Na podlagi 3. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur. List SRS, št. 34/84, 33/85 in Ur. List RS št. 26/90), 5. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini (MUV 29/95 119/02), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Ur. list RS št. 3/07) in 16. člena Statuta občine Duplek (MUV št. 17/07) je občinski svet Občine Duplek na svoji  11.  redni seji dne 18.12.2007 sprejel

ODLOK

O OPRAVLJANJU POKOPALIŠKE IN POGREBNE DEJAVNOSTI, UREJANJU POKOPALIŠČ TER POKOPALIŠKEM REDU NA OBMOČJU OBČINE DUPLEK

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se podrobneje določa način in pogoji na področju opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter dejavnosti urejanja pokopališč. Podrobneje se opredeljuje pokopališki in pogrebni red ter pravice in obveznosti upravljalcev in drugih oseb pri urejanju in vzdrževanju pokopališč ter pri pogrebnih storitvah.

2. člen

Dejavnost po tem odloku se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba na območju celotne občine Duplek, in zajema naslednja pokopališča:

• pokopališče Dvorjane,

• pokopališče Korena in

• pokopališče Vurberk.

Pokopališča so objekti komunalne infrastrukture v javni rabi in so namenjena pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.

3. člen

Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov in opustitev pokopališč.

Zajema predvsem naslednja dela:

• košnja zelenic,

• urejanje in obrezovanje žive meje,

• vzdrževanje poti,

• manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,

• vodenje katastra pokopališč,

• določanje posameznih zvrsti grobov,

• čiščenje in odstranjevanje odpadkov,

• čiščenje snega,

• organiziranje odvoza odpadkov.

4. člen

Pokopališke dejavnosti so tiste, ki se izvajajo na pokopališču:

• dajanje grobov v najem,

• zagotovitev uporabe mrliške vežice in priprava vežice za sprejem pokojnika,

• določanje mesta, datuma in ure pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom,

• izvajanje pogrebnih svečanosti in zagotovitev ozvočenja ter skrb za organizacijo javne pogrebne svečanosti,

• izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,

• prva ureditev groba ,

• vodenje evidence o grobovih in pokopih,

• opravljanje prekopov grobov in nadziranje raznih del na pokopališču,

• izvajanje pokopališke dežurne službe.

5. člen

Pogrebna dejavnost je tista, ki se izvaja praviloma izven pokopališča:

• urejanje dokumentacije,

• ureditev pokojnika,

• prevoz pokojnika,

• izvajanje pogrebne dežurne službe.

Pogrebna dejavnost, z izjemo izvajanja pogrebne dežurne službe je predmet trga in proste izbire občanov. Storitve pogrebne dejavnosti se plačujejo v skladu s ceniki izvajalcev pogrebne dejavnosti. Teh cenikov občina ne potrjuje.

6. člen

Urejanje pokopališč in pokopališka dejavnost se financirata iz naslednjih virov:

• najemnin za grobove,

• prihodki od plačanih storitev,

• dotacije in donacije

• drugi viri, katere mora verificirati pristojni organ občine, še preden se porabijo za financiranje javne službe.

Občina iz lastnih virov financira usposobitev pokopališč za osnovno funkcijo, če se to ne more zagotavljati iz najemnin in drugih virov.

NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE

7. člen

Obvezna gospodarska javna služba po tem odloku se lahko opravlja na podlagi podelitve koncesije, v okviru režijskega obrata  ali na drug z zakonom predpisan način. Odločitev o načinu opravljanja dejavnosti urejanja pokopališč in pogrebne dejavnosti sprejme občinski svet na predlog župana s sklepom. Način opravljanja posamezne dejavnosti je lahko enak ali različen.

Občinski svet potrjuje cenik storitev v zvezi z urejanjem pokopališč in pokopališko dejavnostjo.

8. člen

Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa za dobo 5 let. Postopek podelitve koncesije vodi občinska uprava. Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijska pogodba v kateri se podrobneje določijo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank.

