Na podlagi
47. člena
Odloka o načinu izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov na območju Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 35/14) in v skladu s 16. členom
Statuta Občine Slovenske Konjice
(Uradni
list RS, št. 118/07 – uradno prečiščeno besedilo in 18/10) je Občinski
svet Občine Slovenske Konjice na 30. redni seji dne 29. 5. 2014 sprejel |
T E H N I
Č N I P R A V I L N I K
o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
Tehnični
pravilnik obsega: |
–
opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki, |
–
tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov, |
–
tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje
izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov,
|
–
tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove
uporabe, |
–
minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic,
|
–
podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru,
|
–
podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in
zbirnega centra in |
– druge
pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za
ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne
službe. |
2. člen |
(storitve
zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov) |
Storitve
zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov so: |
– prevzem
nenevarnih frakcij komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih,
|
– prevzem
nenevarnih frakcij komunalnih odpadkov v zbiralnicah nenevarnih frakcij,
|
– prevzem
nenevarnih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru, |
– prevzem
nevarnih frakcij komunalnih odpadkov v premični zbiralnici nevarnih
frakcij, |
– prevzem
nevarnih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru, |
– prevzem
kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih, |
– prevzem
kosovnih odpadkov v zbirnem centru, |
– prevzem
bioloških odpadkov na prevzemnih mestih tistih uporabnikov, ki bioloških
odpadkov ne kompostirajo sami, |
– prevzem
bioloških odpadkov v zbirnem centru, |
–
tehtanje, opredelitev in evidentiranje vrste odpadkov ter priprava
predpisane spremne dokumentacije, |
– vizualna
kontrola in odbiranje odpadkov, |
– priprava
odpadkov za prevoz in predajo zbiralcem, obdelovalcem ali
odstranjevalcem, |
– začasno
skladiščenje odpadkov, |
– prevoz
odpadkov do zbiralca, obdelovalca ali odstranjevalca odpadkov,
|
– predaja
odpadkov zbiralcu, obdelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov in
|
–
obveščanje in ozaveščanje uporabnikov. |
II.
ZBIRANJE IN PREVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV |
1.
Tehnologija ravnanja z odpadki |
3. člen |
(tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov) |
(1) V
Občini Slovenske Konjice se odpadki zbirajo ločeno na več
načinov/tehnologij, odvisno od vrste in značilnosti odpadkov ter
značilnosti naselij. Uporabniki obvezno ločujejo odpadke na izvoru,
izvajalec pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za
območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki. |
(2)
Zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« je osnovna
tehnologija zbiranja odpadkov pri uporabnikih. Primerna je predvsem za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, embalaže, bioloških odpadkov,
papirja in stekla. |
(3)
Zbiranje – prevzem odpadkov se pri povzročiteljih komunalnih odpadkov
izvaja s: |
–
specialnim tovornim vozilom – komunalno vozilo za prevzemanje odpadkov v
zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov in |
–
specialnim tovornim vozilom – nakladalcem za prevzemanje odpadkov v
zabojnikih volumna od 3,0 do 10,0 m³. |
(4)
Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij je osnovna tehnologija
ločenega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih skupinah
uporabnikov. Primerna je za strnjeno naseljena območja in za ločeno
zbiranje odpadkov na redkeje poseljenih območjih. Zbiralnice ločenih
frakcij so lahko stacionarne ali premične. Stacionarne zbiralnice
ločenih frakcij se uporabljajo za stalno zbiranje nenevarnih ločenih
frakcij komunalnih odpadkov, premične pa za občasno zbiranje nevarnih
frakcij komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Zbiranje – prevzem
odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij se izvaja s specialnim tovornim
vozilom – komunalnim vozilom za prevzemanje odpadkov v klasičnih
zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov. |
(5) Akcija
zbiranja odpadkov je tehnologija enkratnega zbiranja odpadkov, ki lahko
temelji na tehnologiji zbiranja »od vrat do vrat« ali premični
zbiralnici ločenih frakcij. Akcije se lahko izvajajo na klic ali pa so
datumsko natančno načrtovane za posamezno poselitveno območje s
koledarjem zbiranja komunalnih odpadkov. Tehnologija akcije zbiranja
odpadkov se uporablja za zbiranje večjih kosovnih odpadkov in zbiranje
nevarnih frakcij komunalnih odpadkov. |
(6)
Zbiranje – prevzem odpadkov v akcijah zbiranja odpadkov se izvaja s:
|
–
specialnim tovornim vozilom – nakladalcem za prevzemanje odpadkov v
zabojnikih volumna od 3,0 do 10,0 m³, |
–
specialnim tovornim vozilom – abroll nakladalcem, opremljenim z mehansko
roko in zvezdo za nakladanje odpadkov in |
– premično
zbiralnico nevarnih odpadkov. |
(7)
Zbiranje odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja vseh vrst
odpadkov, razen mešanih komunalnih odpadkov pod klasifikacijsko številko
20 03 01 in tistih vrst odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati ali kako
drugače predelati ali obdelati in je edina možna končna oskrba odlaganje
na odlagališčih. Uporabnik sam pripelje odpadke v zbirni center in jih
razvrsti v ustrezno označene zabojnike. |
2.
Tehnologija, pogoji in način ločenega zbiranja odpadkov |
4. člen |
(tehnologije, pogoji in načini ločenega zbiranja odpadkov) |
(1) V
skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje
odpadkov na izvoru – pri uporabnikih. |
(2) V
okviru javne službe se na območju občine zagotavljajo naslednji načini
ločevanja odpadkov: |
– zbiranje
nenevarnih frakcij (embalaža, papir in karton, steklo) in mešani
komunalni odpadki na prevzemnih mestih, |
– zbiranje
nenevarnih frakcij (embalaža, papir in karton, steklo) in mešani
komunalni odpadki v zbiralnicah ločenih frakcij, |
– zbiranje
nenevarnih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru, |
– zbiranje
nevarnih frakcij komunalnih odpadkov v premični zbiralnici nevarnih
frakcij, |
– zbiranje
nevarnih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru, |
– zbiranje
kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih, |
– zbiranje
kosovnih odpadkov v zbirnem centru, |
– zbiranje
bioloških odpadkov na prevzemnih mestih tistih uporabnikov, ki bioloških
odpadkov ne kompostirajo sami, |
– zbiranje
bioloških odpadkov v zbirnem centru. |
5. člen |
(dinamika
zbiranj po posameznih kategorijah odpadkov) |
(1)
Dinamika zbiranja odpadkov se določa na letnem nivoju v Letnem programu
izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine
Slovenske Konjice. Podlaga za določanje so količine zbranih odpadkov v
preteklem letu ter značilnosti posameznih območij naselij glede na
tehnologijo zbiranja odpadkov in glede na vrsto odpadkov. |
(2)
Minimalno obratovanje zbirnega centra: |
– vsak dan
v tednu, od 7.00 do 15.00 ure, |
– en
delovnik v tednu, od 15.00 do 17.00 ure in |
– v
soboto, od 8.00 do 12.00 ure. |
6. člen |
(zbiralnice ločenih frakcij) |
(1)
Zbiranje odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij je osnovni način
ločenega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih skupinah
uporabnikov. Primerna je za strnjeno naseljena območja in za ločeno
zbiranje odpadkov na redkeje poseljenih območjih. |
(2) Na
zbiralnicah ločenih frakcij se zagotavlja prevzem naslednjih ločenih
frakcij: |
– papir in
drobna lepenka, embalaža iz papirja ali lepenke, |
– embalaža
iz stekla, |
– mešana
embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, |
– biološki
odpadki (v strnjeno naseljenih območjih večstanovanjskih objektov) in
|
– ostanek
mešanih komunalnih odpadkov. |
(3)
Zbiralnice ločenih frakcij so urejena prevzemna mesta, velikosti 6 m x
1,5 m, oziroma 3 m x 3 m, odvisno od variante postavitve zabojnikov.
Prevzemna mesta so utrjena z betonom in od ostalega zemljišča ločena z
robniki. |
(4)
Zabojniki na zbiralnicah morajo biti opremljeni z navodili kaj vanje
sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec uporabnike obvešča v
okviru obveščanja in izobraževanja. |
7. člen |
(odpadna
embalaža) |
(1) Ločeno
zbiranje odpadne mešane embalaže se poleg zbiranja na zbiralnicah
ločenih frakcij izvaja tudi po sistemu »od vrat do vrat« pri
individualnih objektih. |
(2)
Izvajalec javne službe prevzema pri posameznih gospodinjstvih po sistemu
»od vrat do vrat« mešano odpadno embalažo, med katero sodi: |
– odpadna
papirna in kartonska embalaža, |
– odpadna
plastična embalaža, |
– odpadna
embalaža iz sestavljenih materialov in |
– odpadna
kovinska embalaža. |
8. člen |
(odpadni
papir in karton ter steklena embalaža) |
(1) Ločeno
zbiranje odpadnega papirja in kartona ter steklene embalaže se poleg
zbiranja na zbiralnicah ločenih frakcij izvaja tudi po sistemu »od vrat
do vrat« pri individualnih objektih. |
(2)
Izvajalec javne službe prevzema pri posameznih gospodinjstvih po sistemu
»od vrat do vrat« odpadni papir in karton med katerega sodi:
|
– odpadna
papirna in kartonska embalaža, |
– odpadni
papir. |
(3)
Izvajalec javne službe prevzema pri posameznih gospodinjstvih po sistemu
»od vrat do vrat« stekleno embalažo med katero sodi: |
– odpadna
steklena embalaža. |
9. člen |
(biološki
odpadki) |
(1) Ločeno
zbiranje bioloških odpadkov se izvaja po sistemu »od vrat do vrat«.
Vključenost večstanovanjskih objektov je obvezna, vključenost
individualnih objektov pa izbirna. Individualni objekti se glede
ravnanja s kuhinjskimi odpadki lahko odločajo med kompostiranjem in
vključitvijo v odvoz na osnovi pisnega naročila. |
(2)
Izvajalec javne službe prevzema pri posameznih gospodinjstvih po sistemu
»od vrat do vrat« biološko razgradljive kuhinjske odpadke med katere
sodijo: |
A) Zeleni
vrtni odpad: |
– odpadno
vejevje, |
– trava,
|
– listje,
|
– stara
zemlja lončnic, |
– rože,
|
– plevel,
|
– gnilo
sadje, |
– stelja
malih rastlinojedih živali, |
– lesni
pepel. |
B)
Kuhinjski odpadki: |
– ostanki
in olupki sadja in zelenjave, |
– jajčne
lupine, |
– kavna
usedlina in čajne vrečke, |
– netekoči
ostanki hrane, |
–
pokvarjena hrana (brez tekočin in embalaže), |
–
papirnata in kartonska embalaža zamrznjenih živil, |
–
papirnate vrečke za kruh, sadje in zelenjavo. |
10. člen |
(kosovni
odpadki) |
(1) Vsako
gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki,
lahko enkrat v koledarskem letu naroči brezplačni odvoz kosovnih
odpadkov do količine 4 m3. Naročila terminsko niso omejena, izvajalec pa
ima zaradi organizacije odvozov pravico do 3-tedenskega odzivnega časa.
Na podlagi prejete izpolnjene naročilnice se o natančnem terminu
prevzema kosovnih odpadkov izvajalec dogovori z vsako stranko posebej.
|
(2)
Kolikor uporabnik naroči odvoz kosovnih odpadkov količine večje od 4 m3,
mora preseženo količino plačati po ceniku izvajalca javne službe.
|
(3)
Občani, ki so vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, lahko
kosovne odpadke brezplačno oddajo v zbirni center. |
11. člen |
(nevarni
odpadki) |
(1) Za
prevzemanje nevarnih frakcij iz gospodinjstev je izvajalec v zbirnem
centru uredil zbiralnico nevarnih frakcij, ki je opremljena s
tipiziranimi in označenimi posodami za prevzemanje nevarnih frakcij
komunalnih odpadkov. |
(2) V
zbiralnici nevarnih frakcij se ločeno zbirajo in začasno skladiščijo
naslednje frakcije nevarnih odpadkov iz gospodinjstev: |
– topila,
kisline, alkalije, fotokemikalije, |
–
pesticidi, |
–
fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
|
– zavržena
oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, |
– olje in
maščobe, ki vsebujejo nevarne snovi, |
– premazi,
črnila, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi, |
– čistila
(detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi, |
– baterije
in akumulatorji, ki so zajeti v 16 06 01, 16 06 02 in 16 06 03 v klas.
seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki ter
nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in
akumulatorje (20 01 33), |
– zavržena
električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi. |
(3) Ločeno
zbrane frakcije nevarnih odpadkov iz gospodinjstev izvajalec odda
pooblaščeni družbi, ki poskrbi za njihovo odstranjevanje ali predelavo.
|
(4)
Izvajalec najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovi tudi ločeno
zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij, ki s
postanki na naseljenih območjih in po vnaprej določenem urniku omogoča,
da povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu javne službe te frakcije
oddajajo. Prepuščeni nevarni odpadki se tehtajo, in sicer za vsako vrsto
po klasifikacijski številki posebej. Stehtani nevarni odpadki se
sortirajo v predpisano embalažo. Vsaka ima svojo nalepko s
klasifikacijsko številko. Tako zbrani odpadki se oddajo pooblaščenim
predelovalcem oziroma odstranjevalcem nevarnih snovi. |
3.
Tipizacija predpisanih posod za odpadke in merila za določanje
izhodiščne prostornine posod za zbiranje odpadkov |
12. člen |
(standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke) |
(1)
Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo
certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih
posodah za odpadke (EN-840-1 do 6). |
(2)
Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij komunalnih
odpadkov so: |
– 120
litrov, |
– 240
litrov, |
– 770
litrov in |
– 1.100
litrov. |
(3)
Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje biološko razgradljivih
odpadkov so: |
– 120
litrov, |
– 240
litrov in |
– 1.100
litrov. |
(4) Tipska
namenska vreča za mešane komunalne odpadke, 120 litrov je zelene barve z
logotipom izvajalca, napisom »OSTALI ODPADKI« in navodilom, kaj lahko
odložimo v vrečo in kaj ne odlagamo v vrečo. |
(5) Tipska
namenska vreča za odpadno embalažo (plastično, kovinsko in sestavljeno
embalažo, folije in manjše kose embalažnega stiropora), 120 litrov, je
modre barve z logotipom izvajalca, napisom »EMBALAŽNA VREČA« in
navodilom, kaj lahko odložimo v vrečo in kaj ne odlagamo v vrečo. |
13. člen |
(lastništvo zabojnikov) |
(1)
Zabojniki, ki so namenjeni ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov na
zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru, so last občine.
|
(2)
Zabojniki, ki so namenjeni zbiranju ostanka mešanih komunalnih odpadkov,
embalaže, papirja ali steklene embalaže, so lahko last uporabnikov
storitve ali v lasti izvajalca. |
(3)
Zabojniki, ki so namenjeni zbiranju bioloških odpadkov, so v lasti
izvajalca. |
(4)
Uporabnik je dolžan v primeru odtujitve, sežiga ali drugačnega uničenja
opreme, katere lastnik je izvajalec, izvajalcu plačati stroške opreme
ter pri izvajalcu prevzeti ustrezno opremo. |
14. člen |
(označevanje predpisanih zabojnikov) |
(1) Barve
za označevanje posameznih skupin zabojnikov glede na ločeno frakcijo
komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: |
– za
mešane komunalne odpadke telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene
barve, |
– za
biološke odpadke in zeleni vrtni odpad v celoti rjave barve,
|
– za
odpadno embalažo (plastična, kovinska in sestavljena embalaža, folije in
embalažni stiropor) telo zabojnika zelene barve ali modre barve, pokrov
modre barve, |
– za papir
in karton ter papirno in kartonsko embalažo telo zabojnika zelene barve
ali rdeče barve, pokrov rdeče barve in |
– za
stekleno embalažo telo zabojnika zelene barve, pokrov bele barve.
|
(2)
Označevanje zabojnikov zaradi identifikacije uporabnika se izvede
najmanj na enega od načinov: |
– trajno
vtisnjena serijska številka, |
– barvna
nalepka na sprednji strani, |
–
elektronski čip, ki se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta
namen, |
– črtna
koda, ki se nalepi pod elektronskim čipom. |
15. člen |
(merila za
določanje izhodiščne prostornine posode za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov v gospodinjstvih) |
(1) Pri
določanju vrste, števila in prostornine namenske posode za zbiranje
odpadkov, ki jih uporabljajo posamezni uporabniki, se upošteva
predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način
zbiranja ter pogostost praznjenja. |
(2) Za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v individualnih objektih uporabniki
uporabljajo namensko posodo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo
odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in
drugim praznjenjem. Posode za uporabnika določi izvajalec javne službe,
pri čemer upošteva za mešane komunalne odpadke 30 l na osebo, za
embalažo 60 l na osebo, za papir 20 l na osebo, za steklo 10 l na osebo
na mesec ter frekvence odvoza. Individualni objekti z eno do vključno
tremi stanovanjskimi enotami lahko na osnovi sklenitve pisnega dogovora
uporabljajo skupno opremo z upoštevanjem prej omenjenega merila.
|
(3) Za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v večstanovanjskih objektih
uporabniki uporabljajo skupno namensko posodo, ki je tolikšne velikosti,
da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih
odpadkov med enim in drugim praznjenjem. |
16. člen |
(merila za
določanje izhodiščne prostornine posode za zbiranje bioloških odpadkov v
gospodinjstvih) |
Za
zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov v večstanovanjskih
objektih, uporabniki uporabljajo skupno namensko posodo, ki je tolikšne
velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine kuhinjskih
odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali
večja kot 15 litrov razpoložljivega volumna na osebo na mesec.
Individualni objekti z eno- do vključno tremi stanovanjskimi enotami
lahko na podlagi sklenitve pisnega dogovora uporabljajo skupno posodo z
upoštevanjem prej omenjenega merila. |
17. člen |
(objekt za
občasno bivanje) |
(1) Objekt
za občasno bivanje je nenaseljen objekt, v katerem ni stalno ali začasno
prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba,
ampak je le v občasni uporabi. |
(2) V
sistem zbiranja odpadkov je vključen z minimalno 40 litri namenske
posode na mesec za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. |
18. člen |
(merila za
določanje izhodiščne prostornine posode za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov za povzročitelje iz dejavnosti) |
(1)
Povzročitelji odpadkov iz dejavnosti, ki se lokacijsko nahajajo v
samostojnih objektih in uporabljajo svoje zabojnike samostojno, sklenejo
z izvajalcem javne službe pogodbo o izvajanju storitve ravnanja z
odpadki. V pogodbi je določena velikost zabojnika, pogostost odvoza in
način plačila. |
(2)
Povzročitelj iz dejavnosti in izvajalec pisno dogovorita velikost posode
(120 l, 240 l, 770 l, 1100 l) in vrsto odpadka. Velikost zabojnika, ki
je odvisna od velikosti poslovnih prostorov in vrste dejavnosti, mora
biti določena tako, da je pogostost odvoza najmanj na 14 dni.
|
(3) V
primeru, da povzročitelj odpadkov iz dejavnosti na prevzemnem mestu
souporablja zabojnik v poslovno-stanovanjskem objektu, se razdelitev
volumna zabojnikov po pisnem dogovoru razdeli med posamezne
povzročitelje, vendar je v tem primeru najmanjša velikost posode, ki se
povzročitelju iz dejavnosti obračuna, 40 litrov opreme za zbiranje
mešanih komunalnih odpadkov. |
4. Uporaba
namenskih predpisanih vreč za odpadke |
19. člen |
(uporaba
tipiziranih vreč namesto zabojnikov) |
Kjer ne
poteka transportna pot specialnega tovornega vozila za redni odvoz
odpadkov, se uporabnik vključi v sistem zbiranja odpadkov z namenskimi
tipiziranimi vrečami. Izvajalec storitev zbiranja in prevoza odpadkov
vsakemu uporabniku zagotovi ustrezni skupni razpoložljivi volumen
tipiziranih vreč. Uporabnik mora zagotoviti, da bo napolnjena vreča
ustreznih odpadkov na dan zbiranja pravočasno pripravljena za prevzem ob
transportni poti komunalnega tovornega vozila in zavezana s trakom. |
20. člen |
(spremenjene količine odpadkov) |
(1) Če
količine odpadne embalaže ali mešanih komunalnih odpadkov občasno
presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja uporabnik, si
uporabnik pri izvajalcu proti plačilu priskrbi tipizirane vreče za
odpadke. |
(2) Če
količine odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov redno presegajo
ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo
uporablja uporabnik, lahko izvajalec na predlog uporabnika ali sam na
podlagi lastnih ugotovitev zamenja obstoječo opremo, vendar le do
najmanjšega možnega volumna, določenega s Tehničnim pravilnikom. |
5.
Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic vključno s
skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje |
21. člen |
(minimalni
standard za zbirna mesta) |
Zbirno
mesto je ustrezno urejen prostor, praviloma na pripadajočem zemljišču k
stavbi, kjer uporabniki v času do prevzema odpadkov zbirajo komunalne
odpadke v za to namensko določenih posodah. Uporabnik je dolžan na
svojem zemljišču urediti ustrezno dimenzionirano zbirno mesto za
zbiranje in odvoz ločenih frakcij komunalnih odpadkov, vključno z nabavo
posod. Zbirno mesto mora ustrezati vsem sanitarno-tehničnim predpisom,
vključno z vizualno in mehansko zaščito proti vetru. |
22. člen |
(prevzemno
mesto za odpadke) |
Prevzemno
mesto je prostor, na katerega uporabniki postavijo namensko posodo za
zbiranje odpadkov na dan odvoza za namen praznjenja. |
23. člen |
(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih in prevzemnih mestih) |
(1)
Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za
red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest.
|
(2)
Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike
ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali
prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa
zavezane s trakom. |
(3)
Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu zagotoviti nemoten
dostop do prevzemnih mest. |
(4)
Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati
tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za
opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta
praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se
storitev izvaja. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali
mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti. |
(5)
Uporabnik je dolžan z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti
za njihovo čistočo. |
24. člen |
(določanje
prevzemnih mest za odpadke) |
(1)
Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh
letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta je lahko oddaljena največ 5
metrov od transportne poti komunalnega vozila in mora biti s transportne
poti vidna. |
(2) Ob
določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne,
estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Prevzemna
mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na
javnih površinah. Lokacija prevzemnega mesta se določi s soglasjem
izvajalca javne službe. |
25. člen |
(skupna
prevzemna mesta za odpadke za odročna in nedostopna območja) |
Za
uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna
vozila, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupna prevzemna mesta.
Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitev. |
26. člen |
(začasna
prevzemna mesta) |
(1) Če je
zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop
za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z
izvajalcem na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem
začasnem prevzemnem mestu. Če so skupna prevzemna mesta začasnega
značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi
katerih so bila določena. |
(2) V
primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec dolžan uporabnike obvestiti
o spremenjenem prevzemnem mestu. |
27. člen |
(načrtovanje prevzemnih mest za odpadke) |
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in
poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov
naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi
določbe Tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in
odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. |
28. člen |
(minimalni
standard zbiralnic ločenih frakcij) |
(1)
Zbiralnice ločenih frakcij morajo biti urejene v stanovanjskih območjih,
ob trgovskih centrih ter na območju mestnega oziroma vaških jeder tako,
da je na vsakih 500 prebivalcev zagotovljena vsaj ena zbiralnica.
|
(2)
Lokacije zbiralnic določi izvajalec v sodelovanju s krajevno skupnostjo
in občinsko upravo. |
(3)
Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so
v lasti Občine Slovenske Konjice, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti
pravnih ali fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/ov.
|
(4) Oprema
na zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno
označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene
frakcije, ki jo povzročitelj lahko odloži v zabojnik. |
(5) Ne
glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvajalec javne službe
organizira prevzemanje ločenih frakcij po sistemu »od vrat do vrat« pri
individualnih hišah. Na območju, kjer se vse ali del ločenih frakcij
zbira po sistemu »od vrat do vrat«, izvajalcu javne službe ni potrebno
zagotoviti zbiralnic ločenih frakcij iz prvega odstavka tega člena. |
6. Pogoji
prepuščanja odpadkov v zbirnem centru |
29. člen |
(zbirni
center) |
(1) Zbirni
center je namenjen zbiranju vseh vrst odpadkov, ki nastajajo v
gospodinjstvih. |
(2) Zbirni
center upravlja in vzdržuje izvajalec. |
(3) V
zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba, usposobljena za ločeno
zbiranje. |
(4) Zbirni
center mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki nedvoumno
ugotovijo, v kateri zabojnik razvrstijo posamezno nenevarno frakcijo in
da uporabniki prepustijo nevarne frakcije in kosovne odpadke
usposobljeni osebi. |
(5)
Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti
v ustrezne zabojnike. |
(6) V
zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov: |
– papir,
karton, lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in velikosti,
|
–
plastična, sestavljena in mešana embalaža, embalažni stiropor,
|
– les,
vključno z odpadno embalažo iz lesa, |
– odpadki
iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, |
– steklena
embalaža, |
– embalaža
iz tekstila, |
–
embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z
nevarnimi snovmi, |
– kovinska
embalaža, ki vsebuje nevaren trden oklop, vključno s praznimi tlačnimi
posodami, |
–
izrabljene gume, |
– steklo,
|
– oblačila
in tekstil, |
– odpadne
nagrobne sveče, |
– topila,
|
– kisline,
|
–
alkalije, |
–
fotokemikalije, |
–
pesticide, |
–
fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
|
– zavržena
oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, |
– jedilno
olje in maščobe, |
– barve,
tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarnih
snovi, |
– čistila,
detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, |
–
zdravila, |
– baterije
in akumulatorji, |
– odpadna
električna in elektronska oprema, |
– plastika
in |
– kosovni
odpadki. |
7. Vsebina
katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov |
30. člen |
(podrobnejše vsebine katastrov) |
(1)
Izvajalec vodi v obliki elektronske baze podatkov kataster zbirnih in
prevzemnih mest, ki vsebuje sledeče podatke: |
– ime in
priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva)
oziroma ime in sedež drugega uporabnika, |
– število
uporabnikov, ki gravitira na zbirno mesto (število članov
gospodinjstva), |
– vrste
odpadkov, ki jih uporabniki zbirajo na zbirnem mestu, |
– velikost
in število namenskih posod po vrstah odpadkov, |
– podatek
o tem, ali uporabniki, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto,
kompostirajo biološke odpadke v hišnem kompostniku, |
– podatek
o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki zbirnega mesta
(stanovanjski, poslovni, nenaseljeni …) in |
–
frekvenco odvoza odpadkov. |
(2)
Kataster zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke: |
– številko
zbiralnice ločenih frakcij, |
– naziv
zbiralnice ločenih frakcij, |
– vrsto
odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij, |
– velikost
zabojnikov po vrstah odpadkov in |
– lokacijo
zbiralnice ločenih frakcij (Gauss-Krügerjeve koordinate). |
8. Drugi
pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za
ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne
službe |
31. člen |
(relacija
zbirno–prevzemno mesto) |
(1) Če
zbirno mesto ni hkrati prevzemno mesto, so uporabniki dolžni zabojnike
in namenske tipizirane vreče z odpadki na dan odvoza prestaviti iz
zbirnega na prevzemno mesto. |
(2)
Uporabniki so dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče iz zbirnega
na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 6.00 ure na
dan odvoza. Zabojnike za odpadke morajo uporabniki po izpraznitvi isti
dan vrniti nazaj na zbirno mesto. |
(3) V
primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščinah (dalj časa trajajoča
vročina, zapora cest, izredne vremenske razmere itd.) lahko izvajalec
uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen
način, pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vreče pripravijo na
odjemno mesto najkasneje do 5.00 ure na dan odvoza ali določi druge
termine odvoza odpadkov. |
32. člen |
(relacija
prevzemno mesto–transportna pot) |
(1)
Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec odpadke
prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob
uvozih k objektom. Do prevzemnega mesta mora biti zagotovljen dostop
komunalnim vozilom dolžine 9,8 m, širine 3 m in višine 4 m. Če je
dostopna pot ravna mora biti široka najmanj 3,5 m, svetla višina mora
znašati najmanj 4 m, dostopna pot z ovinkom pa mora biti široka najmanj
4 m. Transportne poti rednega odvoza odpadkov potekajo po javnih cestah
z zagotovljenim ter urejenim rednim letnim in zimskim vzdrževanjem za
prevoz triosnega kamiona. Slepe ulice in ceste, pri katerih krožna
povezava predstavlja bistveno daljšo pot vozila, morajo imeti možnost
obračanja kamiona na javni površini. |
(2) Slepa
ulica, ki je daljša od 50 m, mora imeti na koncu obračališče za
komunalno vozilo z najmanjšim radijem 17 m ali pravokotno obračališče v
obliki črke »T«, z najmanjšim radiem 10 m. Dovoljen je tudi drugačen
način ureditve obračališča, ki omogoča nemoteno obračanje komunalnega
vozila. Če ti pogoji niso zagotovljeni, pristojni organ zagotovi
prevzemno mesto, ki je lahko od pričetka slepe ulice oddaljeno največ 5
m. |
(3) Če
dostop do prevzemnega mesta ovirajo rastoče veje, druge rastline ali
drugo izvajalec javne službe opozori lastnika, da oviro odstrani, če je
lastnik ne odstrani, jo izvajalec javne službe na stroške lastnika.
|
(4) Če je
cesta do prevzemnega mesta preozka ali prestrma ali ima neurejeno ali
preozko obračališče ali drugo oviro za smetarsko vozilo, lahko pristojni
organ zagotovi prevzemno mesto tudi v razdalji več kot 150 m od roba
zemljišča ali objekta uporabnika. |
(5)
Izvajalec odpadke prevzame na prevzemnem mestu. Mesto praznjenja je
prostor, praviloma ob transportni poti komunalnega vozila, kjer
izvajalec izprazni zabojnike z odpadki oziroma prevzame odpadke v
tipiziranih vrečah. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme
biti tehničnih – fizičnih ovir, ki bi izvajalcu ovirale prevoz
zabojnikov od odjemnega mesta do mesta praznjenja in nazaj (npr.
neutrjena površina, velik naklon, stopnice, zidovi, škarpe, ograje, žive
meje, robniki, korita, parkirana vozila ipd.). |
33. člen |
(zbiranje
kosovnih odpadkov) |
(1)
Uporabnik je dolžan kosovne odpadke pripraviti na svojem prevzemnem
mestu, zunaj objekta. Upravnik večstanovanjskega objekta in izvajalec se
lahko dogovorita tudi za drugačen način priprave kosovnih odpadkov za
odvoz. |
(2)
Zbiranje kosovnih odpadkov poteka na način, kot ga določi izvajalec. O
načinu zbiranja in odvoza mora izvajalec uporabnike obvestiti na
krajevno običajen način. |
(3)
Uporabnik mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso kosovni
odpadki, in jih zato izvajalec v času odvoza ni bil dolžan odpeljati, in
sicer najkasneje naslednji dan. |
(4)
Uporabniki iz gospodinjstev lahko kosovne odpadke tudi sami pripeljejo v
zbirni center. |
(5) Za
druge uporabnike se odvoz kosovnih odpadkov opravlja kot odvoz po
naročilu. |
34. člen |
(zbiranje
nevarnih odpadkov) |
(1)
Izvajalec najmanj enkrat letno organizira akcijo zbiranja nevarnih
odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno premično
zbiralnico. |
(2)
Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim
planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora
izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen
način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem. |
(3)
Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke oddajo tudi v zbirnem
centru. |
(4)
Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati usposobljenim
prevzemnikom, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo, uničenje oziroma
odstranjevanje. |
(5)
Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in
pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo. Zaradi nevarnih
sestavin se ne smejo odlagati na odlagališča nenevarnih odpadkov ali med
ostale ločene frakcije komunalnih odpadkov. |
(6) Drugi
uporabniki morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti
posebno pogodbo z usposobljenim prevzemnikom nevarnih odpadkov. |
35. člen |
(zbiranje
biološko razgradljivih odpadkov) |
(1) Za
biološko razgradljive odpadke in zeleni vrtni odpad povzročitelji
prvenstveno sami zagotavljajo kompostiranje na lastnem vrtu. Način
kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev, je stvar
povzročitelja. Lokacija kompostnika mora biti na primernem zračnem
mestu, da je v največji možni meri preprečeno širjenje neprijetnih
vonjav v okolico. |
(2)
Povzročitelji, ki biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega
odpada ne kompostirajo sami na lastnem vrtu, le-te zbirajo v tipskih
zabojnikih, izvajalec pa zagotavlja redni odvoz na kompostarno skladno z
določili Tehničnega pravilnika. |
36. člen |
(javne
prireditve, čistilne akcije in začasna prodajna mesta) |
(1)
Organizatorji prireditev na prostem, na katerih potekajo dejavnosti
organizatorja ali udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo
najmanj dni pred prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. Pri
prijavljanju prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega prostora,
v katerem je razvidno, da bo zagotovil zbirno mesto z ustreznimi
posodami za ločeno zbiranje odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom.
