Na podlagi 3., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN
in 57/11 - ORZGJS40), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), 216. člena Energetskega zakona (Uradni
list RS, št 17/14 in 81/15), 3., 6. in 9. člena Odloka o gospodarskih
javnih službah v Občini Gorje (Uradni list RS, št.32/2012) in 15. člena Statuta Občine Gorje
(UGSO, 13/2017) je Občinski svet Občine Gorje na 18. redni seji dne
7.6.2017 Sprejel |
|
ODLOK |
O NAČINU IZVAJANJA LOKALNE GOSPODARSKE
JAVNE SLUŽBE OPERATERJA DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA ZEMELJSKEGA PLINA IN O
PODELITVI KONCESIJE ZA GEOGRAFSKO OBMOČJE OBČINE GORJE |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
(predmet odloka) |
(1) Ta odlok ureja način izvajanja izbirne
lokalne gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega
sistema zemeljskega plina na območju Občine Gorje (v nadaljevanju: javna
služba). |
(2) Gospodarska javna služba iz prejšnjega
odstavka se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba. |
(3) Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt
za izvajanje lokalne gospodarske javne službe dejavnost operaterja
distribucijskega sistema zemeljskega plina. |
|
2. člen |
(pomen izrazov) |
(1) Poleg pomenov, določenih v energetskem
zakonu ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji
pomen: |
·
agencija: je Agencija za energijo,
kot jo določa energetski zakon; |
·
dejavnost operaterja
distribucijskega sistema: je gospodarska javna služba dejavnost
operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina; |
·
distribucijsko omrežje: je omrežje -
sistem - plinovodov, sestavljeno zlasti iz glavnega plinovoda,
priključnih plinovodov, regulacijskih postaj in drugih naprav potrebnih
za obratovanje sistema oskrbe z zemeljskim plinom, ki so funkcionalno
zgrajene na območju Občine Gorje in po katerem se izvaja distribucija
zemeljskega plina do končnih odjemalcev; |
·
izvajalec javne službe: je pravna
oseba ali konzorcij, ki izvaja javno službo dejavnost operaterja
distribucijskega sistema; |
·
javna služba: je dejavnost
operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina po tem odloku; |
·
koncedent: Občina Gorje; |
·
koncesija: je koncesija za izvajanje
gospodarske javne službe dejavnosti operaterja distribucijskega sistema
zemeljskega plina; |
·
koncesijsko območje: je območje
občine Gorje; |
·
koncesionar: je pravna oseba ali
konzorcij, ki izvaja javno službo dejavnost operaterja distribucijskega
sistema na podlagi koncesije; |
·
končni odjemalec: pomeni fizično ali
pravno osebo, ki kupuje energijo za lastno končno rabo; |
·
objekti in naprave koncesije: so vsi
objekti in naprave, ki sestavljajo distribucijski sistem; |
·
odjemalec: je pravna ali fizična
oseba, ki kupuje energijo ali gorivo za lastno rabo ali za nadaljnjo
prodajo; |
·
omrežnina: znesek, ki ga je za
uporabo sistema zemeljskega plina dolžan plačati uporabnik sistema in ki
se izračuna na podlagi tarifnih postavk omrežnine in obsega uporabe tega
sistema; |
·
operater distribucijskega sistema:
pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja dejavnosti distribucije
zemeljskega plina in je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj
distribucijskega sistema na določenem območju, za medsebojne povezave z
drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne
zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji
plina; |
·
operater sistema: je operater
prenosnega sistema zemeljskega plina ali operater distribucijskega
sistema zemeljskega plina; |
·
priključek: pomeni plinovod, ki je
namenjen povezavi distribucijskega ali prenosnega plinovoda in odjemnega
mesta; |
·
sistemska obratovalna navodila:
urejajo obratovanje in način vodenja prenosnih in distribucijskih
sistemov in morajo biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna; |
·
uporabnik: je pravna ali fizična
oseba, ki dobavlja v sistem ali ki se ji dobavlja iz sistema. |
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v odloku,
imajo enak pomen, kot ga določajo energetski zakon in drugi predpisi, ki
urejajo dejavnost operaterja distribucijskega sistema in organizacijo
trga z zemeljskim plinom. |
|
II. Vsebina in obseg izvajanja
javne službe |
|
1. Opredelitev javne službe |
|
3. člen |
(predmet in vsebina javne službe) |
(1) Predmet izbirne lokalne gospodarske
javne službe po tem odloku je dejavnost operaterja distribucijskega
omrežja zemeljskega plina na območju Občine Gorje. |
(2) Javna služba dejavnost operaterja
distribucijskega omrežja zemeljskega plina obsega vsaj sledeče naloge: |
·
izvajanje distribucije; |
·
varno, zanesljivo in učinkovito
obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema v ekonomsko
sprejemljivih pogojih, z obveznim upoštevanjem varovanja okolja in
energetske učinkovitosti; |
·
obratovanje, vzdrževanje in razvoj
distribucijskega sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov
sistema ter zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema; |
·
ekonomsko zagotavljanje dolgoročne
zmogljivosti distribucijskega sistema, da omogoča razumne zahteve za
priključitev na sistem in dostop do njega; |
·
zagotavljanje zanesljivosti dobave
zemeljskega plina z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo omrežja; |
·
zagotavljanje potrebnih podatkov
uporabnikom sistema, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do sistema
in njegovo uporabo; |
·
nediskriminatorno obravnavanje
uporabnikov omrežja; |
·
izgradnjo distribucijskega
plinovodnega omrežja na območju občine, v skladu z občinskimi
prostorskimi načrti in drugimi ustreznimi akti in dokumentacijo; |
·
pridobitev projektov, gradbenih in
drugih upravnih dovoljenj za izgradnjo distribucijskih omrežij ter
upravnih in drugih dovoljenj za njihovo obratovanje. |
|
4. člen |