9. člen

Minimalni pogoji, ki jih mora izpolnjevati zainteresirani za pridobitev koncesije:

• registracija za izvajanje javne službe, potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov,

• dokazila o potrebnem znanju, izkušnjah in potrebna finančna ter tehnična sredstva za izvajanje javne službe,

• ustrezno usposobljen kader za izvajanje javne službe in

• program izvajanja javne službe ter poslovni načrt.

Potrebni pogoji se konkretizirajo v javnem razpisu.

10. člen

Koncesijsko razmerje preneha:

• s potekom koncesijske pogodbe

• z odkupom koncesije,

• z odvzemom koncesije in

• prevzemom koncesionirane javne službe v režijo.

Pogoji in razlogi za odvzem koncesije se podrobneje določijo s koncesijsko pogodbo.

UREJANJE POKOPALIŠČ

11. člen

Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno s prostorskimi akti.

Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu razdelitve za posamezno pokopališče je določena še površina, kraj in oblika zvrsti grobov:

• klasični grobovi (enojni, dvojni)

• žarni grobovi in žarne niše v žarnih zidovih

• grobnice

• prostor za anonimne pokope.

Gradnja novih grobnic ni dovoljena.

Za pokop v klasične grobove se uporabljata krsta ali žara.

12. člen

Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum in način pokopa ter oznako groba.

Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta je odgovorna občinska uprava oz. izvajalec javne službe.

13. člen

Klasični grobovi so globoki praviloma 1,80 m, ob prvem pokopu lahko do 2,5 m, če to dopuščajo geološki pogoji.

Minimalna širina grobne jame in grobnega prostora enojnih grobov je 1,20 m in dvojnih 2,00 m, dolžina pa pri vseh 2,20 m.

Globina žarnega groba je najmanj 0,50 m, širina do 1,00 m, dolžina pa do 1,20 m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,40 m..

Žare se shranjujejo v žarnih ali klasičnih grobovih ter v žarnih nišah v žarnih zidovih.

Poti med vrstami grobov morajo biti široke praviloma 1,50 m, vendar ne manj kot 0,90 m. Prostor med grobovi mora biti širok najmanj 0,40 m. Na novo postavljeni spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja, ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora. V višino smejo segati največ 1,20 m.

Na starih delih pokopališča, se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju.

14. člen

Prekop groba oziroma ponoven pokop je dovoljen po poteku mirovalne dobe, kar pa ne velja za vkop žarne niše.

Mirovalna doba je čas, ki mora poteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba na območju občine Duplek je 10 let.

Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le v primeru, če se na zahtevo svojcev ali drugih oseb, ki imajo za to interes, umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba in z dovoljenjem za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega občinskega upravnega organa. Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.

15. člen

Prostore za grobove daje v najem izvajalec javne službe pod pogoji in na način, določen v tem odloku. Z vsemi najemniki grobov se sklene pisna najemna pogodba, ki določa medsebojne pravice in obveznosti. Najemna pogodba se sklene za nedoločen čas oziroma najmanj 10 let.  Prostore za grobove daje v najem izvajalec javne službe pod pogoji in na način, določen v tem odloku. Z vsemi najemniki grobov se sklene  pisna najemna pogodba, ki določa medsebojne pravice in obveznosti. Najemna pogodba se sklene za določen čas, za obdobje 10 let. V kolikor nobena od pogodbenih strank ne odpove najemnega razmerja najkasneje 30 dni pred potekom, se avtomatično podaljša najemno razmerje za enako obdobje.

V primeru sklenitve najemnega razmerja za določen čas, mora izvajalec javne službe pisno opozoriti najemnika o prenehanju najemnega razmerja in ga opozoriti na posledice, če najemnega razmerja ne bi podaljšal.

S prenehanjem najemnega razmerja je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v 15 dneh po poteku najemnega razmerja, v nasprotnem primeru to stori izvajalec javne službe na stroške najemnika.

V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba izvajalec javne službe.

