New Page 2

Na podlagi 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo občine Preddvor, št. 8/2009 in 1/2011) je Občinski svet Občine Preddvor na 24. seji dne 31. 1. 2018 sprejel

 

KONCESIJSKI AKT

za izvedbo projekta »Izgradnja zbirnega centra Preddvor«

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)  Ta koncesijski akt se sprejme v obliki odloka in vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta »Izgradnja zbirnega centra Preddvor« in za zagotavljanje storitve delujočega zbirnega centra, ki je potreben za učinkovitejše izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v Občini Preddvor.

(2)  S tem koncesijskim aktom Občina Preddvor kot koncedent tudi določa predmet in pogoje za podelitev koncesije, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in način financiranja izvedbe projekta.

 

2. člen

(opredelitev ključnih pojmov)

Poleg pomena, določenega v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, imajo pojmi, uporabljeni v tem koncesijskem aktu, naslednji pomen:

-  »koncedent« je Občina Preddvor;

-  »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbran kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;

-  »koncesija« je koncesija za izgradnjo zbirnega centra iz prvega odstavka 1. člena tega koncesijskega akta;

-  »zbirni center oz. objekt« je Zbirni center Preddvor, katerega izgradnja je predvidena s tem koncesijskim aktom;

-  »občinski svet«:je Občinski svet Občine Preddvor;

-  »občinska uprava« je Občinska uprava Občine Preddvor;

-  »uporabniki« so vsi uporabniki obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v Občini Preddvor.

II. VSEBINA, MODEL IN PREDMET JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA

3. člen

(javni interes)

(1)   Občina Preddvor skladno s sedmo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 11. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),  ter s 7. in 18. členom Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17) s tem koncesijskim aktom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta »Izgradnja zbirnega centra Preddvor« in s tem za vzpostavitev dela infrastrukture za učinkovitejše izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v Občini Preddvor.

(2)   Javni interes je izkazan na naslednji način:

-  v okviru projekta se bo zagotovila izgradnja zbirnega centra, ki bo pomembno prispeval k zmanjšanju stroškov priprave, prevoza in odlaganja odpadkov, ki se trenutno vozijo v oddaljene zbirne centre;

-  zagotovila se bo primerna infrastruktura za ravnanje z odpadki v Občini Preddvor;

-  zagotovil se bo napredek v sistemu ravnanja z odpadki, saj se bo povečalo število ločeno zbranih odpadkov, del sedaj ločeno zbranih odpadkov pa se ne bo znašel v mešanih komunalnih odpadkih;

-  projekt bo prispeval k zmanjšanju vplivov odpadkov na okolje;

-  z vključitvijo zasebnega investitorja v projekt se bo investicija v zbirni center lahko izvedla brez dodatnega javnofinančnega zadolževanja;

-  z investicijo se bodo izpolnile normativne zahteve ter udejanjili cilji in ukrepi iz strategij, ki urejajo ravnanje z odpadki.

 

4. člen

(predmet koncesijskega razmerja)

(1)   Predmet koncesijskega razmerja je izvedba projekta »Izgradnja zbirnega centra Preddvor«, ki bo namenjen zbiranju ločeno zbranih frakcij in ostalih večjih kosovnih odpadkov ter nevarnih odpadkov v nadaljnjo predelavo in sortiranje.

(2)   V okviru javno-zasebnega partnerstva bo koncesionar izdelal potrebno dokumentacijo in zgradil ter vzdrževal zbirni center, skladno s projektnimi smernicami javnega partnerja ter po terminskem planu, ki bo določen v fazi izvedbe javnega razpisa.

(3)   Upravljanje zbirnega centra bo izvajal izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v Občini Preddvor.

(4)   V sklopu graditve zbirnega centra se bo uredilo naslednje:

-  bivalni kontejner za zaposlene (pisarna, sanitarije);

-  kontejner za zbiranje nevarnih odpadkov;

-  nadstrešnica med obema kontejnerjema;

-  betonski plato za postavitev kontejnerjev;

-  7 kom 7m3 kontejnerjev za zbiranje odpadkov;

-  1 kom 18m3 kontejnerjev za zbiranje odpadkov;

-  7 kom 30m3 kontejnerjev za zbiranje odpadkov;

-  plato za zbiranje gradbenih odpadkov;

-  plato za zbiranje odpadnih gum;

-  nadstrešnica nad kontejnerji velikosti 300m2;

-  nadstrešnica nad kontejnerji velikosti 116m2;

-  krožna asfaltna cesta dolžine 85m;

-  varovalna ograja kompleksa dolžine 130m;

-  drsna vrata dolžine 13m.

