Na podlagi 61.
člena
Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št.
33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09), in 16. člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 115/07) je
Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 10. redni seji dne 28. 9. 2011
sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje širitve zdravilišča v
Rogaški Slatini |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(1) S tem odlokom
se ob upoštevanju ob upoštevanju Sprememb in dopolnitev prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah
za območje Občine Rogaška Slatina za obdobje 1986–2000 dopolnjen 2002
(Uradni list RS, št. 83/03), sprejme občinski podrobni prostorski načrt
za območje širitve zdravilišča v Rogaški Slatini (v nadaljevanju: OPPN),
ki ga je izdelalo podjetje API ARHITEKTI d.o.o., v juniju 2011 pod
številko projekta API-502/748. |
(2) Na območju OPPN
je predvidena ureditev infrastrukture, odstranitev dotrajanih objektov
ter gradnja novih objektov za potrebe turistične ponudbe zdravilišča. |
|
2. člen |
Sestavni deli
OPPN |
(1) OPPN obsega
tekstualni del, grafični del in obvezne priloge iz 19. člena ZPNačrt-a
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09). |
(2) Tekstualni del
obsega: |
– Opis prostorske
ureditve |
– Umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
– Opis vplivov in
povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
– Opis rešitev
načrtovanih objektov in površin |
– Pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo |
– Zasnovo
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
– Rešitve in ukrepe
za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
– Rešitve in ukrepe
za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
– Način, vrsto in
namen prenove naselja ali njegovega dela |
– Rešitve in ukrepe
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom |
– Etapnost izvedbe
prostorske ureditve |
– Velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
– Usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. |
(3) Grafični del
obsega: |
– Izsek iz
grafičnega načrta kartografskega |
dela občinskega
prostorskega načrta s prikazom |
lege prostorske
ureditve na širšem območju M 1:2500 |
– Območje
podrobnega načrta z obstoječim |
parcelnim
stanjem
M 1:1000 |
– Prikaz vplivov in
povezav s sosednjimi |
območji
M 1:2500 |
– Zazidalna oziroma
ureditvena situacija M 1:1000 |
–
Prerezi
M 1:1000 |
– Prikaz ureditev
glede poteka omrežij in |
priključevanje
objektov na gospodarsko javno |
infrastrukturo ter
grajeno javno dobro M 1:1000 |
– Prikaz ureditev,
potrebnih za varovanje |
okolja, naravnih
virov in ohranjanja narave M 1:1000 |
– Prikaz ureditev,
potrebnih za obrambo ter |
varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
vključno z varstvom
pred požarom M 1:1000 |
– Načrt
parcelacije M
1:1000 |
(4) Priloge
obsegajo: |
– Mnenja pristojnih
nosilcev urejanja prostora |
– Fotografije
območja urejanja |
– Elaborat
geodetskega načrta; Številka: 342-2008; Odgovorni geodet: Darko Ratej,
inž. geod. (Geo-0025); Podjetje: GEODET BIRO d.o.o., Strma cesta 1a,
3250 Rogaška Slatina |
– Geotehnično
poročilo; Številka: 2500/2010; Odgovorni predstavnik podjetja: Sergej
Venturini, univ. dipl. inž. gradb.; Podjetje: i-n-i d.o.o.;
Bravničarjeva 20, 1000 Ljubljana |
– Idejna zasnova:
Načrt cestnega omrežja; Številka: 455/10 |
– Idejna zasnova
električnih in telekomunikacijskih vodov ter javne razsvetljave;
Številka: 69/10-E |
– Idejna zasnova:
Oskrba z zemeljskim plinom; Številka: 17/09 |
– Idejna zasnova:
Načrt kanalizacije in vodovoda; Številka: 18/2010. |
|
II. OBMOČJE OPPN |
|
3. člen |
Območje urejanja |
(1) Območje OPPN se
nahaja v osrednjem delu mesta Rogaška Slatina severovzhodno od
obstoječega območja zdravilišča. |
(2) Zahodno od
območja urejanja stoji cerkev Sv. Ane, južno od območja urejanja stoji
Hotel Šport ter teniška igrišča. |
(3) Velikost
območja OPPN je cca. 7,1 ha. Ureditveno območje zavzema zemljišča s
parc. št.: 291, 285, 288, 287, 286, 277/2, 277/4, 282, 257/2, 277/1,
276, 278/7, 272, 273, 274, 275/1, 278/6, 278/9, 278/8, 278/10, 278/5,
279/1, 279/2, 268, 267, 281, 280, 284/1, 284/2, 278/11, 278/12, 278/13,
278/14, 278/15, 278/16, 278/17, del 269/1, 278/3, vse k.o. Rogaška
Slatina. |
(4) Izven območja
urejanja lahko segajo ureditve za izvedbo javne gospodarske
infrastrukture in krajinske ureditve za zagotovitev vzpostavitve in
povezanosti novega zdraviliškega parka. |
|
4. člen |
Vplivno območje |
Vplivno območje bo
v času gradne in obratovanja objektov znotraj območja urejanja OPPN,
razen v območjih priključevanja predvidene javne gospodarske
infrastrukture na obstoječo. |
|
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
5. člen |
Vplivi in
povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
(1) Predvidene
prostorske ureditve se povezujejo s sosednjimi območji preko obstoječih
in predvidenih cest ter ostale infrastrukture. |
(2) Pomemben
povezovalni element je nov zdraviliški park, ki bo povezoval obstoječe
območje zdravilišča z novim območjem zdravilišča, katerega urejanje je
predmet tega OPPN. |
|
6. člen |
Rešitve
načrtovanih objektov in površin |
S tem OPPN je
predvideno: |
– odstranitev
dotrajanih objektov v območju obstoječega kompleksa hotela Boč, kot je
prikazano v grafičnem delu (list št. 3 – Prikaz vplivov in povezav s
sosednjimi območji); |
– dozidave,
nadzidave, odstranitve in rekonstrukcije ostalih obstoječih objektov
znotraj območja OPPN; |
– gradnja kulturno
turističnega središča (objekt št. 1), kot je prikazano v grafičnem delu
(list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija); |
– gradnja hotela
nasproti hotela Šport (objekt št. 2), kot je prikazano v grafičnem delu
(list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija); |
– gradnja osmih
apartmajskih objektov (objekti št. od 3 do 10; vsak objekt je lahko
sestavljen iz dveh apartmajskih enot) v severnem delu območja urejanja,
kot je prikazano v grafičnem delu (list št. 4 – Zazidalna oziroma
ureditvena situacija); |
– gradnja klubskega
(ali apartmajskega) objekta v severnem delu območja urejanja (objekt št.