(območje izvajanja javne službe) |
(1) Javna služba se izvaja na celotnem
območju Občine Gorje. |
|
2. Javna pooblastila |
|
5. člen |
(javna pooblastila) |
(1) Koncesionar ima za izvajanje
gospodarske javne službe naslednja javna pooblastila: |
·
v skladu z energetskim zakonom
določi omrežnino; |
·
v skladu z energetskim zakonom in na
podlagi predhodnega soglasja agencije izda sistemska obratovalna
navodila za distribucijski sistem zemeljskega plina; |
·
v skladu z energetskim zakonom daje
smernice in mnenja na prostorske akte, skladno s predpisi o prostorskem
načrtovanju; |
·
v skladu z energetskim zakonom
določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev
gradbenega dovoljenja za načrtovane posege v območje varovanih pasov,
skladno s predpisi o graditvi objektov; |
·
v skladu z energetskim zakonom daje
soglasja k projektnim rešitvam, skladno s predpisi o graditvi objektov
za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim
upravljajo; |
·
v skladu z energetskim zakonom na
prvi stopnji v upravnem postopku z odločbo odloča o izdaji ali zavrnitvi
soglasja za priključitev na distribucijski sistem; |
·
v skladu z energetskim zakonom vodi
kataster distribucijskega plinovodnega omrežja in naprav, v skladu z
veljavnimi predpisi, ob uporabi veljavnih standardov ter druge evidence. |
(2) Poleg javnih pooblastil iz prejšnjega
odstavka ima koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe tudi
druga javna pooblastila, ki jih določa zakon ali na njem temelječ
predpis, oziroma jih v času trajanja koncesije določi zakon. V primeru
uveljavitve novih predpisov je koncesionar dolžan takoj začeti
opravljati storitve oziroma javna pooblastila po novih predpisih. |
|
3. Financiranje javne službe |
|
6. člen |
(omrežnina) |
(1) Vse naloge in dejavnosti, ki
predstavljajo javno službo dejavnost sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja zemeljskega plina, se financirajo iz omrežnine,
ki jo plačujejo uporabniki omrežja in iz drugih prihodkov za izvajanje
gospodarske javne službe. |
(2) Višino omrežnine določi koncesionar v
skladu z akti, ki jih na podlagi energetskega zakona izda agencija
pristojna za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu RS mora
koncesionar pridobiti soglasje agencije za energijo in o višini
omrežnine seznaniti koncedenta. |
|
7. člen |
(drugi prihodki) |
(1) Koncesionar pridobiva prihodke tudi od
priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz izvajanja gospodarske
javne službe. |
|
4. Distribucijsko omrežje in
priključitev uporabnikov na omrežje |
|
8. člen |
(distribucijsko omrežje) |
(1) Distribucijsko omrežje je energetsko
omrežje od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to
določajo sistemska obratovalna navodila. |
(2) Distribucijsko omrežje med drugim
sestavljajo glavni plinovodi, priključni plinovodi, merilne in merilno
regulacijske postaje, odorirne naprave, naprave za katodno zaščito,
naprave za daljinski prenos podatkov ter drugi objekti in naprave, ki so
namenjeni oskrbi uporabnikov s plinom. |
(3) Distribucijsko omrežje upravlja in
vzdržuje koncesionar. |
(4) Koncesionar je dolžan vzdrževati in
graditi distribucijsko omrežje, s katerim izvaja javno službo, tako, da
ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno
usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi, določenimi
v koncesijski pogodbi ter pod pogoji, ki jih določa in pri svoji presoji
uporablja agencija za energijo. |
|
9. člen |
(priključitev na distribucijsko omrežje) |
(1) Koncesionar mora na primeren način
potencialne uporabnike obvestiti o možnosti priključitve na
distribucijsko omrežje. |
(2) Priključitev uporabnikov na
distribucijsko omrežje je izbirna in se izvaja pod pogoji in na način,
kot je določeno v energetskem zakonu, s tem odlokom in sistemskimi
obratovalnimi navodili. |
(3) Priključitev uporabnika na
distribucijsko omrežje lahko izvede le koncesionar. |
|
10. člen |
(vloga za priključitev) |
(1) Koncesionar mora na podlagi popolne
pisne vloge, izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na
distribucijsko omrežje zemeljskega plina, v roku, določenem s prepisi,
ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za
zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v sistemskih
obratovalnih navodilih. |
(2) O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča
agencija pristojna za energijo. |
|
11. člen |
(pogodba o priključitvi) |
(1) Po dokončnosti odločbe o soglasju za
priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje, je koncesionar dolžan
v najkrajšem možnem času priključiti uporabnika na distribucijsko
omrežje pod pogojem, da priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje,
določene s sistemskimi obratovalnimi navodili. |
(2) Pred priključitvijo na distribucijsko
omrežje skleneta koncesionar in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi
na distribucijsko omrežje, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v
zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v
zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka, rokom priključitve ter
druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev. |
|
12. člen |
(stroški priključitve na distribucijsko
omrežje) |
(1) Priključni plinovod (priključek)
postane del distribucijskega omrežja, s katerim upravlja in ga mora
vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili koncesionar,
razen če v pogodbi o priključitvi ni določeno drugače. |
(2) Uporabnik nosi samo nesorazmerne
stroške priključitve. |
|
13. člen |
(pogodba o dostopu) |
(1) Koncesionar in uporabnik skleneta
pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, skladno z energetskim
zakonom in sistemskimi obratovalnimi navodili, v kateri se dogovorita o
uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene
količine plina ob dogovorjenem času. |
(2) S pogodbo o dostopu, pridobi
upravičenec do dostopa, za določen čas zagotovljen dostop do
distribucijskega omrežja za določeno zmogljivost in smer prenosa. |
(3) Uporaba dostopa do distribucijskega
omrežja je odvisna od obstoječih zmogljivosti dostopa do
distribucijskega omrežja, predvsem glede rekonstrukcij ali dograditev
obstoječega priključka ali odjemnega mesta. |
|
14. člen |
(vsebina pogodbe o dostopu) |
(1) Pogodba o dostopu mora vsebovati: |
·
splošne podatke o pogodbenih
strankah; |
·
priključno mesto in priključek z
navedbo priključne moči; |
·
odjemno skupino odjemalca; |
·
predviden letni odjem plina; |
·
opis načina zajemanja, prenosa In
preverjanja merilnih in obračunskih podatkov; |
·
način obračunavanja odjema plina; |
·
obvezo koncesionarja odjemalcem, da
bo podatke, neposredno ali posredno pridobljene od odjemalca, uporabljal
le za namene, vezane na dobavo plina in dostop do omrežja in jih ne bo
posredoval tretjim osebam; |
·
vrsto storitev koncesionarja in
standarde kakovosti, ki jih zagotavlja; |
·
vzdrževalne storitve, ki jih
zagotavlja; |
·
način, na katerega lahko odjemalec
pridobi podatke o tarifi in ceni za uporabo omrežij in vzdrževalnih del; |
·
trajanje pogodbe, način njenega
podaljšanja ali prenehanja ter pravico odjemalca o odstopu od pogodbe; |
·
pravico odjemalca do odškodnine ali
nadomestila, če niso doseženi s pogodbo določeni standardi kakovosti; |
·
način odločanja o pritožbah
odjemalcev, ki mora biti pregleden, enostaven in ne sme povzročati
odjemalcem stroškov; |
·
način razreševanja sporov; |
·
datum sklenitve in rok veljavnosti
pogodbe v primeru soglasja za priključitev; |
·
druge elemente, ki so določeni s
koncesijsko pogodbo. |
|
5. Obveznosti koncesionarja |
|
15. člen |
(obveznosti koncesionarja) |
(1) Koncesionar mora pri izvajanju
gospodarske javne službe upoštevati naslednje: |
·
javno službo je dolžan izvajati v
skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi plani in programi s
strani koncedenta; |
·
delo mora izvajati v skladu s
pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi; |
·
s svojim ravnanjem ne sme povzročati
škode koncedentu, zmanjšati vrednosti javnih površin ali ogrožati
varnosti uporabnikov; |
·
zagotavljati mora ustrezno strokovno
službo za vsa dela, ki so predmet javne službe; |
·
pristojnim organom koncedenta mora
omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad
zakonitostjo dela pri izvajanju gospodarske javne službe; |
·
obstoječo in zgrajeno infrastrukturo
mora vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati; |
·
izdelati mora napoved in načrt
porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z
upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih; |
·
voditi mora evidenco in katastre v
zvezi z javno službo; |
·
ažurno in strokovno mora voditi
poslovne knjige; |
·
ima tudi druge obveznosti, ki so
določene z zakonom, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
|
16. člen |
(sistemska obratovalna navodila) |
(1) Koncesionar na podlagi javnega
pooblastila izda sistemska obratovalna navodila za distribucijsko
omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna
navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega
omrežja zemeljskega plina. |
(2) Sistemska obratovalna navodila predvsem
obsegajo: |
·
tehnične in druge pogoje za
obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z
zemeljskim plinom; |
·
načine izvajanja dostopa do sistema;
|
·
načine zagotavljanja sistemskih
storitev; |
·
postopke za obratovanje sistemov v
kriznih stanjih; |
·
pogoje za priključitev na sistem in
način priključitve na sistem; |
·
splošne pogoje za dobavo in odjem
zemeljskega plina; |
·
tehnične pogoje za medsebojno
priključitev in delovanje sistemov različnih operaterjev sistemov. |
(2) Sistemska obratovalna navodila morajo
biti skladna s splošnim aktom agencije pristojne z energijo, ki določa
obvezno vsebino sistemskih obratovalnih navodil. |
(3) Pred objavo sistemskih obratovalnih
navodil mora koncesionar pridobiti soglasje agencije za energijo. |
(4) Sistemska obratovalna navodila
koncesionar objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
17. člen |
(splošni pogoji izvajanja javne službe) |
(1) Splošne pogoje za dobavo in odjem
zemeljskega plina (v nadaljevanju: splošni pogoji za dobavo in odjem)
sprejme v sklopu sistemskih obratovalnih navodil koncesionar. |
(2) Splošni pogoji za dobavo in odjem
morajo obsegati tudi: |
·
ukrepe varstva potrošnikov, ki se
nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem; |
·
zagotavljanje ustreznega
vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in
cenah; |
·
pravico odjemalca do zamenjave
dobavitelja brez plačila stroškov; |
·
postopke odločanja o pritožbah
odjemalcev; |
·
ukrepe, ki jih izvede koncesionar
pred ustavitvijo distribucije, če uporabnik ne plača odstopanj ali
omrežnine za uporabo sistema v roku, določenem v sistemskih obratovalnih
navodilih; |
·
postopek in pogoje dostopa do
distribucijskega omrežja; |
|
18. člen |
(kataster omrežij in infrastrukture) |
(1) Koncesionar je dolžan voditi kataster
omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o
odjemalcih in o uporabnikih in oboje posredovati koncedentu, kadarkoli
to le-ta zahteva. |
(2) V katastrih in zbirkah podatkov so le
tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na omrežje
ter pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja. S temi podatki
koncesionar ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih
je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu organu oziroma od njega
pooblaščenim organom v okviru nadzora in uporabniku na njegovo zahtevo v
delu, v katerem se nanašajo nanj ter organom, za katere tako določa
zakon. Določba tega odstavka se ne uporablja za podatke, za katere je
treba postopati po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij
javnega značaja. |
|
19. člen |
(program ukrepov) |
(1) Koncesionar mora vzpostaviti program
ukrepov za doseganje ciljev iz energetskega zakona ter spremljati
njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati agenciji
za energijo. |
|
20. člen |
(obveščanje uporabnikov) |
(1) Koncesionar mora najmanj enkrat letno
informirati posameznega odjemalca o gibanju in značilnostih porabe plina
značilnih skupin odjemalcev. Pri tem mora koncesionar opozarjati
odjemalce na obstoječe in načrtovane programe spodbujanja teh odjemalcev
k učinkoviti rabi energije, bodisi tiste, ki jih izvaja koncesionar ali
tiste, ki jih na njegovem območju izvajanja javne službe izvajajo druge
pravne ali fizične osebe. |
|
21. člen |
(obveščanje koncedenta in agencije za
energijo) |
(1) Poleg podatkov in dokumentov, ki jih
mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim
organom Republike Slovenije in agenciji za energijo, mora pisno poročati
koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko
bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma: |
·
odločitve agencije za energijo o
sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja; |
·
postopki poravnave, arbitražni
postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo; |
·
stavke in drugi dogodki, zaradi
katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne
predstavljajo višje sile; |
·
poškodbe infrastrukture, ki
onemogočajo izvajanje gospodarske javne službe, tudi če ne predstavljajo
višje sile. |
|
6. Obveznosti koncedenta |
|
22. člen |
(pravice koncedenta) |
(1) Pravice koncedenta so zlasti: |
·
podajati soglasja in potrditve k
planom in programom izgradnje ter vzdrževanja distribucijskega omrežja
in naprav; |
·
nadzor nad izvajanjem gospodarske
javne službe in finančni nadzor; |
·
druge pravice, določene s predpisi,
s tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
|
23. člen |
(dolžnosti koncedenta) |
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti: |
·
da zagotavlja pogoje za izvajanje
vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne
gospodarske službe ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku; |
·
da zagotovi sankcioniranje
uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarske javne
službe; |
·
da zagotovi sankcioniranje
morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja te
koncesije izvajali storitev gospodarske javne službe na območju občine
Gorje; |
·
pisno obveščanje koncesionarja o
morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. |
|
7. Obveznosti uporabnikov javne
službe |
|
24. člen |
(pravice uporabnikov) |
(1) Uporabnik, ki odjema plin ali je
uporabnik distribucijskega omrežja, mora imeti s koncesionarjem
sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja. |
(2) Uporabnik ima do koncesionarja zlasti
pravico: |
do trajnega, rednega in nemotenega
zagotavljanja storitev; |
do priklopa na distribucijsko omrežje pod
pogoji in na način določen v energetskem zakonu, tem odloku, splošnih
aktih koncesionarja ter splošnih aktih koncedenta; |
do enake obravnave glede kakovosti in
dostopnosti storitev; |
uporabljati storitve javne službe pod
pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi. |
(3) Uporabnik storitev javne službe se
lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in
koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v
nasprotju s tem odlokom. |
|
25. člen |
(dolžnosti uporabnikov) |
(1) Uporabnik ima do koncesionarja in
koncedenta zlasti dolžnosti: |
·
upoštevati navodila koncesionarja in
omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe; |
·
redno plačevati storitve v skladu z
veljavnimi tarifami; |
·
omogočiti neoviran dostop do vseh
objektov in naprav, vključno do merilnega mesta, ki so del
infrastrukture javne službe oziroma so nanjo priključene; |
·
prijaviti vsa dejstva, pomembna za
izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo; |
·
posredovati koncesionarju potrebne
podatke za vodenje katastra - zbirk podatkov; |
·
spoštovati sistemska obratovalna
navodila za distribucijsko omrežje ter splošne pogoje za dobavo in odjem
zemeljskega plina in skleniti vse ustrezne pogodbe, določene v
sistemskih obratovalnih navodilih ter v energetskem zakonu. |
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki
ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne
omogoči vstopa v svoje prostore ali ne omogoči neoviran dostop do
naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar
o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. |
(3) Samovoljna priključitev objekta ali
dela objekta na distribucijsko omrežje ter kasnejši odjem plina brez
soglasja ali na način, ki ni v skladu s tem odlokom in izdanim
soglasjem, se šteje za neupravičen odjem. |
(4) Uporabnik mora koncesionarju plačati
vse stroške in povrniti vso škodo, ki jo je povzročil z neupravičeno
priključitvijo in neupravičenim odjemom, skladno z določili energetskega
zakona in splošnih aktov koncesionarja. |
(5) Koncesionar uporabniku zaračuna
neupravičeno uporabo distribucijske zmogljivosti in količine zemeljskega
plina, odvzete v času trajanja neupravičenega odjema, po cenah,
veljavnih na dan obračuna. |
|
III. Koncesija |
|
1. Način izvajanja koncesije |
|
26. člen |
(način izvajanja koncesije) |
(1) Koncesionar je dolžan izvajati javno
službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v energetskem
zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja
posamezne javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku,
sistemskih obratovalnih navodilih in drugih predpisih ter splošnih
aktih, izdanih po javnem pooblastilu. |
|
27. člen |
(koncesionarjev pravni monopol) |
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske
pogodbe: |
·
izključno oziroma posebno pravico
opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka na območju, določenem v
4. členu tega odloka; |
·
pravico dobave, izgradnje, rednega
in investicijskega vzdrževanja infrastrukture (objektov in opreme), ki
služijo za izvajanje javne službe: |
·
dolžnost zagotavljati uporabnikom
kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu
s predpisi in v javnem interesu. |
(2) Koncesionar mora dejavnost opravljati v
svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta
edini in izključni izvajalec javne službe. |
(3) Koncesionar je pristojen pri izvajanju
predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so
predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. |
|
28. člen |
(začetek in trajanje koncesije) |
(1) Koncesija se podeli za obdobje največ
35 let od podpisa koncesijske pogodbe. Trajanje koncesijskega obdobja se
opredeli s koncesijsko pogodbo. |
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem
sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar je dolžan pričeti z
izvajanjem koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi. |
|
29. člen |
(koncesijska dajatev) |
(1) Koncedent v razpisu lahko določi, da mu
koncesionar plačuje koncesijsko dajatev. Koncesionar koncesijsko dajatev
plačuje v deležu od vrednosti omrežnine za distribuiranje kubičnega
metra (m3) zemeljskega plina po distribucijskem sistemu, kot ga je
ponudil v svoji ponudbi na javnem razpisu. |
(2) Koncedent lahko koncesionarja oprosti
plačila koncesijske dajatve ali njenega dela v obdobju izgradnje
objektov in naprav koncesije po tem odloku. Koncedent o tem odloči na
podlagi obrazloženega predloga koncesionarja. |
(3) Predlog koncesionarja mora vsebovati
ekonomsko analizo vpliva investicij na upravičene stroške koncesionarja
in ceno za distribucijo plina. |
(4) Način plačevanja koncesijske dajatve in
pogoji za oprostitev plačila koncesijske dajatve se podrobneje določijo
v koncesijski pogodbi. |
|
30. člen |
(prenos koncesije) |
(1) Koncesionar ne sme brez dovoljenja
koncedenta prenesti koncesije za izvajanje javne službe, ali
kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo. |
(2) Za prenos koncesije ne gre v primerih
statusnih preoblikovanj koncesionarja. Koncesionar je dolžan koncedenta
predhodno obvestiti o nameravanem statusnem preoblikovanju. |
|
31. člen |
(upravljavski in organizacijski ukrepi) |
(1) Koncesionar mora zagotoviti izvajanje
upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz energetskega zakona, razen v
primeru, če ima koncesionar manj kot 100.000 priključenih odjemalcev. |
|
32. člen |
(razvoj infrastrukture) |
(1) Koncesionar je dolžan, skladno z
energetskim zakonom, načrtovati razvoj distribucijskega omrežja in ga
izvrševati v rokih, ki so v njem določeni. |
(2) Koncedent in koncesionar s koncesijsko
pogodbo določita protokol in časovno dinamiko izvajanja aktivnosti za
priključitev distribucijskega omrežja na vir zemeljskega plina. |
|
33. člen |
(zavarovanja) |
(1) Koncesionar mora kot dober
gospodar skleniti z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje
infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem javne službe. |
|
2. Pogoji, ki jih mora
izpolnjevati koncesionar |
|
34. člen |
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati
koncesionar) |
(1) Koncesionar mora ves čas trajanja
koncesijskega razmerja izpolnjevati pogoje, ki mu v skladu z energetskim
zakonom dajejo pravico izvajati to gospodarsko javno službo. |
(2) Koncesionar je lahko pravna ali fizična
oseba, če izpolnjuje zakonske pogoje za izvajanje dejavnosti, ki je
predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko
tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. |
(3) V prijavi za pridobitev koncesije
(prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje
pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom,
ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke,
prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi
dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti,
drug postopek prisilnega prenehanja, niti likvidacijski postopek). |
(4) Prijavo na razpis lahko poda skupaj
tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega
izhajajo medsebojna razmerja med več osebami. |
|
35. člen |
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev) |
(1) Način dokazovanja pogojev iz
predhodnega člena se določi v razpisni dokumentaciji. |
|
3. Podelitev koncesije |
|
36. člen |
(izbira koncesionarja) |
(1) Izbira koncesionarja se opravi v skladu
s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe in predpisi, ki urejajo
javno-zasebno partnerstvo. |
(2) Koncedent vodi postopek podelitve
koncesije in izda akt izbire koncesionarja. Pred odločitvijo o izbiri se
lahko izvede tudi pogajanje s kandidati, ki izpolnjujejo pogoje. |
|
37. člen |
(javni razpis) |
(1) Koncesionarja za izvajanje javne službe
iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o
javnem razpisu sprejme župan. |
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in vsebuje najmanj: |
·
navedbo, da gre za javno-zasebno
partnerstvo, |
·
ime oziroma firmo in sedež
koncedenta, |
·
podatke o objavi odločitve o
javno-zasebnem partnerstvu in akta o javno-zasebnem partnerstvu, |
·
predmet, naravo ter obseg in območje
javno-zasebnega partnerstva, |
·
začetek in predvideni čas trajanja
razmerja javno-zasebnega partnerstva, |
·
postopek izbire izvajalca
javno-zasebnega partnerstva, |
·
kraj, čas in plačilne pogoje za dvig
razpisne dokumentacije, |
·
kraj in rok za predložitev vlog,
pogoje za njihovo predložitev (morebitna zavarovanja .,.), |
·
zahteve glede vsebine vlog (prikaz
ponujenega načina izvajanja javno-zasebnega partnerstva, ponujeni
objekti in naprave, pričakovani dobiček iz izvajanja razmerja ...), |
·
pogoje, ki jih morajo kandidati
izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju, |
·
pogoje za predložitev skupne vloge, |
·
merila za izbiro najugodnejšega
kandidata in/ali merila za prehajanje med fazami konkurenčnega dialoga, |
·
naslov, prostor, datum in uro
odpiranja vlog, |
·
rok, v katerem bodo kandidati
obveščeni o izidu javnega razpisa. |
(2) Koncedent lahko v javnem razpisu poleg
podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge
podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi
izdani predpis. |
(3) Koncedent pripravi razpisno
dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa. |
(4) Koncedent mora v času objave javnega
razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na
zahtevo predati razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija se objavi
tudi na spletni strani koncedenta. |
(5) V razpisni dokumentaciji morajo biti
navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno
prijavo. |
(6) Javni razpis se lahko objavi tudi v
drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
38. člen |
(organ, ki opravi izbor koncesionarja) |
(1) Odpiranje prijav, njihovo strokovno
presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija,
ki jo imenuje župan. |
(2) Komisijo sestavljajo predsednik in
najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko
izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo
strokovno presojo vlog. |
(3) Predsednik in člani strokovne komisije
ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave,
nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače
interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski
vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do
vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali
živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni
partnerski skupnosti. |
(4) Predsednik in člani komisije ne smejo
biti osebe, ki so bile zaposlene pri prijavitelju ali so kako drugače
delali za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega
sodelovanja še ni pretekel rok treh let. |
(5) Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v
strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. |
(6) Če člani komisije izvejo za navedena
dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani
strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s prijavitelji,
ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije
nadomesti nadomestni član strokovne komisije. |
(7) Po končanem odpiranju strokovna
komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje.
Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter
navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te
prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza
postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na
ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo
(obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire
koncesionarja. |
|
4. Koncesijsko razmerje |
|
39. člen |
(koncesijska pogodba) |
(1) Po dokončnosti odločbe o izbiri
koncesionarja sklene župan z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo. |
(2) Če koncesionar iz razlogov na svoji
strani v roku, ki je določen v odločbi o izbiri ne sklene koncesijske
pogodbe, jo lahko koncedent sklene z naslednjim na ocenjevalni lestvici,
pri čemer mora ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo javno-zasebno
partnerstvo. |
(3) Koncesijo pridobi koncesionar s
podpisom koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje. |
|
40. člen |
(vsebina koncesijske pogodbe) |
(1) S koncesijsko pogodbo koncendent in
koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem
koncesionirane gospodarske javne službe, zlasti pa: |
·
medsebojne obveznosti v zvezi z
gradnjo in vzdrževanjem objektov in naprav koncesije; |
·
pravice in obveznosti koncedenta in
koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe; |
·
prenehanje koncesijskega razmerja in
njegove posledice; |
·
pogodbene kazni za primer kršitev
obveznosti koncesionarja; |
·
posledice spremenjenih okoliščin,
višje sile in aktov koncedenta. |
|
5. Ostale določbe za podelitev
in izvajanje koncesije |
|
41. člen |
(objekti in naprave) |
(1) Objekti in naprave koncesije, ki jih je
zgradil koncesionar v času trajanja koncesije, so v času trajanja
koncesije lastnina koncesionarja, po prenehanju koncesije, pa postanejo
lastnina koncedenta. |
(2) Na zemljiščih v lasti koncedenta, na
katerih se nahajajo ali bodo predvideni objekti in naprave koncesije, bo
koncedent zagotovil, da bo koncesionar pridobil brezplačno stvarno
služnost, stavbno pravico za objekte ali druge potrebne stvarne pravice
na tuji stvari, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja ali za
izvajanje koncesije, in jih vpisal v zemljiško knjigo. |
|
42. člen |
(gradnje) |
(1) Koncesionar mora v skladu z obveznostmi
operaterja distribucijskega sistema glede vzdrževanja in zagotavljanja
razvoja distribucijskega omrežja izvajati načrtovanje in gradnjo
objektov in naprav koncesije v svojem imenu in za svoj račun. |
(2) Pri načrtovanju in izdelavi projektne
dokumentacije mora koncesionar ravnati skladno z veljavnimi predpisi ob
upoštevanju tehničnega razvoja, pri tem pa mora upoštevati vse tehnične,
okoljevarstvene, prostorske, varnostne in druge vidike ter postopke. |
(3) Koncesionar mora objekte in naprave
koncesije graditi v skladu s predpisi in pravili stroke, in sicer tako
da zagotavlja najbolj ekonomsko sprejemljivo stopnjo varstva okolja po
načelu najboljše dosegljive tehnologije. |
(4) Pri gradnji objektov in naprav
koncesije mora koncesionar zagotoviti čim manjše vplive na okolje in
dela opravljati tako, da čim manj vplivajo na življenje in delo ljudi v
okolici. |
(5) Projekti za načrtovanje gradenj
objektov in naprav koncesije, ki jih mora koncesionar zgraditi in ki so
do objave javnega razpisa za podelitev koncesije že izdelani, so
sestavni del razpisne dokumentacije. |
|
43. člen |
(varstvo zaupnosti podatkov in
dokumentov) |
(1) Koncesionar in koncedent sta dolžna
varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko
povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih
dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost trga zemeljskega plina v
Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ati
poslovna tajnost. |
|
44. člen |
(nadzor in knjigovodstvo) |
(1) Poleg inšpekcijskega in drugega s
predpisi določenega nadzora, ima koncedent tudi pravico neposredno pri
koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, ki je
predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s
koncesijsko pogodbo. |
(2) Način izvajanja nadzora se natančneje
določi s koncesijsko pogodbo. |
(3) Koncesionar mora v skladu s predpisom,
ki ureja gospodarske javne službe In predpisom o preglednosti finančnih
odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti ali drugim
predpisom, ki ureja ta vprašanja, voditi ločeno knjigovodstvo v zvezi z
izvajanjem distribucije omrežnega plina po tem odloku. |
|
45. člen |
(višja sila) |
(1) Višja sila in druge nepredvidljive
okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki
nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih
strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo
zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali
ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem
območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska
pogodba. |
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih
možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih
okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti
nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani,
za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne
službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v
takih pogojih. |
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima
koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so
nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih
okoliščinah. |
(4) V primeru višje sile in drugih
nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi
občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne
sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame
občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov. |
|
46. člen |
(spremenjene okoliščine) |
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske
pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti
koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi
koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali
izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati
spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega
odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O
nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno
obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih.
Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati
obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
|
IV. Prenehanje koncesijskega
razmerja |
|
47. člen |
(prenehanje koncesijskega razmerja) |
(1) Koncesijsko razmerje preneha: |
·
s prenehanjem koncesijske pogodbe; |
·
s prenehanjem koncesionarja; |
·
z odvzemom koncesije; |
·
z odkupom koncesije; |
·
v drugih primerih, določenih z
zakonom. |
(2) V primeru prenehanja koncesijskega
razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano
opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do
dneva, ko izvajanje te javne službe prevzame drug koncesionar, če je to
objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto. |
|
48. člen |
(prenehanje koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska pogodba preneha: |
·
s potekom časa za katerega je bila
sklenjena; |
·
z razdrtjem zaradi bistvene kršitve
koncesijske pogodbe; |
·
z odstopom od koncesijske pogodbe; |
·
s sporazumno razvezo; |
·
v drugih primerih, določenih v
koncesijski pogodbi. |
(2) Za prenehanje koncesijske pogodbe se
uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava. |
(3) V primeru predčasnega prenehanja
koncesijskega razmerja preidejo objekti in naprave, ki sestavljajo
distribucijsko omrežje, v celoti v last koncedenta. Koncedent je dolžan
plačati koncesionarju odškodnino v skladu z določbami koncesijske
pogodbe. V primeru prenehanja koncesijskega razmerja zaradi odvzema ali
zaradi enostranskega razdrtja, če koncesionar bistveno krši pogodbo, se
pri odmeri odškodnine upošteva tudi škoda, ki nastane koncedentu zaradi
predčasnega prenehanja. |
(4) Ob prenehanju koncesijskega razmerja
prevzame koncedent javno službo v režijo, lahko pa zagotovi njeno
izvajanje tudi na drug način. |
(5) S prenehanjem koncesijskega razmerja
preidejo koncesionarjeve obveznosti, ki izvirajo iz pogodb z uporabniki,
na koncedenta. Koncesionar je dolžan koncedentu izročiti vso
dokumentacijo, potrebno za nadaljnje izvajanje javne službe. |
|
49. člen |
(prenehanje koncesionarja) |
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru
prenehanja koncesionarja. |
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so
izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen
prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru
prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike
(pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje...).
|
(3) V primeru prenehanja koncesionarja
lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe
razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
|
50. člen |
(odvzem koncesije) |
(1) Koncesijsko razmerje preneha tudi, če
koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju odvzame koncesijo.