Najemnina se plačuje enkrat letno za tekoče leto. Višino najemnine za grobove in uporabo mrliške vežice, določi s posebnim cenikom na predlog župana občinski svet.  Najemnina se plačuje enkrat letno za tekoče leto. Za žarno nišo v žarnem zidu se plača enkratna zakupnina, ki se plača pri prvem zakupu žarne niše za dve ali štiri žare. Višino najemnine za grobove in uporabo mrliške vežice ter enkratno zakupnino za žarno nišo, določi s posebnim cenikom na predlog župana občinski svet.

V primerih, da ni sklenjena najemna pogodba ali da najemnina ni plačana za tri leta ali da najemnik tudi po pozivu v roku ne uredi zapuščenega groba, preide pravica do uporabe grobnega mesta na Občino Duplek.

16. člen

Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec javne službe, je dolžna zagotoviti redno, tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in naprav ter tehničnih ureditev, kot so:

• posode za zbiranje odpadkov,

• ograje in poti na območju pokopališča,

• vodovodni priključki za zalivanje,

• mrliške vežice in

• osvetlitev pokopališč.

VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH

17. člen

Na območju pokopališča je prepovedano:

• nedostojno vedenje kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, hoja po grobovih in prostoru za grobove in podobno,

• odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora ter drugo onesnaževanje pokopališkega prostora in objektov,

• trganje in poškodovanje zelenja in cvetja na tujih grobovih in nasadih na pokopališču,

• poškodovanje mrliške vežice, grobov, drugih naprav in predmetov na območju pokopališča,

• vodenje živali na pokopališče in v mrliško vežico,

• vožnja s kolesom ali motornimi vozili, kakor tudi njihovo shranjevanje na območju pokopališča in

• odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopališkega prostora in objektov na območju pokopališča.

Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem izvajalca javne službe. V primeru nastanka gradbenih odpadkov ob izvajanju naštetih del, je za odvoz le-teh dolžan poskrbeti najemnik grobnega mesta na lastne stroške.

18. člen

Najemniki grobnega mesta so dolžni vzdrževati grobove. Najemnik grobnega mesta je odgovoren za vso škodo, ki izvira iz njegovega grobnega mesta, v kolikor ni posledica višje sile.

Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in celotnega pokopališča, se smatra, da je grob zapuščen.

Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec javne službe, je dolžna v takem primeru najemnika groba opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. Po poteku tega roka pristojni organ občine postopa skladno z določbami zakona in tega odloka.

NAČIN IN ČAS POKOPA

19. člen

Pokop umrlega v roku 24 ur po smrti prijavi upravljalcu pokopališča njegov družinski član ali oseba, ki je z njim stalno živela oziroma ga je po predpisih morala vzdrževati in zanj skrbeti. Če takih oseb ni, prijavi pokop delodajalec umrlega, v kolikor je bil v delovnem razmerju ali samoupravna skupnost, organ socialnega skrbstva, uprava bolnišnice oziroma druga zdravstvena ali socialna ustanova ali hišni svet.

Prijavi je treba priložiti listino o prijavi smrti. Kadar smrti ni bilo mogoče prijaviti, se prijavi pokopa priloži druga listina, predpisana s posebnim zakonom.

Istočasno se z izvajalcem javne službe dogovorijo o lokaciji pokopa in vseh drugih pokopaliških in pogrebnih storitvah.

20. člen

Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi njenega dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi.

Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti.

21. člen

Umrli do pogrebne svečanosti in pokopa praviloma leži v mrliški vežici.

Prevoz umrlega s kraja smrti v mrliško vežico, se opravi na krajevno običajen način s posebej prirejenimi vozili.

Pokop umrlega se opravi na pokopališču, ki ga izbere naročnik pogreba. Pokop se opravi v skladu s krajevnimi običaji.

22. člen

Pokopi se opravljajo vsak dan, razen nedelje. Pokopi v letnem času, od 1.4. do 15.10., se opravljajo med 12. in 17. uro, v zimskem času, od 16.10. do 31.3., pa med 12. in 15. uro. V soboto in na dan praznika se pokopi opravljajo v zimskem in letnem času med 11.  in 15. uro.

23. člen

Obratovalni čas mrliške vežice v času, ko v njej leži pokojnik, je med 7.00 uro in 23.00 uro.