11), kot je prikazano v grafičnem delu (list št. 4 – Zazidalna oziroma
ureditvena situacija); |
– rekonstrukcija
hotela Boč (objekt št. 12), kot je prikazano v grafičnem delu (list št.
4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija); |
– gradnja hotela v
povezavi z obstoječo stavbo hotela Boč (objekt št. 13), kot je prikazano
v grafičnem delu (list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija); |
– gradnja in
rekonstrukcija prometne infrastrukture ter električne, vodovodne,
kanalizacijske, plinske in telekomunikacijske infrastrukture; |
– parkovna
ureditev, ki povezuje območje urejanja z obstoječim delom zdravilišča. |
|
7. člen |
Pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo |
(1) Pri gradnji je
potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja graditve
objektov. |
(2) Obstoječi
objekti, ki se ohranjajo, se lahko dozidavajo do 50 % osnovne zazidane
površine na njihovi zemljiški parceli namenjeni gradnji ob upoštevanju
gradbenih in regulacijskih linij določenih s tem odlokom. Obstoječi
objekti, ki se s tem OPPN ohranjajo, se lahko tudi odstranijo,
rekonstruirajo in nadzidavajo do ene dodatne etaže, razen, če so kot
stavbe spomeniško zaščiteni. Obstoječi objekti imajo lahko urejeno
parkiranje na zemljiščih, ki pripadajo objektu skladno z gradbenim
dovoljenjem. Določbe tega odstavka ne veljajo za obstoječ objekt hotela
Boč (objekt št. 12) |
(3) Kulturno
turistično središče (objekt št. 1) je predviden s tem odlokom v
horizontalnih gabaritih 30,5 x 32 m. Vertikalni gabariti so največ K+P.
Pri horizontalnih gabaritih in umestiti v prostor se mora upoštevati
grafični list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija. Severni
rob objekta mora biti v celoti vkopan v teren. Strehe so lahko ravne ali
z naklonom maksimalno do 10° ter ozelenjena. Parkiranje je obvezno v
garažni hiši Janina. |
(4) Hotel (objekt
št. 2) je predviden s tem odlokom v horizontalnih gabaritih, ki jih
določa gradbena meja po daljši stranici 107,3 m (kar je dolžina
Športnega hotela na nasprotni južni strani ceste). Vertikalni gabariti
se morajo prilagajati konfiguraciji terena. Hotel mora biti vgrajen v
pobočje na način, da vsaj 30 % pobočja na najbolj severnem robu hotela
preide v ravno streho objekta na kateri mora biti krajinska ureditev.
Dopustno je urejanje s svetlobniki, atriji in premostitvami. Pri
horizontalnih gabaritih in umestiti v prostor se mora upoštevati
grafični list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija. Strehe so
lahko ravne ali z naklonom maksimalno do 10° ozelenjena minimalno 50 %.
Parkiranje je predvideno v podzemni garaži, ki je del objekta. Pred
vlogo za pridobitev soglasja k projektnim rešitvam v fazi PGD je
potrebno uskladiti idejno zasnovo hotela s pristojnim zavodom za varstvo
kulturne dediščine. |
(5) Apartmaji
(objekti št. 3 do 10) so predvideni s tem odlokom v horizontalnih
gabaritih 16,5 x 24 m. Vertikalni gabariti so največ P+1N. Pritličje
mora biti na severni strani v celoti vkopano. Pri horizontalnih
gabaritih in umestiti v prostor se mora upoštevati grafični list št. 4 –
Zazidalna oziroma ureditvena situacija. Strehe so lahko ravne ali z
naklonom maksimalno do 10°. V posameznem objektu sta lahko dve
apartmajski enoti. V vsakem objektu sta lahko dve apartmajski enoti.
Parkiranje je predvideno južno od objektov v teren vkopanih garažnih
boksih. Za vsako apartmajsko enoto morata biti zagotovljeni dve parkirni
mesti. |
(6) Klubski objekt
(objekt št. 11) je predviden s tem odlokom v horizontalnih gabaritih 19
x 27 m. Vertikalni gabariti so največ P+1N. Severni rob objekta mora
biti vkopan v teren v največji mogoči meri. Pri horizontalnih gabaritih
in umestiti v prostor se mora upoštevati grafični list št. 4 – Zazidalna
oziroma ureditvena situacija. Streha mora biti ozelenjena. Streha je
lahko ravna ali z naklonom maksimalno do 10°. Parkiranje je predvideno
ob južni strani objekta. Namesto tega objekta je mogoče zgraditi
apartmajski objekt pod enakimi pogoji, kot veljajo za objekte št. 3 do
10. |
(7) Obstoječ objekt
hotela Boč (objekt št. 12) se rekonstruira v gabaritih 18 x 25 m in
funkcionalno poveže z objektom št. 13. Vertikalni gabariti so največ P
(delno vkopano)+4N+M. Parkiranje je predvideno v podzemni garaži objekta
št. 13 oziroma v garažni hiši Janina. Namesto rekonstrukcije je mogoča
tudi nadomestna gradnja v predpisanem gabaritu. |
(8) Dozidava hotela
ob obstoječem hotelu Boč (objekt št. 13) je predviden s tem odlokom v
horizontalnih gabaritih 35 x 60 m. Vertikalni gabariti so največ
K+P+2N+M. Pri horizontalnih gabaritih in umestiti v prostor se mora
upoštevati grafični list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija.