|
(2)
Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vrečk določi in
zagotovi izvajalec izkustveno glede na vrsto prireditve in na
pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina
odpadkov, za katere izvajalec zagotavlja storitev, 240 litrov za
posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka
odpadka skladno s Tehničnim pravilnikom. |
(3) Za
prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator dolžan sam poskrbeti
za ustrezno ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz dejavnosti
gostinstva skladno s predpisi, ki urejajo to frakcijo odpadkov.
|
(4)
Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke,
razen biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, predati izvajalcu.
|
(5)
Stroške najema zabojnikov in prevzema odpadkov nosi organizator
prireditve. |
(6)
Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne
akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne
akcije, najmanj 8 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem skleniti
dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov ter
predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne
smejo bremeniti stroškov gospodarskih javnih služb s področja ravnanja z
odpadki. |
(7)
Izvajalci dejavnosti na začasnih prodajnih mestih si morajo v obdobju
izvajanja dejavnosti priskrbeti posode oziroma vreče glede na vrsto
dejavnosti, ki jo izvajajo. |
37. člen |
(gradbišča) |
Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki
po tem Tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec storitev javne
službe za potrebe delovanja gradbišča priskrbi potrebno opremo za
zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje
ali obnove mora izvajalcu storitev javne službe pred pričetkom gradnje
sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov. |
38. člen |
(obveščanje in osveščanje uporabnikov) |
(1)
Izvajalec uporabnike obvešča o vseh zadevah, ki so povezane z izvajanjem
storitev zbiranja odpadkov. Pristop obveščanja mora temeljiti na večanju
ozaveščenosti uporabnikov in dvigovanju standardov ločevanja komunalnih
odpadkov. |
(2)
Minimalni standard obveščanja in osveščanja je naslednji: |
– spletna
stran izvajalca, |
– stalno
osebno informiranje uporabnikov na terenu, v zbirnem centru, po
elektronskih medijih in |
– pisno
komuniciranje s posameznimi uporabniki. |
(3)
Izvajalec praviloma sodeluje tudi pri izvedbi skupnih akcij ozaveščanja
v povezavi z vzgojnimi ustanovami, krajevnimi skupnostmi, Občino in
ministrstvom (predstavitve, ogledi zbirnega centra, razlage, članki …). |
III.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
39. člen |
(oprema) |
Vse
določbe glede barve in označevanja opreme za zbiranje komunalnih
odpadkov veljajo za vse nove nabave od uveljavitve Tehničnega pravilnika
naprej. Obstoječa oprema za zbiranje odpadkov ostane v uporabi do porabe
ali izrabe. |
40. člen |
(kovinski
zabojniki) |
Uporabniki, ki odpadke zbirajo v kovinskih zabojnikih, so le-te dolžni
zamenjati z zabojniki, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z
evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke (EN-840-1 do 6).
Praznjenje kovinskih zabojnikov bo izvajalec javne službe izvajal
najdlje do 31. 12. 2015. |
41. člen |
(obvestilo
izvirnim povzročiteljem) |
Izvajalec
z javnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove
tiste izvirne povzročitelje, katerih delovanje ali dejavnost povzroča
nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem
ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu sporočijo podatke, ki so
skladno s predpisi, odlokom in Tehničnim pravilnikom potrebni, da se
ustrezno vključijo v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v
evidenco uporabnikov. |
42. člen |
(prehodno
obdobje) |
Izvajalec
mora zagotoviti izvajanje določb tega pravilnika najkasneje v roku enega
leta po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
43. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Tehnični
pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
VI.
NAVODILA IN GRAFIČNE PRILOGE |
44. člen |
Navodila
in grafične priloge so na razpolago pri izvajalcu javne službe zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov. |
|
Št.
00700-0013/2014(130) |
Slovenske Konjice, dne 29. maja 2014 |
|
Župan
Občine Slovenske Konjice
Miran Gorinšek l.r. |
|