(5)   V zbirnem centru se bodo ločeno zbirale naslednje frakcije odpadkov:

-  zbiranje in priprava vseh 5 zbirnih frakcij odpadne električne in elektronske opreme: (hladilno-zamrzovalni aparati, veliki gospodinjski aparati, televizorji in monitorji, mali gospodinjski aparati ter plinske sijalke);

-  prevzem in skladiščenje odpadnih nagrobnih sveč;

-  prevzem in skladiščenje ločeno zbrane odpadne plastične in kovinske embalaže;

-  prevzem in skladiščenje ločeno zbrane odpadne steklene embalaže;

-  sprejem, pripravo in skladiščenje odpadnih azbestno cementnih izdelkov;

-  sprejem in skladiščenje odpadnih avtomobilskih gum;

-  sprejem in skladiščenje odpadnih olj (motornih ipd.);

-  prevzem in skladiščenje odpadnega jedilnega olja in masti;

-  prevzem in skladiščenje odpadkov primernih za kompostiranje;

-  prevzem in skladiščenje odpadnih baterij in akumulatorjev;

-  prevzem in skladiščenje kosovnih odpadkov iz sestavljenih materialov;

-  prostor za predajo še uporabnih kosovnih odpadkov v ponovno uporabo;

-  rezervni prostor za manipulacijo z izjemnimi skupinami odpadkov;

-  rezervni prostor za prevzem in skladiščenje frakcij, katerih posebno ravnanje bo predpisano v prihodnosti.

(6)   V kolikor se v fazi izvedbe javnega razpisa izkaže, da so potrebne spremembe ali dopolnitve zgoraj navedenega obsega investicije, se navedeno uskladi v postopku usklajevanja koncesijske pogodbe.

 

5. člen

(izvedba projekta)

(1)   Za potrebe realizacije projekta in za zagotavljanje učinkovitejše obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na območju občine bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo gradbenih, investicijskih in drugih del, potrebnih za izgradnjo Zbirnega centra Preddvor, pod pogoji, ki bodo podrobno dogovorjeni s koncesijsko pogodbo in določeni v fazi izvedbe javnega razpisa.

(2)   Po zaključeni izvedbi gradnje zbirnega centra in uspešno izvedenem prevzemu objekta bo koncesionar zgrajen zbirni center predal v uporabo izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v Občini Preddvor oz. koncedentu.

(3)   Za realizacijo projekta bo koncedent namenil zemljišče s parcelno št. 212/8, k.o. Tupaliče. Koncedent bo prenesel na koncesionarja stavbno pravico v obsegu, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo in za obdobje največ 15 let. Po prenehanju koncesijskega razmerja stavbna pravica preneha.

(4)   Z namenom pridobivanja soglasij, upravnih in drugih dovoljenj za izvedbo projekta ter za samo izvedbo projekta bo koncedent koncesionarju zagotovil ustrezna pooblastila in mu podelil potrebne pravice (npr. služnostna pravica, pravica graditi itd).

 

6. člen

(model javno-zasebnega partnerstva)

(1)   Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa glede na izhodišča in vsebino projekta ter glede na obseg tveganj in vložkov partnerjev v projekt je sklenitev javno-zasebnega partnerstva v obliki koncesije gradenj.

(2)   Koncesija gradenj iz prejšnjega odstavka tega člena se bo izvedla po modelu FBOT (model: financiraj-zgradi-vzdržuj-prenesi v last koncedenta), ob upoštevanju določil Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št.91/15). Po poteku koncesijske dobe bo koncedent postal lastnik vzpostavljene infrastrukture pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.

(3)   Koncedent bo najustreznejši model za sklenitev javno-zasebnega partnerstva podrobno opredelil v fazi izvedbe javnega razpisa.

 

III. OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA TER UPORABNIKOV

7. člen

(pravice in obveznosti koncedenta)

(1)   Koncedent prevzema obveznost rednega plačevanja storitve zagotavljanja delujočega zbirnega centra.

(2)   Za potrebe izvedbe koncesijskega razmerja koncedent zagotovi koncesionarju pravico dostopa do zemljišč ter vse ostale pravice, ki so potrebne za zgraditev in vzdrževanje objekta.

(3)   Koncedent bo koncesionarju podelil stavbno pravico na zemljišču s parcelno št. 212/8, k.o. Tupaliče za obdobje trajanja koncesije.

(4)   Koncedent bo koncesionarju predal vso obstoječo projektno in investicijsko dokumentacijo, ki se nanaša na izvedbo projekta izgradnje zbirnega centra.

(5)   Koncedent bo potrjeval dokumentacijo v fazi relizacije projekta ter bo v okviru svojih pristojnosti sodeloval pri pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij, kolikor je to potrebno za realizacijo projekta.

 

8. člen

(obveznosti koncesionarja)

(1)   Koncesionar prevzema obveznosti izvedbe vseh, s koncesijsko pogodbo dogovorjenih investicijskih in drugih del za izvedbo projekta izgradnje zbirnega centra, skladno z veljavnimi upravnimi dovoljenji in po terminskem planu, ki bo dogovorjen v postopku izbire koncesionarja.

(2)   Koncesionar v koncesijski dobi prevzema vsa tehnična, tehnološka in finančna tveganja iz naslova izvedbe investicijskih in drugih ukrepov za izvedbo projekta izgradnje zbirnega centra ter iz naslova zagotavljanja storitve delujočega centra izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v Občini Preddvor oz. koncedentu.

(3)   Koncesionar je dolžan zagotoviti financiranje izvedbe dogovorjenih investicijskih in drugih del za izvedbo izgradnje zbirnega centra, razen v primeru, ko je v koncesijski pogodbi določeno drugače.

(4)   Koncesionar prevzame obveznost pridobitve ustreznih upravnih dovoljenj, potrebnih za prevzem in normalno uporabo objekta (npr. uporabno dovoljenje).

(5)   Ostale poglavitne dolžnosti koncesionarja so:

-  izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega gospodarstvenika, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo;

-  upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni koncesijski pogodbi;

-  kot dober gospodarstvenik vzdrževati objekt;

-  redno vzdrževati objekt vključno z vso opremo in napravami, v obsegu, opredeljenem s koncesijsko pogodbo, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njegova vrednost in omogoča njegova normalna uporaba;

-  po pisnem pooblastilu in naročilu koncedenta voditi pripravljalna dela in investicije v objekt (morebitne razširitve);

-  omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe;

-  po poteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta zgrajen objekt, vključno z vsemi napravami in opremo v delujočem stanju, ki omogoča normalno uporabo, in koncedentu zagotoviti najmanj enoletno garancijo za odpravo napak na predanem objektu, opremi in napravah;

-  voditi ustrezne evidence in pripravljati letna poročila skladno s tem koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo;

-  poročati koncedentu o izvajanju koncesije na njegovo zahtevo.

 

9. člen

(odgovornost koncesionarja)

Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po koncesijski pogodbi in za vso škodo, ne glede na vzrok oziroma razlog, ki bi utegnila nastati koncedentu, uporabnikom in tretjim osebam v zvezi z izvajanjem nalog iz tega koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.

 

10. člen

(dolžnosti koncedenta in uporabnikov objekta)

Koncedent in uporabniki objekta imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:

-  upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz tega koncesijskega akta;

-  prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog iz tega koncesijskega akta oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki lahko vpliva na izvajanje nalog.

 

11. člen

(druge pravice in obveznosti)

(1)   Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem koncesijskim aktom, se uredijo s koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje koncesije.

(2)   S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.

 

IV. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR

12. člen

(postopek izbire)

(1)   Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa po postopku, ki ga s sklepom o začetku postopka izvedbe javnega razpisa opredeli župan. Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu EU.

(2)   Postopek izvedbe javnega razpisa se izvede v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.

(3)   V postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov.

 

13. člen

(status koncesionarja)

(1)   Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega so razvidna medsebojna razmerja med njimi.

(2)   Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.

 

14. člen

(pogoji za izbiro koncesionarja)

(1)   Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti izpolnjevati naslednje pogoje:

1.   da koncesionarju ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega koncesionarja ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, ni bila izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj, navedenih v prvem odstavku 75. člena ZJN-3;

2.   da ima izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države koncedenta;

3.   da je na dan oddaje vloge ali prijave imel predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge ali prijave;

4.   da ni uvrščen v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami;

5.   da koncesionarju v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ni bila s pravnomočno odločbo pristojnega organa Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo;

6.   da nad koncesionarjem ni začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ali postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, da koncesionarjevih sredstev ali poslovanja ne upravlja upravitelj ali sodišče, da koncesionarjeve poslovne dejavnosti začasno niso ustavljene, da v skladu s predpisi druge države nad koncesionarjem ni začet postopek ali pa je nastal položaj z enakimi pravnimi posledicami;

7.   da koncesionar ni uvrščen v evidenco poslovnih subjektov, katerim je prepovedano poslovanje z koncedentom na podlagi 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011 ZintPK-UPB2);

8.   da v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov;

9.   da je povprečje njegove prihodkovne realizacije v zadnjih treh letih znašalo vsaj višino, ki je enaka ponujeni ocenjeni vrednosti izvedbe gradnje zbirnega centra. V primeru, da ponudnik v katerem izmed let še ni obstajal, se za to leto, ko še ni obstajal, upošteva realizacija 0 EUR. Pri partnerskih ponudbah se prihodkovna realizacija sešteva in korigira na naslednji način:

-  v primeru partnerske ponudbe dveh partnerjev se prihodkovna realizacija obeh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,9 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;

-  v primeru partnerske ponudbe treh partnerjev se prihodkovna realizacija vseh treh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,8 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;

-  v primeru partnerske ponudbe štirih ali več partnerjev se prihodkovna realizacija vseh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,7 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;

10. da predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvedbe projekta zbirnega centra in ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi, potrebnimi za realizacijo predvidene investicije;

11. da ima ustrezne izkušnje in reference na podobnih projektih;

12. da poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti, določene s tem koncesijskim aktom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;

13. da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesije na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega koncesijskega akta, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;

14. da razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti;

15. da bo uporabljal sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim standardom na trgu;

16. da izpolnjuje vse obvezne zakonske pogoje po veljavni zakonodaji in iz koncedentove razpisne dokumentacije;

17. ostale pogoje, določene v razpisni dokuemtaciji.

(2)   Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti.

 

15. člen

(merila za izbor koncesionarja)

(1)   Koncedent mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.

(2)   Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes tako, da bodo merila za izbor koncedenta oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili nižjo vrednost investicije v izvedbo gradnje zbirnega centra in bodo v čim manjši meri obremenile končne uporabnike javnih storitev.

(3)   Dodatna merila in podrobnejšo vsebino meril za izbor koncesionarja bo koncedent določil v okviru javnega razpisa.

 

16. člen

(pooblastilo)

(1)   Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se pooblasti občinsko upravo.

(2)   Za izbor koncesionarja in podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesije se pooblasti župana.

 

17. člen

(strokovna komisija)

(1)   Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.

(2)   Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.

(3)   Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja.

(4)   Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.

(5)   Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.

(6)   Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.

(7)   Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje županu. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca koncesijo, ki ga sprejme župan.

(8)   Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu koncesijske pogodbe.

 

V. VZPOSTAVITEV, TRAJANJE IN SPREMEMBE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

18. člen

(vzpostavitev)

(1)   Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem. Veljavnost koncesijske pogodbe je vezana na predložitev finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini in pod pogoji, ki bodo podrobneje določeni v razpisni dokumentaciji in vzorcu koncesijske pogodbe.

(2)   Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes.

(3)   V primeru neskladja med tem koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega koncesijskega akta.

 

19. člen

(sprememba koncesijske pogodbe)

(1)   Koncedent ali koncesionar lahko zahtevata spremembo koncesijske pogodbe v primerih:

-  spremembe zakonov in predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe;

-  v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno koncesijsko pogodbo;

-  spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe.

(2)   Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe tudi v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.

(3)   Nedopustne so spremembe koncesijske pogodbe, pri katerih:

-  bi se spremenila splošna narava koncesije;

-  bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka podelitve koncesije, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije pritegnili še druge udeležence;

-  bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje koncesije spremenilo v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni koncesiji;

-  bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije;

-  bi se zamenjalo koncesionarja, razen pod pogoji, določenimi v 32. členu tega koncesijskega akta.

 

20. člen

(trajanje in podaljšanje razmerja)

(1)   Koncesijska pogodba se sklene za obdobje do največ 15 let.

(2)   Koncesijsko obdobje začne teči z dnem veljavnosti koncesijske pogodbe in uvedbe koncesionarja v posel ter zajema tako obdobje izgradnje zbirnega centra kot tudi obdobje zagotavljanja storitve delujočega zbirnega centra. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo natančno opredeljen v koncesijski pogodbi.

(3)   Trajanje razmerja se lahko podaljša največ za polovico s koncesijsko pogodbo dogovorjenega koncesijskega obdobja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, še posebej v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu. Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni koncesijski pogodbi.

(4)   V primeru podaljšanja razmerja koncedent in koncesionar v postopku pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k sklenjeni koncesijski pogodbi in v katerem se opredelijo čas podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo aneksa mora koncedent pripraviti investicijski dokument, s katerim potrdi upravičenost sklenitve aneksa.

 

VI. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU

21. člen

(enostranski ukrepi v javnem interesu)

(1)   Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.

(2)   Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:

-  uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;

-  izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju;

-  začasni prevzem zbirnega centra v upravljanje;

-  izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti zgrajenega zbirnega centra;

-  odvzem koncesije;

-  uveljavljanje odkupne pravice.

(3)   Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.

(4)   Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.

 

22. člen

(začasni prevzem zbirnega centra v upravljanje)

Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno prevzame zbirni center v upravljanje in oskrbo in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti zgrajenega zbirnega centra.

 

VII. DOLŽNOST POROČANJA IN NADZOR NAD IZVAJANJEM POGODBE

23. člen

(dolžnost poročanja)

(1)   Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve.

(2)   Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe je dolžan koncesionar skupaj s prenosom zbirnega centra, vključno z vso vgrajeno opremo in napravami, v celoti v last in posest koncedentu, brezplačno izročiti tudi vse evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja, soglasja, investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila o ustreznosti, dnevnike vzdrževanja itd.).

 

24. člen

(nadzor nad izvajanjem pogodbe)

(1)   Redni nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave ali zunanjega izvajalca.

(2)   Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije.

(3)   Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled objekta, vključno z vsemi napravami in opremo ter omogočiti vpogled v vso dokumentacijo, vključno z dokumentacijo, ki jo koncesionar označi kot poslovno skrivnost in se nanaša objekt ali na izvajanje storitev zbiranja komunalnih odpadkov, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.

(4)   Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.

(5)   O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta.

 

25. člen

(nadzorni ukrepi)

Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

 

VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA IN KONCESIJSKE POGODBE

26. člen

(redno prenehanje)

Koncesijsko razmerje redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

 

27. člen

(predčasno prenehanje)

Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem koncesijskem aktu, podrobneje pa v koncesijski pogodbi.

 

28. člen

(sporazumna razveza koncesijske pogodbe)

(1)   Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.

(2)   Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje izpolnjevanje predmeta koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze koncesijske pogodbe ter tudi postopek prevzema zbirnega centra, vključno z vso vgrajeno opremo in napravami.

 

29. člen

(odvzem koncesije)

(1)   Koncesijska pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta predčasno preneha:

-  če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega koncesijskega akta v za to, s koncesijsko pogodbo določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku ne izvede dogovorjene izgradnje zbirnega centra;

-  če je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega koncesijskega akta preneha izvajati v koncesijski obliki;

-  če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja;

-  če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;

-  če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti;

-  če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;

-  če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe.

(2)   Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi odvzem utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(3)   Postopek za odvzem koncesije v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka pravnomočno zavrnjen in če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena.

(4)   Pogoji iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za odvzem koncesije, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.

(5)   Obstoj razlogov iz prve, druge, pete, šeste in sedme alineje prvega odstavka tega člena se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

(6)   Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo, ki jo izda Občinska uprava Občine Preddvor. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.

(7)   V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta zgrajen objekt, vključno z vsemi napravami in opremo, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost predanega objekta, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta.

 

30. člen

(odkupna pravica)

(1)   Koncesionar se s koncesijsko pogodbo zaveže, da bo koncedentu pod pogoji, opredeljenimi s koncesijsko pogodbo (odkupna pravica koncedenta), na njegovo zahtevo prodal koncesijo in zgrajen zbirni center z vso opremo.

(2)   Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupne pravice.

(3)   Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije, v katerem se določita najmanj obseg odkupa koncesije ter vrednost odkupa koncesije. Z dnem dokončnosti odločbe koncesionar preneha opravljati naloge iz tega koncesijskega akta, ki so predmet koncesije, koncedent pa v dogovorjenem obsegu prevzame zbirni center, naprave in opremo, ki jo je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog iz tega koncesijskega akta.

(4)   Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.

 

31. člen

(razdrtje koncesijske pogodbe)

(1)   Če bodisi koncedent bodisi koncesionar ne izpolnita svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem koncesijskim aktom in s koncesijsko pogodbo, odstopi od pogodbe z navadno izjavo.

(2)   Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo koncedenta preneha predvsem:

-  če koncesionar ne zgradi ali ne upravlja zbirnega centra strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega koncesijskega akta ali koncedentu povzroča škodo;

-  zaradi ponavljajočih se in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja;

-  če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali tretjim osebam;

-  če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo;

-  v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.

(3)   V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.

(4)   Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju ne omogoča izvajanja koncesijske pogodbe.

(5)   Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(6)   Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta že zgrajene dele objekta, naprave in opremo, ki jo je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog iz tega koncesijskega akta, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost zgrajenih delov objekta, naprav in opreme, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi in v roku, določenem v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta.

(7)   S koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje koncesijske pogodbe s strani koncedenta.

(8)   S koncesijsko pogodbo se določijo višina pogodbene kazni (penali) in pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani koncesionarja.

(9)   Za razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.

 

32. člen

(prenos koncesije)

(1)   Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.

(2)   Prenos koncesije je brez soglasja koncedenta dopusten le v primeru, ko nov koncesionar, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe iz tretjega odstavka 19. člena tega koncesijskega akta. O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora je koncesionar dolžan koncedenta obvestiti.

 

33. člen

(izločitvena pravica)

V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekt, naprave in opremo koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.

 

IX. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE

34. člen

(višja sila in nepredvidljive okoliščine)

(1)   Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje nalog iz tega koncesijskega akta ni možno na način, ki ga opredeljuje koncesijska pogodba.

(2)   Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z opravljanjem nalog iz tega koncesijskega akta in sklenjene koncesijske pogodbe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz tega koncesijskega akta in koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah.

(3)   Koncesionar ima pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja nalog iz tega koncesijskega akta in koncesijske pogodbe zaradi višje sile oziroma nepredvidljivih okoliščin.

 

35. člen

(spremenjene okoliščine)

(1)   Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.

(2)   Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.

(3)   O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno pisno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah.

(4)   V kolikor koncedent in koncesionar ne dosežeta dogovora o spremembi koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega koncesijskega akta in koncesijske pogodbe, ima pa pravico, da po sodni poti zahteva pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev.

 

36. člen

(uporaba prava)

(1)   Za vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja na podlagi tega koncesijskega akta, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.

(2)   Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem koncesijske pogodbe, ali v zvezi izvajanjem koncesije, je pristojno stvarno pristojno sodišče v Kranju.

 

X. KONČNA DOLOČBA

37. člen

(začetek veljavnosti koncesijskega akta)

Ta koncesijski akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Preddvor.

 

Številka: 007-0001/18-pr053/18

Preddvor, 31. januar 2018

Občina Preddvor

Miran Zadnikar

župan