Streha je lahko ravna ali z naklonom maksimalno do 10°. Ozelenjeno mora
biti minimalno 50 % površine strehe. Parkiranje je predvideno v podzemni
garaži, ki je del objekta oziroma v garažni hiši Janina. |
(9) Vsi novo
predvideni objekti morajo biti v največji mogoči meri vkopani oziroma
vstavljeni v pobočje, tako da ne bodo prestavljali dominante v prostoru. |
(10) Nad višinskimi
gabariti objektov je dovoljeno postaviti naprave in opremo ter dostope
do njih in podobno, če so od roba objekta postavljeni tako, da je kot
med najvišjo točko takega prostora ali naprave ter kapjo objekta enak
ali manjši 30°. |
|
8. člen |
Gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov |
(1) Gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov potrebnih za nemoteno funkcioniranje
objektov v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo tovrstnih objektov, je
izjemoma dopustna s predhodnimi kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem
pristojne enote ZVKDS. |
(2) Prepovedana je
postavitev objektov za oglaševanje, to je reklamnih stolpov ali panojev
in baznih postaj mobilne telefonije. |
(3) Gradnja garaž
se dovoljuje skladno s 7. členom tega odloka. |
|
9. člen |
Ograje |
(1) Znotraj območja
urejanja OPPN ni dovoljeno postavljati ograj. Omogočen mora biti javen
dostop do parkovnih ureditev. |
(2) Izjemoma je
dovoljena postavitev ograj za zaščito pred padci v primeru večjih
višinskih razlik na terenu po predhodnem soglasju pristojne enote ZVKDS. |
|
10. člen |
Fasade |
(1) Fasade
novogradenj naj bodo sodobne izvedbe s sodobnimi materiali, vendar
morajo upoštevati gabarite in sporočilnost obstoječih stavb v območju
zdravilišča. Po višini in dolžini naj bodo členjene. |
(2) Barve fasad
morajo biti klasične, brez vzorcev in v umirjenih naravnih barvnih tonih
kot na primer ubita bela, svetli odtenki peščene in rjavo bež. |
(3) Rožnati, modri,
zeleni in drugi kričeči barvni toni niso dopustni. |
|
11. člen |
Pogoji in
usmeritve za krajinsko ureditev |
(1) Krajinska
ureditev mora biti izvedena po načrtu celovite zasnove krajinske
ureditve, ki je prikazana v grafičnem delu (list št. 4 – Zazidalna
oziroma ureditvena situacija) z možnostjo odstopanj pri prilagajanju
arhitekturnim rešitvam posameznih objektov, kar se definira v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(2) Ureditev parka
na območju urejanja predstavlja nadaljevanje parkovne poteze, ki je
vzpostavljena kot vzporedna os historičnim parkovnim ureditvam Rogaške.
Če so historične ureditve osrednje osi izvedene v geometrijskih oblikah
pravilnih zasnov, naj nova nastajajoča parkovna poteza vzhodno od
hotelov uvaja svobodnejše, nepravilne oblike. |
(3) Vzhodno od
obstoječih hotelov je do vznožja hriba predvidena izvedba parka na
strehi podzemnih garaž, oblikovanega v maniri angleškega parka, kot
določajo kulturno varstvene smernice. Poteza se nadaljuje na sever proti
športnim površinam. |
(4) Prostor pred
predvidenim kulturno turističnim središčem (objekt št. 1) je osrednja
točka prostorske osi, ki se nadaljuje na sever. Dopuščeno je:
preureditev reliefa, izoblikovanje teras, speljava glavne steze,
oblikovanje sledi južni potezi s svobodnejšimi, nepravilnimi oblikami.
Preostali odprti prostor mora biti v funkciji novega objekta, vključno z
zeleno streho objekta, ki služi kot razgledišče in od koder se prostor
nadaljuje preko dostopne ceste proti hotelu Boč (objekta številka 12 in
13). Preostali prostor pobočja je lahko programsko urejen kot galerija
na prostem, forma viva, oziroma kot večnamenski prostor za prireditve,
ki se bodo odvijale v novem objektu. |
(5) Povezava proti
novemu hotelu (objekt številka 2) ob glavni cesti na vzhod se naj izvede
na pobočju, v višini, ki ustreza strehi novega hotela. Program
hotelskega strešnega vrta sledi potrebam hotela, vendar ostaja v javni
rabi (prosto dostopen, prehoden). |
(6) Obstoječi
sadovnjak se prenovi, sanira in dosadi s starimi sortami visokodebelnih
hrušk in jablan. Dopuščeno je dodajanje nasadov jagodičja in izvedba
sprehajalne poti skozi nasade. Deloma se lahko ohranijo površine
zasejane z »deljenolistno rudbekio« (Rudbeckia laciniata). |
(7) Skrajni vzhodni
rob Cvetličnega hriba – novega parka (južno od predvidene ceste) naj
dopolnjuje »sadni vrt« s podobnimi programi, ki so značilni za bolj
podeželski prostor. |
(8) Sprehajalne
poti v parku zaradi strmih prehodov ni smiselno izvesti s peskom, možna
je izvedba poti kot konsolidiran makadam ali kot vialit (s posipom iz
svetlega rizlovca). |
(9) Parkovna oprema
mora biti enotna v vsem parku (lesene klopi na kovinskem ogrodju,
transparentni kovinski koški ipd.). |
|
IV. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
12. člen |
(1) Znotraj območja
urejanja OPPN je potrebno upoštevati vso obstoječo in predvideno
komunalno infrastrukturo. Vsa križanja se morajo izvesti v skladu s
predpisi, oziroma po pogojih upravljavcev, ki jih podajo kot mnenje k
temu OPPN. Pred gradnjo je potrebno obstoječe vode zakoličiti in
določiti njihovo natančno lego. Detajlne rešitve se obdelajo v projektni
dokumentaciji PGD, PZI. |
(2) Možna so
odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so
rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na
koncept ostalih rešitev. Rešitve infrastrukture se prilagajajo
konkretnim arhitekturnim rešitvam podanim v fazi projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
(3) Predvideni
objekti morajo imeti najmanj priključek na cesto, kanalizacijo, vodovod
in elektriko. |
(4) Potek
predvidenih tras infrastrukturnih vodov in ceste znotraj območja
urejanja je prikazan v grafičnem delu (list št. 6 – Prikaz ureditve
glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro). |
(5) Ne glede na
določbo prejšnjega člena se trase infrastrukturnih vodov morajo povsem
izogniti v radiusu obsega drevesne krošnje v primeru hrasta (na meji med
zemljiščema s parcelnima št. 277/2 in 277/5 k.o. Rogaška Slatina) in v
primeru obstoječega sadovnjaka s starimi sortami visokodebelnih hrušk
(na zemljišču s parcelno št. 278/3 k.o. Rogaška Slatina). Glede na
zapovedano se natančna trasa infrastrukturnih vodov določi v fazi
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po geodetski evidenci