Obratovalni čas se objavi na krajevno običajen način in pred vhodom na pokopališče.

24. člen

Če ni drugače dogovorjeno, morajo stroške pokopa poravnati dediči umrlega. Če ni dedičev ali če ti niso sposobni poravnati stroškov pokopa, jih poravna občina, v kateri je imel umrli stalno prebivališče.  Če ni drugače dogovorjeno, morajo stroške pokopa poravnati dediči umrlega. Če ni dedičev ali če ti niso sposobni poravnati stroškov pokopa, jih poravna občina, v kateri je imel umrli stalno prebivališče. V primeru, da stroške pokopa krije občina, se opravi pogreb z raztrosom pepela, brez ozvočenja in s spominsko tablico.

Občina ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.

POGREBNE SVEČANOSTI

25. člen

Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pietetni značaj.

Če je bila taka želja pokojnika ali njegovih bližnjih svojcev, se lahko opravi pokop v ožjem družinskem krogu.

26. člen

Pogrebno svečanost organizira in vodi izvajalec pogrebne svečanosti. Opravi se na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način, razen če gre za pokop v ožjem družinskem krogu.

27. člen

Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra.

Ta opravila in odvoz krste oziroma žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v jamo, opravijo pogrebniki. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke.  Ta opravila in odvoz krste oziroma žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v jamo oziroma žarno nišo v žarnem zidu, opravijo pogrebniki. Pogrebniki opravijo tudi raztros pepela. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke.

Pred pričetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra ali zapoje žalostinka. Sledijo nagovori.

Po uvodni žalostinki in nagovorih se udeleženci razvrstijo v pogrebni sprevod, ki ga organizira in vodi vodja sprevoda.

Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice.

28. člen

Razpored  v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednji:

v primeru verskega obreda je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom ter versko obeležje, za njim prapori oziroma se upošteva volja pokojnika ali njegovih ožjih svojcev. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato prapori.

Za prapori gredo godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika, nato najožji svojci pokojnika in za njimi ostali udeleženci pogreba.

V primeru verskega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika v cerkev.

V primeru cerkvenega obreda gre lahko pogrebni sprevod najprej v cerkev in nato na pokopališče.

Razpored v pogrebnem sprevodu se lahko izvede tudi na krajevno običajen način.

29. člen

Ob odprtem grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, državna zastava in prapori; v primeru verskega obreda pa tudi duhovnik in versko obeležje.

Krsta z umrlim ali žara s posmrtnimi ostanki umrlega, se položi v grob. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za verski obred. Sledijo poslovilni govori.

Po končanih govorih lahko zapojejo pevci ali zaigra godba. S poklonitvijo zastave in prapora se pogrebna svečanost konča.

30. člen

Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci ipd.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti, po predhodnem dogovoru z izvajalcem pogrebne svečanosti.

Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote oziroma skupine.

31. člen

Najkasneje eno uro po končani slovestnosti, je izvajalec javne službe dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.

KAZENSKE DOLOČBE

32. člen

Izvajalcu javne službe (pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost), se izreče globa v višini 500 eurov, če opusti dejanja, navedena v 3 in 4. členu tega odloka. Odgovorni osebi izvajalca javne službe iz prejšnjega odstavka se izreče globa v višini 200 eurov.

33. člen

Posamezniku, ki krši določila 17. člena tega odloka, se izreče globa v višini 200 eurov.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

34. člen

Nadzor nad določbami tega odloka izvršuje pristojni občinski organ, občinska inšpekcijska služba in občinska redarska služba.

35. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu in pogojih izvajanja lokalne gospodarske javne službe na  področju opravljanja pokopališke dejavnosti (MUV št. 29/1995) in Odlok o pokopališkem in pogrebnem redu v občini Duplek (MUV št. 25/2001).

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 354-50/2007 D2

Datum: 18.11.2007

Odlok o spremembah Odloka o opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanju pokopališč ter pokopališkem redu na območju Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2017) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

3. člen

Te spremembe pričnejo veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanju pokopališč ter pokopališkem redu na območju Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52/2019) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

8. člen

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin.