New Page 2

Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11), petega odstavka 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07-uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11-odl.US in 10/12), Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/05, 5/06 in 6/08) ter 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 21. seji, dne 24. 9. 2012, sprejel

ODLOK

o podelitvi koncesije za izvajanje izbirne lokalne

gospodarske javne službe sistemskega operaterja

distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni

občini Ptuj

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, Mestna občina Ptuj, kot koncedent, določa predmet in pogoje za izvajanje izbirne lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju:

javna služba) na območju Mestne občine Ptuj.

2 člen

(uporaba izrazov)

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

3. člen

(definicije)

(1) Izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja.

(2) Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:

- Javna agencija Republike Slovenije za energijo: Agencija za energijo,

- koncedent: Mestna občina Ptuj,

- koncesionar: izvajalec javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,

- sistemski operater: izvajalec javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,

- uporabnik: je pravna, fizična ali druga oseba, ki je priključena in/ali uporablja storitve lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj,

- omrežnina: je del cene za uporabo omrežja, ki jo uporabnik plačuje sistemskemu operaterju za izvajanje javne službe.

II. PREDMET IN VSEBINA JAVNE SLUŽBE

4. člen

(predmet in vsebina javne službe)

(1) Predmet javne službe po tem odloku je dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.

(2) Javna služba sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj obsega dejavnosti in naloge, ki so določene v Energetskem zakonu, ostalih področnih predpisih, odloku občine ali v vsakokratnem predpisu, ki na podlagi zakona določa vsebino javne službe, ki je predmet te koncesije, obsega pa vsaj sledeče naloge:

- zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo zemeljskega plina,

- obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja,

- zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja,

- zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja,

- nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,

- zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,

- zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,

- napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.

III. OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE, UPORABNIKI

TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV

5. člen

(območje izvajanja javne službe)

Dejavnost javne službe se izvaja na celotnem območju Mestne občine Ptuj.

6. člen

(uporabniki ter razmerja do uporabnikov)

(1) Uporabniki na območju Mestne občine Ptuj, na katerem se izvaja javna služba, imajo pravico do priključitve na plinsko omrežje in do oskrbe z zemeljskim plinom na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z Energetskim zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi ter s splošnim aktom, sprejetim po javnem pooblastilu.

(2) Priključitev na plinsko omrežje ni obvezna, razen v primerih, določenih z odlokom Mestne občine Ptuj ali z lokalnim energetskim konceptom, ki ga Mestna občina Ptuj sprejme na podlagi določil zakona, ki ureja področje energetike.

IV. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR

7. člen

(pogoji)

(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, če izpolnjuje pogoje za izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.

(2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje

dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so:

- da je registriran za izvajanje dejavnosti, ki je predmet javne službe,

- da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe,

- da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe,

- da ima veljavno licenco za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,

- da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil,

- da je lastnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Mestne občine Ptuj ali odkupi distribucijsko omrežje zemeljskega plina na območju Mestne občine Ptuj,

- da se zaveže graditi in obnavljati energetsko infrastrukturo za distribucijo zemeljskega plina v skladu s prostorskimi akti Mestne občine Ptuj.

V. JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJU

8. člen

(javno pooblastilo)

(1) Koncesionar ima naslednja javna pooblastila:

- v postopku priprave prostorskih aktov daje smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve skladno s predpisi o urejanju prostora in Energetskim zakonom,

- določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,

- daje soglasje k projektnim rešitvam za načrtovane posege v območje varovalnih pasov distribucijskega omrežja zemeljskega plina, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov in Energetskim zakonom,

-- izdaja sistemska obratovalna navodila,

-- izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja.

(2) Poleg javnih pooblastil iz prvega odstavka tega člena ima koncesionar tudi druga javna pooblastila, ki jih določa oziroma v času trajanja koncesije določi zakon ali podzakonski akti in drugi predpisi.

VI. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

9. člen

(splošni pogoji izvajanja javne službe)

Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.

VII. OBSEG MONOPOLA

10. člen

(obseg monopola)

(1) Koncesija za izvajanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka se podeli enemu koncesionarju.

(2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe iz četrtega člena tega odloka na celotnem območju Mestne občine Ptuj.

VIII. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE

11. člen

(začetek in trajanje koncesije)

(1) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar je dolžan pričeti z izvajanjem koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi.

(2) Koncesija se podeli za obdobje 15 let. Trajanje koncesijskega obdobja je opredeljeno s koncesijsko pogodbo.

(3) Koncesijsko razmerje preneha iz razlogov navedenih v tem aktu in iz razlogov navedenih v 41. in 42. členu Zakona o gospodarskih javnih službah.

(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.

IX. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE

12. člen

(viri financiranja javne službe)

(1) Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu operaterju.

(2) Višino omrežnine določi sistemski operater v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo.

Pred objavo omrežnine v Uradnem listu RS mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.

(3) Sistemski operater zaračunava uporabnikom omrežnino, v skladu z Energetskim zakonom, aktom, ki ureja določitev metodologije za določitev obračunavanja omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi.

(4) Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.

X. NAČIN PLAČILA KONCESIONARJA

13. člen

(koncesijska dajatev)

(1) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvajanje javne službe.

(2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

(3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.

(4) V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov s sklepom mestnega sveta odpove plačilu koncesijske dajatve.

XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM GOSPODARSKE JAVNE

SLUŽBE

14. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent.

Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.

(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze, …), v kataster omrežja in infrastrukture oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.

(3) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.

(4) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

(5) Podrobnejši način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.

15. člen

(dolžnost poročanja)

(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.

(2) Način in oblika poročanja ter obveznosti koncesionarja v zvezi s poročanjem koncedentu se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.

16. člen

(nadzorni ukrepi)

Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

17. člen

(prenehanje koncesijskega razmerja)

(1) Koncesijsko razmerje preneha:

- s prenehanjem koncesijske pogodbe,

- z odkupom koncesije,

- z odvzemom koncesije,

- zaradi prenehanja koncesionarja,

- v drugih primerih, določenih z zakonom.

(2) V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko izvajanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto. V tem primeru ima koncesionar pravico zahtevati od občine povračilo stroškov, ki so mu nastali, če jih ne more pokriti iz omrežnine ter koncesijsko razmerje ni prenehalo zaradi odvzema koncesije ali razdrtja koncesijske pogodbe.

18. člen

(prenehanje koncesijske pogodbe)

(1) Koncesijska pogodba preneha:

- s potekom časa za katerega je bila sklenjena,

- z razdrtjem in

- v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi.

(2) Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.

19. člen

(odkup koncesije)

(1) Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije.

Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.

(2) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe.

(3) Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.

20. člen

(odvzem koncesije)

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame.

(2) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

- če ne začne z opravljanjem koncesioniranih gospodarskih javnih služb v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,

- če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,

- če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter

zato povzroča motnje v izvajanju javne službe,

- če koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe,

- če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, občine ali Agencije za energijo v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja iz Energetskega zakona in odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,

- če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, določenih v sedmem členu tega odloka.

(3) V primerih iz tretje, četrte, pete in šeste alinee prejšnjega odstavka lahko koncedent odvzame koncesijo šele, če koncesionar po pisnem opozorilu ponovi oz. ne odpravi kršitve.

(4) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.

Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.

(5) V primeru odvzema iz druge alinee drugega odstavka tega člena je koncesionar upravičen do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.

21. člen

(razdrtje koncesijske pogodbe)

(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha.

(2) Razlogi in pogoji za razdrtje koncesijske pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju se določijo v koncesijski pogodbi.

XIII. NAČIN PODELITVE KONCESIJE

22. člen

(postopek podelitve koncesije)

(1) Koncesija po tem odloku se podeli po ustreznem postopku, kot ga določajo predpisi, ki urejajo področje javno-zasebnega partnerstva in gospodarskih javnih služb.

(2) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani Mestne občine Ptuj.

23. člen

(merila za izbor koncesionarja)

Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.

24. člen

(sklenitev koncesijske pogodbe)

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta koncesionar in koncedent.

(2) Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna.

Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

25. člen

(strokovna komisija)

(1) Za pripravo in izvedbo postopka javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oz. prijav ter za pripravo strokovnega poročila imenuje župan Mestne občine Ptuj strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in najmanj štirje člani.

Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in ustrezne delovne izkušnje, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oz. prijav. Najmanj dva člana komisije morata biti člana Mestnega sveta Mestne občine Ptuj.

(2) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni vloge in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo ter navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom, ter posreduje poročilo koncedentu.

(3) Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije. Poročilo o ocenjevanju prispelih prijav oz. ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.

(4) Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta ali zunanje strokovnjake.

Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.

XIV. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA

26. člen

(organ, ki opravi izbor koncesionarja)

(1) Koncedent po pridobitvi poročila strokovne komisije iz prejšnjega člena tega odloka, odloči o izbiri koncesionarja z odločbo v upravnem postopku.

(2) V postopku na prvi stopnji odloča občinska uprava. O pritožbi zoper odločbo o izbiri odloči župan.

XV. ORGAN, POOBLAŠČEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE

POGODBE

27. člen

(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)

Za podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesijskega razmerja se pooblasti župana.

XVI. DRUGE SESTAVINE, POTREBNE ZA DOLOČITEV

IN IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

28. člen

(javno naročanje koncesionarja)

Koncesionar je dolžan naročati gradnje, storitve in blago v zvezi z izvajanjem javne službe na območju Mestne občine Ptuj v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.

29. člen

(obveščanje koncedenta in Agencije za energijo)

Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:

- odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja;

- postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;

- stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;

- poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.

30. člen

(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov)

Koncesionar in koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost trga zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ali poslovna tajnost.

31. člen

(prenos koncesije)

(1) Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.

(2) V primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje, …) mora koncesionar obvestiti koncedenta.

32. člen

(višja sila in spremenjene okoliščine)

(1) Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijsko dejavnost tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.

(2) Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava štejejo tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske unije ali Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po pravilih obligacijskega prava.

(3) O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, mora koncesionar nemudoma obvestiti koncedenta in se dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.

(4) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.

(5) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

(6) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

33. člen

(zavarovanje odgovornosti)

(1) Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Mestni občini Ptuj, uporabnikom ali tretjim osebam.

(2) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam), infrastrukture ter rizikov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti sistemskega operaterja.

Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Mestne občine Ptuj.

34. člen

(ločeno računovodstvo)

(1) Koncesionar mora za izvajanje gospodarske javne službe voditi ločeno računovodstvo skladno z veljavno zakonodajo.

Smiselno enako velja tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.

(2) Koncesionar lahko pod pogoji, določenimi z Energetskim zakonom, izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe in zanje mora koncesionar voditi ločeno računovodstvo.

35. člen

(odkup objektov in naprav infrastrukture)

(1) S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta do odkupa dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, po prenehanju koncesijskega razmerja.

(2) Vrednost odkupa infrastrukture predstavlja neamortizirana vrednost vloženih investicijskih vlaganj v vzdrževanje ali razvoj distribucijskega omrežja, ki jih je predhodno odobril koncedent, kot je izkazana v poslovnih knjigah koncesionarja.

XVII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

36. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina ter gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/07), ki pa se za obstoječe koncesijsko razmerje uporablja vse do prenehanja tega koncesijskega razmerja.

37. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.

Številka: 007-10/2012

Datum: 24. 9. 2012

Dr. Štefan ČELAN, s.r.

župan Mestne občine Ptuj