navedenih dreves v naravi. |
|
13. člen |
Prometna
ureditev |
(1) Obstoječa cesta
med lokalno cesto Rogaška Slatina–Spodnje Sečovo in zemljiščem s
parcelno št. 284/2 k.o. Rogaška Slatina se v celoti rekonstruira. Od
profila P1 do profila P5 je predvidena z naslednjim profilom: |
vrtni robnik 6/20
cm |
pločnik š=1.00 m |
betonski robnik
15/25 cm |
vozišče
2.25+2.75=5.00 m |
betonski robnik
15/25 cm |
(2) Od profila P5
do profila P7 se rekonstruirana cesta zoži in je v nadaljevanju
predvidena z naslednjim profilom: |
vrtni robnik 6/20
cm |
pločnik š=1.00 m |
betonski robnik
15/25 cm |
vozišče
2.25+2.25=4.50 m |
betonski robnik
15/25 cm |
Od profila P9 do
profila P23 je predvidena novogradnja ceste. |
(3) Cesta
(rekonstruiran del in del predviden za novogradnjo) je dvosmerna. |
(4) Vse utrjene
povozne površine morajo biti izvedene v vodotesni izvedbi z urejenimi
peskolovi, pred čiščenjem in zadrževanjem meteorne vode, pred iztokom v
naravo. |
(5) Vse cestne
povezave služijo tudi za interventne dostope. |
(6) Ostale ceste
znotraj območja urejanja ali izven, ki pa neposredno napajajo območje,
se vzdržujejo oziroma rekonstruirajo skladno z Odlokom o občinskih
cestah (Uradni list RS, št. 69/99, 52/05). V sklopu gradnje objekta
številka 2 je dopustna ureditev priključkov na javno cesto in ureditev
krožišča tudi drugače od prikaza v grafičnem delu, če bo to potrebno
zaradi prilagoditve konkretni arhitekturni rešitvi v fazi projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(7) Mirujoči promet
za potrebe posameznih objektov znotraj območja urejanja je predpisan pri
vsakem objektu posebej v sedmem členu tega odloka. |
|
14. člen |
Kanalizacija |
(1) Kanalizacijsko
omrežje v kraju Rogaška Slatina je izgrajeno v celoti. V obsegu
zdraviliškega kompleksa obratuje fekalna kanalizacija, ki se zaključi na
čistilni napravi. Padavinske vode in žive vode iz območja odvaja
padavinski odprt padavinski kolektor v Irski potok |
(2) Zasnova
kanalizacije mora biti v ločenem načinu zbiranja in odvajanja odpadne in
padavinske vode. |
(3) Za prevzem
odpadnih voda celotnega območja so predvideni štirje novi zbirni fekalni
kanali, F-kanal_1 dolžine 390 m, F-kanal_2 dolžine 108 m, F-kanal_3
dolžine 187 m in F-kanal_4 dolžine 18 m, ki se vsi priključijo na
obstoječi fekalni kanal. Vsi kanali bodo min premera DN 200. |
(4) Hišni
priključek posameznega objekta na fekalni kanal sestavljajo zbirni jašek
lociran praviloma ob robu parcele lastnika, priključni kanal in
priključni jašek oziroma odcepni fazonski kos. Hišni priključki bodo
predvidoma premera od DN125 do DN150. |
(5) Padavinske vode
celotnega območja se sedaj stekajo preko odprtega obcestnega jarka v
kanalizirani potok. Z oziroma na lokacijo hotela ob cesti (objekt
številka 2), bo ta jarek kanaliziran v dolžini cca. 200 m. |
(6) Za
odvodnjavanje padavinskih voda so znotraj območja urejanja predvideni
štirje padavinski kanali: P-kanal_1 dolžine 435 m, P-kanal_2 dolžine 110
m, P-kanal_3 dolžine 76 m in P-kanal_4 dolžine 30 m. Predvideni kanali
bodo premera DN300 in DN400. |
(7) Hišni
priključek posameznega objekta na padavinski kanal sestavljajo zbirni
jašek lociran praviloma ob robu parcele lastnika, priključni kanal in
priključni jašek oziroma odcepni fazonski kos. Hišni priključki
padavinske vode bodo predvidoma DN150 do DN200. |
(8) Hišni
priključek posameznega objekta na padavinski kanal sestavljajo zbirni
jašek lociran praviloma ob robu parcele lastnika, priključni kanal in
priključni jašek oziroma odcepni fazonski kos. Hišni priključki
padavinske vode bodo predvidoma DN150 do DN200. |
(9) Kanalizacija
mora biti položena na minimalno globino 1,00 m do temena cevi (meteorna
kanalizacija) oziroma 1,40 m (fekalna kanalizacija). |
(10) Na tej globini
bodo omogočena križanja z ostalo infrastrukturo brez posebnih ukrepov. |
(11) Odvodnjavanje
padavinskih voda iz cestišča bo preko lovilcev peska v padavinski kanal. |
|
15. člen |
Vodovod |
(1) Celotno območje
urejanja bo oskrbovano z pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. |
(2) Za posamezen
objekt je predviden en priključni vod DN 20 in vodomer DN 20 vgrajen v
tipski vodomerni jašek, ki bo praviloma v zelenici pred vhodom v objekt. |
(3) Objekti
Kulturno-turističnega središča, Depandanse Boč in predvideni novi hoteli
bodo priključeni na primarni oskrbovalni vodovod DN 250, ki se napaja iz
vodohrana Bellevue na koti 290 mnv. Za oskrbo predvidenih objektov bo
zagotovljena potrebna količina pitne vode, ki je ocenjena na 60 m3/dan. |
(4) Za potrebe
protipožarne zaščite predvidenih objektov bo zagotovljena predpisana
količina vode, ki znaša 72 m3/dan. |
(5) Celotno območje
predvideno za objekte številka 3 do 11, leži na višini ~275 m.n.v. S
priključitvijo teh objektov na primarni vodovod je zagotovljen komaj
minimalni oskrbovalni tlak 1,5 bara. Tako je boljša oskrba z pitno vodo
mogoča iz vodohrana Cvetlični hrib V=20 m3, ki je na koti 333 mnv. Ker
predvidena poraba za apartmajsko naselje nad koto 272 mnv ocenjeno znaša
20,7 m3/dan oziroma 0,24 l/s, kar je enako izdatnosti vodnega vira,
moramo zagotoviti dodatno količino vode, ki se jo lahko zagotovi z
prečrpavanjem vode iz primarnega cevovoda spodnje cone v vodohran
Cvetlični hrib. Do obstoječega cevovoda je potrebno zgraditi tlačni vod
s črpališčem. |
(6) Požarne
varnosti ne moremo zagotoviti iz istega vodohrana brez povečanja volumna
iz sedanjih 20 m3 na minimalnih 70 m3. Namesto povečanja volumna
vodohrana se lahko požarna voda zagotavlja iz hidrantov primarnega
vodovoda, gašenje se pa lahko izvaja iz določenih stojišč preko dodatne
gasilske črpalke. |
(7) Požarna voda po
predpisih mora biti zagotovljena v količini 10 l/s v trajanju dveh ur,
kar pomeni, da je potrebno upoštevati 72 m3 rezerve vode. |
(8) Polaganje cevi
vodovoda se vrši na minimalno globino 0,80 m do temena cevi. |
|
16. člen |
Električno
omrežje |
(1) Na območju
ureditvenega načrta ni na razpolago dovolj električne energije. V
bližini je locirana TP JANINA 20/04-0231 kV moči 250 kVA, iz katere se
napajajo nekateri objekti na tem območju, vendar je tako razdalja kakor
tudi nova potrebna moč prevelika, da bi se nadaljnje napajanje novih