Koncedent lahko z upravno odločbo odvzame koncesijo koncesionarju: |
·
če ne začne z opravljanjem
koncesioniranih gospodarskih javnih služb v za to, s koncesijsko
pogodbo, določenem roku; |
·
če je v javnem interesu, da se
dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana gospodarska javna služba; |
·
če dejavnosti ne izvaja redno,
strokovno, pravočasno ter to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te
javne službe; |
·
če koncesionar bistveno krši ta
koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske
javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča
izvajanje te javne službe; |
·
če koncesionar ne ravna v skladu z
izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, občine ali agencije
za energijo v zvezi z izvajanjem pravic In obveznosti operaterja
distribucijskega sistema zemeljskega plina iz energetskega zakona in
odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti operaterja
distribucijskega sistema zemeljskega plina; |
·
če koncesionar ne izpolnjuje več
pogojev za izvajanje te gospodarske javne službe . |
(2) V primerih iz tretje, četrte, pete in
šeste alineje prejšnjega odstavka lahko koncedent odvzame koncesijo le v
primeru, če koncesionar po pisnem opozorilu v razumnem roku ne odpravi
kršitve. |
(3) Pogoji odvzema koncesije se določijo v
koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije
izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti
odločbe o odvzemu koncesije. |
(4) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru,
če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi
višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(5) V primeru odvzema iz druge alineje
prvega odstavka tega člena je koncesionar upravičen do odškodnine v
skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb
ter koncesijske pogodbe. |
|
51. člen |
(odkup koncesije) |
(1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko
razmerje pri čemer, koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je
predmet koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in
naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen
izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe. |
(2) Odkup koncesije je možen samo, če je
izrecno predviden v koncesijskem aktu ali v koncesijski pogodbi, s
katero se določijo tudi način, obseg in pogoji odkupa. |
(3) Odkup je lahko tudi prisilen. Za
prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo
razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati
koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi. |
(4) S koncesijsko pogodbo se uredi
morebitna obveznost ali pravica koncedenta ali drugih subjektov s
pridobljenim soglasjem koncedenta do odkupa koncesije ter dela ali
celotne infrastrukture javne službe, ki je predmet koncesije in je v
lasti koncesionarja, v času trajanja in po prenehanju koncesijskega
razmerja. |
(5) Vrednost odkupa objektov in naprav
koncesije predstavlja vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki
jo oceni pooblaščen ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma strojev in
opreme, ki je vpisan v register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za
revizijo, kolikor nista način odkupa oziroma prodaje ter vrednost
infrastrukture urejena v koncesijski pogodbi. |
|
V. Uporaba prava in reševanje
sporov |
|
52. člen |
(uporaba prava) |
(1) Za vsa razmerja med koncedentom in
koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske
javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike
Slovenije. |
|
53. člen |
(arbitražna klavzula in prepoved
prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) |
(1) S koncesijsko pogodbo se lahko
dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem
pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom. |
(2) V razmerjih med koncesionarjem in
uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz
teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije
tujega sodišča ali arbitraže). |
|
VI. Prehodne in končne določbe |
|
54. člen |
(sklenitev oz. uskladitev koncesijskih
pogodb) |
(1) V skladu s Sklepom o ureditvi
ustanoviteljskih pravic in obveznosti ter kapitalskih pravic do javnih
zavodov in javnih podjetij ter pravic in obveznosti iz koncesijskih in
drugih pogodbenih razmerij Občine Gorje (Uradni list RS, št.
33-1523/2009 z dne 30.4.2009, stran 4733; v nadaljevanju: Sklep) je
Občina Gorje vstopila v koncesijska razmerja, ki jih je sklenila
nekdanja Občina Bled, in sicer med drugim tudi v koncesijsko razmerje za
izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka. |
(2) Koncesionar, ki je pridobil koncesijo
za graditev in upravljanje distribucijskega omrežja zemeljskega plina v
Občini Gorje na podlagi Odloka o podelitvi koncesije za graditev,
distribucijo zemeljskega plina, upravljanje in vzdrževanje plinske
infrastrukture v Občini Bled (Uradni list RS, št. 61 z dne 6.7.2000),
odločbe o podelitvi koncesije št. 35204-2/01 z dne 21.11.2001 ter
Pogodbe o koncesiji št. 35 204-2/01 za graditev, distribucijo
zemeljskega plina, upravljanje in vzdrževanje plinske infrastrukture v
Občini Bled, nadaljuje z opravljanjem gospodarske javne službe, ki je
predmet tega odloka. |
(3) Koncedent v roku 3 mesecev po objavi
tega odloka s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo za izvajanje
gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka. |
(4) Z dnem uskladitve koncesijske pogodbe z
družbo Adriaplin d.o.o. se preneha uporabljati Odlok o načinu izvajanja
gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina na območju
Občine Bled (Uradni list RS, št. 43/2000) in Odlok o podelitvi koncesije
za graditev, distribucijo zemeljskega plina, upravljanje in vzdrževanje
plinske infrastrukture v Občini Bled (Uradni list RS, št. 61/2000). |
|
55. člen |
(začetek veljavnosti) |
(1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 9000-3/2017-18 |
Datum: 7. 6. 2017 |
|
|
Občina Gorje |
|
Peter Torkar, župan |
|