objektov izvedlo iz te transformatorske postaje, zato se treba zgraditi
novo transformatorsko postajo. |
(2) Na območju
urejanja poteka prosto zračni daljnovod 20 kV, ki ga je potrebno
kablirati v podzemni izvedbi od točke A (oporišče št.: 22) do točke B
(oporišče št.: 15). |
(3) Nova
transformatorska postaja 20/04-0231 kV, iz katere se bodo napajali vsi
novi objekti na območju urejanja, je predvidena ob bivšem SN drogu
(oporišče št.: 14). Tu namreč poteka SN podzemni vod Donat, ki se napaja
iz RTP Rogaška Slatina, ki se na tem mestu prekine, uvleče v novo TP,
nato pa nadaljuje v prejšnji smeri proti TP Donat. |
(4) Nova
transformatorska postaja se lahko predvidi znotraj objekta številka 2
ali kot samostojen objekt. V slednjem primeru mora biti objekt sodobno
oblikovan in ozelenjen iz smeri javnih površin. Oblikovanje objekta se
ureja z navodili in soglasjem pristojne enote ZVKDS. |
(5) Objekt številka
2 bo priklopljen na NN zbiralnice v novi TP, ostali porabniki pa se bodo
napajali iz prostostoječe razdelilne električne omarice PS-RO, napajane
iz le-te. Od PS-RO nato poteka napajanje prostostoječih-priključno
merilnih omaric PS-PMO 1 (meritve in napajanje črpališča), PS-PMO 2
(meritve in napajanje za objekte št.: 3–7) in PS-PMO 3 (meritve in
napajanje za objekte št.: 8–11). Vse PS-PMO so locirane ob
rekonstruirani cesti. Napajanje prostostoječe razdelilne električne
omarice PS-RO je opcijsko predvideno tudi iz nove TP Kulturno
turističnega središča. |
(6) Objekt št. 1
(kulturno-turistično središče) že ima gradbeno dovoljenje,
elektroprojekt nove transformatorske postaje je izdelalo Elektro Celje
d.d., iz katere se ta objekt tudi napaja. Ker je v projektu nove
transformatorske postaje predvidena tudi kabelska kanalizacija v smeri
sever (4 x PE 110), uporabljena pa je le ena cev, se po isti
kanalizaciji izvede tudi napajanje objektov št.: 12 in 13 (hotel Boč). V
edini uporabljeni cevi je položen kabel za napajanje NN omrežja v smeri
NN droga (točka E), obstoječi dovod iz TP Ločen dol se odstrani. Ker je
v elektroprojektu nove TP (Elektro Celje d.d.) to NN omrežje skablirano
le do NN droga, ki se po OPPN nahaja na rekonstruirani cesti, je ta NN
vod treba skablirati še dodatno do NN droga (točka E). Ker je v
elektroprojektu nove TP (Elektro Celje d.d.) to NN omrežje skablirano le
do NN droga, ki se po OPPN nahaja na rekonstruirani cesti, se ta NN vod
skablira še dodatno do NN droga (točka E). |
(7) Na območju
ureditvenega načrta potekajo trije NN električni nadzemni vodi. NN
električni nadzemni vod od točke A do točke B bo vsled sprostitve
funkcionalnega zemljišča potrebno skablirati. NN električni nadzemni vod
od točke C do točke D ne posega v območje funkcionalnega zemljišča. NN
električni nadzemni vod od točke E do točke G (napajanje iz TP Ločen
dol) se odstrani v celoti, namesto njega se NN drog – točka E napaja iz
NN zbiralnic v novi TP (kulturno-turistično središče). Ravno tako se v
celoti odstrani NN električni nadzemni vod za javno razsvetljavo (od
točke G do točke H). |
(8) Priključno
merilne omarice in vrste dovodnih vodnikov bodo projektno obdelane v
projektni dokumentaciji elektroinštalacij objektov v skladu s tehničnimi
pogoji, kateri bodo podani v elektroenergetskem soglasju. |
|
17. člen |
Javna
razsvetljava |
Na območju južnega
dela območja urejanja ob cestišču poteka javna razsvetljava, ki v svojem
zadnjem delu posega na funkcionalno zemljišče predvidene gradnje. Zaradi
tega in dejstva, da se je v letu 2010 le-ta ob cestišču
»Terapija–Cvetlični hrib z odcepom na Ivanov hrib« rekonstruirala, kot
je razvidno iz grafične priloge, se le ta (od točke G do točke H)
odstrani v celoti. Javno razsvetljavo rekonstruirane ceste in v
nadaljevanju novo predvidene ceste se izvede z odcepom iz obstoječe veje
javne razsvetljave – kandelaber K4. |
|
18. člen |
Telekomunikacijsko omrežje |
Uporabniki
telekomunikacijskih storitev na območju urejanja bodo priključeni na
telefonsko centralo v Rogaški Slatini. Na tem območju poteka kabelska
kanalizacija. Ob cesti na parcelni št.: 890/3 se nahaja obstoječ
telefonski jašek. Iz njega se položita dve MAPITEL cevi Ø 110 mm. V prvo
se položi TK kabel za objekt številka 2, v drugi pa TK kabel do nove
razdelilne telefonske omarice, iz katere se izvede TK povezava za vse
ostale nove objekte, razen za objek št.: 1. Objekt št.: 1
(kulturno-turistično središče) ima telekomunikacije že projektno
obdelane. Vodniki za povezavo se definirajo v projektni dokumentaciji
telekomunikacij objektov. |
|
19. člen |
Plinovod |
(1) Energetska
oskrba novo načrtovanih objektov za potrebe ogrevanja se predvidi z
zemeljskim plinom iz javnega distribucijskega omrežja v kombinaciji z
obnovljivimi viri. |
(2) Investitor
razširitve plinovodnega omrežja bo sistemski operater distribucijskega
omrežja. |
(3) Za vsako
priključitev načrtovanih objektov na distribucijsko plinovodno omrežje
sistemski operater izda »Soglasja za priključitev«. |
(4) Način
priključevanja predvidenih objektov se izvede po postopku in na način,
kot to določajo. Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz
distribucijskega plinovodnega omrežja in Sistemska obratovalna navodila,
ki jih je izdal sistemski operater. |
(5) Priključitev
objektov na distribucijsko plinovodno omrežje se izvede na osnovi
sklenjenih Pogodb o priključitvi na distribucijsko omrežje s končnimi
odjemalci. |
(6) Za vsak objekt
se praviloma predvidi samostojen priključni plinovod, katerega lastnik
bo končni odjemalec. |
(7) Investitorje
načrtovanih objektov bremenijo morebitni nesorazmerni stroški
priključitve na distribucijsko plinovodno omrežje. |
(8) V fazi
projektiranja tras plinovodov bo potrebno izdelati natančno geomehansko
poročilo s ciljem, da se zagotovi na celotni trasi vkop plinovodov v
stabilen teren. Pri tem so dovoljena tudi odstopanja od predvidenih
rešitev tras v prostorskem aktu. |
(9) Projektanti in
izvajalci gradbenih del morajo v varovalnem pasu plinovodov in
priključnih plinovodov, ki po energetskem zakonu IEZ-DI znaša 5 m od osi
plinovodov, obvezno upoštevati zahteve sistemskega operaterja in
Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št.
26/02). |
(10) Sistemskemu
operaterju mora biti omogočen stalen nadzor gradbišča v varovalnem pasu
obstoječih plinovodov. Vsi izkopi v varovalnem pasu distribucijskih in
priključnih plinovodov morajo biti v bližini plinovodnega omrežja
obvezno opravljeni po navodilih sistemskega operaterja in praviloma
ročno. |
(11) Pri izvedbi
plinske instalacije v objektih je potrebno upoštevati tehnični predpis
DVGW-TRGI G600: 2008. Plinomeri in regulatorji tlaka za posamezna
odjemna mesta se namestijo v zaščitno kovinsko omarico na fasadah
objektov. |
|
20. člen |
Odpadki |
Vsak nov objekt
mora imeti zagotovljen prostor za prevzem in odvoz odpadkov skladno s
predpisi, ki urejajo to področje v občini Rogaška Slatina. Odjemna mesta
ne smejo biti vizualno izpostavljena in morajo biti postavljena na
zemljiških parcelah namenjenih gradnji predvidenih objektov. |
|
V. REŠITVE IN
UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
21. člen |
Zavarovana
kulturna dediščina |
(1) Območje
urejanja se nahaja znotraj zavarovanega območja zdravilišča z ESD 628 in
režimom spomenika. |
(2) V neposredni
bližini območja urejanja se nahajata še zavarovani območji Arheološko
območje Zdraviliški kompleks z ESD 22895 in Arheološko območje Janina z
ESD 22896. Obe zavarovani območji imata režim arheološkega najdišča. |
(3) Zaradi
neposredne bližine območij arheoloških najdišč obstaja verjetnost najdb
arheoloških ostalin pri zemeljskih delih. V primeru najdbe arheoloških
ostalin so najditelji, lastniki zemljišč, investitorji ali odgovorni
vodja del takoj po odkritju dolžni o tem obvestiti pristojno enoto
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in prekiniti zemeljska
dela do izvedbe raziskave arheoloških ostalin. |
(4) Pri izvajanju
predvidenih gradenj je potrebno upoštevati varstvene usmeritve za
evidentirano kulturno dediščino. |
(5) Za vse posege,
ki jih predvideva ta odlok je potrebno pridobiti kulturnovarstveno
soglasje. |
|
VI. REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
|
22. člen |
Ohranjanje
narave in naravnih vrednot |
Območje urejanja
OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij potrebnih za
biotsko raznovrstnost. Na osnovi 97. člena Zakona o ohranjanju narave
(Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2) za območje urejanja OPPN izdelava
naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja ni potrebna. |
|
23. člen |
Varstvo
nadzemnih in podzemnih voda |
(1) Ureditveno
območje OPPN se nahaja izven vodovarstvenega območja, ni v bližini
vodotokov in ni poplavno. |
(2) Vse s tem
odlokom predvidene gradnje in ureditve morajo biti izvedene skladno z
veljavno zakonodajo s področja vgradnje objektov. S tem bo zagotovljeno,
da predvidena gradnja in ureditve ne bodo imele negativnega vpliva na
vode in vodni režim. |
(3) Pri gradnji je
dovoljeno uporabljati samo takšne materiale, ki ne morejo ogroziti
podtalnice. Preprečeno mora biti odvajanje odpadnih vod v naravo brez
predhodnega čiščenja. |
(4) Odvod
padavinskih voda iz cestišča in utrjenih površin mora biti izveden po
vodotesni kanalizaciji preko objektov pred čiščenja (peskolovi, lovilci
olja in zadrževalnika) v potok. V skladu z določili 92. člena Zakona o
vodah je treba v čim večji možni meri zmanjšati odtok padavinskih voda z
utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred izlivom v vode. |
(5) V času gradnje
je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in
škodljivih tekočin iz delovnih strojev. |
|
24. člen |
Varstvo tal |
(1) Za začasne
prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj
kvalitetna. |
(2) Ureditve
previdene z OPPN ne bodo vplivale na geološko strukturo tal kolikor bodo
izvedene skladno z izsledki Geo tehničnega poročila (i-n-i d.o.o.,
številka: 2500/2010), ki je sestavni del tega OPPN. Prisotni bodo vplivi
na pedološke značilnosti tal zaradi odstranitve vrhnje plasti tal in
njenega začasnega deponiranja. Do večjih vplivov med pripravljalnimi
deli lahko pride zaradi možnega onesnaževanja rodovitne plasti tal pri
njenem odstranjevanju in deponiranju, ki ga povzročajo gradbeni stroji.
Zato je treba zagotoviti tehnično brezhibnost vozil, ki se bodo
uporabljala na območju OPPN. Humus z območja gradnje se odstrani in
deponira za kasnejšo sanacijo in rekultivacijo. |
(3) V primeru
nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo takoj
sanirati. Snovi je treba ustrezno pobrati in predati pooblaščenim
organizacijam. |
|
25. člen |
Varstvo pred
hrupom |
Ureditveno območje
OPPN, je glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
(Uradni list RS, št. 105/05, 34/08 in 109/09), v II. območju varstva
pred hrupom, kjer je dovoljena mejna raven hrupa 55 (dBA) podnevi in 45
(dBA) ponoči. Glavni izvor bodo predstavljali delovni stroji med
izgradnjo in promet motornih vozil po izgradnji. Obvezna je uporaba
brezhibnih in s predpisi skladnih delovnih strojev. |
|
26. člen |
Varstvo zraka |
Na onesnaženost
zraka bodo v fazi gradbenih del vplivala dela pri izkopu in dovozu
materiala. Vpliv bo intenzivnejši, če se bodo dela izvajala v vetrovnem
in sušnem obdobju. Zaradi aktivnosti delovne opreme in tovornih vozil v
času pripravljalnih del in gradnje bodo prisotne obremenitve zraka s
prašnimi delci ter izpušnimi plini vozil. S transportnih in gradbenih
površin je potrebno preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob
sušnem in vetrovnem vremenu. Po izgradnji predvidenih objektov ni
pričakovati znatnega vpliva na kvaliteto zraka. |
|
27. člen |
Ravnanje z
odpadki |
(1) V času gradnje
je treba z odpadki ravnati skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki,
ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03, 41/04 –
ZVO-1, 50/04 (62/04 popr.) in 34/08). V času gradnje je treba uvesti
sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti
ponovne uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih
odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati
na odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. Oddane odpadke
je treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane
evidence. Nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih
redno predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s
predpisi o ravnanju z nevarnimi odpadki. |
(2) Na območju je
urejeno redno odvažanje komunalnih odpadkov. |
|
28. člen |
Ureditve v
območju kmetijskih zemljišč |
Pretežni del
območja urejanja je v planskih aktih Občine Rogaška Slatina opredeljen
kot kmetijsko zemljišče. Gradnja na teh zemljiščih je skladno s pogoji
tega odloka dovoljena glede na možnosti, ki planski akti občine Rogaška
Slatina omogočajo, oziroma po njihovi ustrezni spremembi. |
|
29. člen |
Ureditve v
območju gozdov |
Znotraj območja
urejanja OPPN ni gozdov ali gozdnih prostorov razen zemljišča s parc.
št. 280 k.o. Rogaška Slatina, ki je zavarovana gozdna parcela. Na temu
zemljišču posegi s tem odlokom niso predvideni. Neposredno ob območju
urejanja se nahajajo gozdovi, ki so zaščiteni z Odločbo o zavarovanju
drevesnih in gozdnih parkov Zdravilišča Rogaške Slatine ter gozdov v
njeni okolici (Uradni list LRS, št. 29/52 in Uradni list SRS, št.
50/71). Skladno z uredbo je znotraj zaščitenega območja mogoč posek
posameznih dreves ob soglasju Zavoda za gozdove. |
|
VII. NAČIN,
VRSTA IN NAMEN PRENOVE NASELJA ALI NJEGOVEGA DELA |
|
30. člen |
Ureditveno območje
OPPN se nahaja znotraj mesta Rogaška Slatina. Ta del naselja se v
manjšem delu prenavlja z nadomestno gradnjo (hotel Boč) in večinoma z
novogradnjami. Vsi legalno zgrajeni objekti se lahko prenavljajo in
rekonstruirajo. Namembnost novih objektov mora biti za potrebe turizma.
V objektih znotraj območja OPPN so dovoljene tudi centralne dejavnosti
prvenstveno namenjene uporabnikom teh objektov. Namen prenove je
homogenizacija grajene strukture naselja, zagotovitev novih turističnih
kapacitet in hortikulturna ureditev danes zaraščenih in zanemarjenih
površin. |
|
VIII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO IN OBRAMBO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
31. člen |
Obramba |
Ministrstvo za
obrambo nima smernic s področja obrambe, ki bi jih bilo potrebno
upoštevati pri izdelavi OPPN. |
|
32. člen |
Varstvo pred
poplavami |
Znotraj območja
urejanja in v neposredni bližini ni vodotokov in poplavno ogroženih
območij. |
|
33. člen |
Varstvo pred
erozivnostjo |
(1) Območje
urejanja v celoti spada v območje zahtevnejših protierozijskih ukrepov. |
(2) Sestavni del
tega OPPN je Geo tehnično poročilo v prilogah, ki ga je potrebno v
celoti upoštevati pri s tem odlokom predvidenih ureditvah. |
(3) Pred izvedbo
posameznih gradenj znotraj območja urejanja je potrebno izdelati
natančnejšo geomehansko poročilo za posamezno gradnjo. |
|
34. člen |
Varstvo pred
razlitjem nevarnih snovi |
Na obravnavanem
območju je na povoznih površinah mogoče razlitje olj. Pri izvedbi mora
biti zagotovljeno prestrezanje teh snovi s kanaletami in lovilci olj. |
|
35. člen |
Varstvo pred
potresi |
Obravnavano območje
se nahaja po karti potresne nevarnosti v VII. stopnji EMS. Vsi objekti
morajo biti grajeni tako, da so varni glede na predvideno ogroženost. |
|
36. člen |
Zaklonišča |
Znotraj območja
urejanja so predvideni objekti za katere skladno z Uredbo o graditvi in
vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno graditi
zaklonišč. Ker pa se območje urejanja nahaja znotraj mesta Rogaška
Slatina z več kot 5000 prebivalci, se mora stropna konstrukcija nad
kletjo graditi tako, da zdrži rušenje objektov nanjo. |
37. člen |
Varstvo pred
požarom |
(1) Skladno s
Pravilnikom o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06
Odl.US: U-I-202/05-11 in 132/06) s tem OPPN predvideni objekti ne
spadajo med požarno zahtevne objekte oziroma ureditve razen objektov
številka 2, 12 in 13 za katere je izdelava požarne študije obvezna. |
(2) Pri izdelavi
projektne dokumentacije in izvedbi je treba upoštevati prostorske,
gradbene in tehnične ukrepe s katerimi bodo zagotovljeni: |
– pogoji za varen
umik ljudi in premoženja; |
– Potrebni odmiki
med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo
zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru; |
– prometne in
delovne površine za intervencijska vozila v skladu s SIST DIN 14090; |
– viri za zadostno
oskrbo za gašenje požarov. |
(3) Ukrepi za
zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru
drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna. |
(4) Glede na
razpoložljive podatke bo gasilna voda zagotovljena iz obstoječega
vodovodnega omrežja. Premer cevi obstoječega vodovodnega omrežja, na
katerega bodo priključeni hidranti, je Ø 250 mm. Lokacija predvidenih
hidrantov je razvidna iz grafične priloge. Hidranti morajo biti
praviloma nadtalni. Do njih mora biti zagotovljen stalen dostop,
lokacija pa mora biti označena s tablicami, izdelanimi po standardu SIST
1007. Razdalja med hidranti se določi tako, da je mogoče požar na stavbi
gasiti iz najmanj enega hidranta, za požarno zahtevne stavbe pa iz
najmanj dveh hidrantov. Razdalja med hidrantoma ne sme biti večja od 80
m. Razdalja med hidranti in stavbo ne sme biti manjša od 5 m in ne večja
od 80 m. Praviloma se vgrajujejo nadtalni hidranti DN80 ali DN100.
Podtalni hidranti DN80 se vgrajujejo samo izjemoma, če nadtalni hidrant
predstavlja preveliko oviro (npr. za promet). Premer vodovodne cevi, na
katero je priključen hidrant, ne sme biti manjši od DN hidranta. Pri
odvzemu vse potrebne količine vode tlak v vodovodu ne sme pasti pod 1,5
bar. Zagotoviti je treba takšno količino vode, ki zadostuje za dvourno
gašenje požara v stavbi in za varovanje sosednjih objektov. Za objekte,
ki potrebujejo glede na koncept požarne varnosti (študija požarne
varnosti) večjo količino vode, pa je potrebno zagotoviti požarno vodo na
drug način (npr. požarni bazen). Za obravnavano območje zadostuje
najmanj 10l/s. V času projektiranja PGD je potrebno izvesti meritve, s
katerimi se ugotovi natančna količina vode in glede na to upošteva pri
projektiranju. |
(5) Obstoječe in
predvidene cestne povezave znotraj območja urejanja OPPN se uporabljajo
tudi za intervencijski dostop. Dovozne poti za gasilska vozila morajo
biti utrjene tako, da lahko po njih vozijo gasilska vozila z osno
obremenitvijo do 10 t. Ravni deli dovozne poti za gasilska vozila morajo
biti široki najmanj 3 m. |
(6) Lokacije
predvidenih hidrantov in delovne površine za gasilska vozila so
prikazane v grafičnem delu list št. 8 – Prikaz ureditev, potrebnih za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom. |
(7) Ureditve za
varstvo pred požarom lahko v projektni dokumentaciji odstopajo od
rešitev prikazanih v Smernicah požarne varnosti, če je zagotovljena
drugačna rešitev skladno z zakonodajo, ki zagotavlja varstvo pred
požarom tako za predvideno novogradnjo, kot tudi okolico. |
|
IX. ETAPNOST
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
38. člen |
Faznost gradnje |
(1) Izvedba
načrtovanih gradenj in posegov predvidenih s tem OPPN se lahko izvaja
etapno. |
(2) V primeru
etapnega izvajanja posegov predvidenih s tem OPPN mora vsaka etapa
zagotoviti izvedljivost končnega stanja in ne sme imeti negativnega
vpliva na vode in vodni režim ter erozivno ogroženost območja. |
|
X. VELIKOST
DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
39. člen |
Tolerance |
(1) Vse stacionaže
in dimenzije se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(2) Pri realizaciji
OPPN so dopustna odstopanja od rešitev: |
– ± 2.00 m v
horizontalnih gabaritih predvidenih novogradenj stavb (objekti številka
3 do 11 in 14 do 16); |
– ± 5.00 m v
horizontalnih gabaritih predvidenih novogradenj stavb (objekti številka
1, 12 in 13); |
– ± 10.00 m v
horizontalnih gabaritih predvidene novogradnje hotela (objekt številka
2); etažnost tega objekta lahko odstopa od predpisane, pod pogojem, da
severni rob objekta po višini ne presega obstoječega brega; |
– ± 1.00 m v
horizontalnih in ± 2.00 m v vertikalnih gabaritih cestnega omrežja; |
– kleti je dopustno
izvesti v več nivojih (etažah), če geomehanski pogoji terena to
dopuščajo; |
– pri gradnji
podzemnih infrastrukturnih vodov in njihovih prestavitvah so dovoljena
tudi večja odstopanja, če z njimi ni onemogočeno končno stanje s tem
OPPN predvidene ureditve. |
(3) Ostala večja
odstopanja in tehnične rešitve so izjemoma dovoljena ob soglasju Občine
Rogaška Slatina, projektanta prostorskega akta in pristojnih nosilcev
urejanja prostora, katere odstopanje tangira. Če se pri nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše iz
cestnega, prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega
vidika, se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta
odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z
njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
|
XI. USMERITVE ZA
DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEGANJU VELJAVNOSTI PROSTORSKEGA
AKTA |
|
40. člen |
Po izvedbi z OPPN
predvidenih ureditev so v območju tega OPPN na objektih dopustna redna
in investicijsko vzdrževalna dela ter postavljanje nezahtevnih in
enostavnih objektov, za katere je potrebno poleg ostalih soglasij
pridobiti tudi soglasje Občine Rogaška Slatina. |
|
XII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJA IN IZVAJALCEV |
|
41. člen |
(1) Razmerja med
Občino Rogaška Slatina in investitorji za komunalno opremo zemljišč, se
uredijo v urbanistični pogodbi. |
(2) Poleg vseh
obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti
investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej: |
– promet med
gradnjo in rekonstrukcijo cest in objektov organizirati tako, da ne bo
večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju; |
– med gradnjo
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču,
da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi
prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob
morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih
delavcev; |
– pred začetkom
gradnje skupaj z upravljavci evidentirati stanje obstoječe
infrastrukture; |
– omogočiti dostop
do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej; |
– med gradnjo
zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko
obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav; |
– zavarovati
gradbišča tako, da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba
sosednjih objektov ter nemoten odtok vode; |
– v skladu z
veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne
negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje; |
– o pričetku del
oziroma gradnje obvestiti vse upravljavce, katerih objekti in naprave so
s predvidenim posegom tangirani. |
|
XIII. PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE |
|
42. člen |
OPPN je na vpogled
na Občini Rogaška Slatina. OPPN. OPPN razen njegovih prilog,
pripravljavec z dnem njihove uveljavitve posreduje ministrstvu
pristojnem za urejanje prostora in krajevno pristojni upravni enoti. |
|
43. člen |
Nadzor nad
izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
44. člen |
Ureditve, ki so
potrebne za funkcioniranje obravnavanega območja in se nahajajo izven
območja urejanja OPPN, se urejajo skladno z določbami tega odloka. |
|
45. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 0320-0008/2011 |
Rogaška Slatina,
dne 28. septembra 2011 |
|
Župan |
Občine Rogaška
Slatina |
mag. Branko Kidrič
l.r. |
|