Lex localis

Na podlagi 36.člena Zakona o lokalni samoupravi ( Ur. list RS {t.72/93, 57/94 in 14/95 ), 18. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (ZLS-H), (Uradni list RS, št. 70-3373/97, 31/98, 74/98), na podlagi 18., 26. in 92. člena Statuta občine Vodice (Ur.list RS št.49/95, 31/98) je Občinski svet Občine Vodice na 45. redni seji, dne 19.11.1998 sprejel poslovnik OS.

POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

(vsebina urejanja)

S tem poslovnikom se v skladu z zakonom in statutom občine ureja organizacija in način dela občinskega sveta in njegovih organov ( odborov in komisij ).

O vprašanjih, ki niso urejena s tem poslovnikom, njihova razrešitev pa je nujno potrebna za normalno delo sveta, odločijo člani sveta na seji, z večino, ki se zahteva za sprejem poslovnika.

Delo sveta in njegovih organov je javno.

Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči svet ali njegov organ z večino glasov vseh svojih članov ali, če obravnava zaupne dokumente, katerih zaupnost je predpisana z zakonom.

Svet in njegovi organi delajo na rednih in izrednih sejah.

Svet ima seje praviloma enkrat na mesec.

Župan lahko skliče izredno sejo sveta, če to narekujejo izredne okoliščine.

Svet predstavlja župan, odbor ali komisijo občinskega sveta pa predsednik odbora ali komisije.

V odsotnosti župana ga nadomešča podžupan, predsednika odbora ali komisije pa v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik odbora ali komisije.

Svet kot svoj žig uporablja žig občine Vodice, ki ima napis Občinski svet.

Svet ga uporablja na vabilih za seje, na dopisih in na drugih aktih sveta, ki jih podpisuje župan.

Žig uporabljajo v okviru svojih nalog tudi odbori in komisije.

II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA

Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji predsednik sveta, najkasneje 20 dni po izvedenih volitvah.

Če seja ni sklicana v roku iz prejšnjega odstavka, skliče konstitutivno sejo sveta predsednik občinske volilne komisije.

Zaradi priprave na konstitutivno sejo sveta, lahko sklicatelj iz prvega odstavka tega člena, skliče pripravljalni sestanek z nosilci kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni občinski svetniki.

(vodenje prve seje)

Konstitutivno sejo novoizvoljenega sveta vodi župan.

Na prvi seji svet izmed svetnikov, na predlog svetniških skupin in svetnikov, ki so bili izvoljeni na posameznih istoimenskih listah, izvoli komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Komisija ima predsednika in dva člana.

Do ustanovitve svetniških skupin se šteje, da sestavljajo posamezne svetniške skupine vsi svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list in svetniki, ki so bili izvoljeni iz samostojnih list oziroma list strank.

(potrditev mandatov)

Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.

Mandate članov sveta potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.

Svet skupaj odloča o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.

Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.

Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.

Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana.

Svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.

III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA

Člani sveta (v nadaljevanju: svetniki) imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.

Svetniki imajo pravico ustanoviti svetniške skupine.

Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve.

Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu organov sveta, katerih člani so.

Svetniki se lahko udeležijo tudi sej organa sveta, katerega niso člani in na njih razpravljajo, nimajo pa pravice glasovanja.

Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu,občinski upravi in nadzornemu odboru ter od njih zahtevajo informacije, obvestila in pojasnila, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu.

Župan, občinska uprava in nadzorni odbor so dolžni odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije, če se zahteva, tudi v pisni obliki.

Svetniki imajo pravico dajati pred sejo pisne pripombe in vprašanja v zvezi z delom sveta, na sami seji pa v okviru posebne točke dnevnega reda za vprašanja, pobude in predloge.

Na vsaki seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja, pobude in predloge svetnikov.

(vprašanja svetnikov)

Vprašanje svetnika mora biti kratko in z jasno opredeljeno vsebino. V nasprotnem primeru župan pozove svetnika, da vprašanje ustrezno dopolni.

Vprašanje se postavi ustno na seji sveta ali pisno v času med dvema sejama sveta ali na sami seji.

Ustno postavljeno vprašanje sme trajati tri minute, oziroma toliko časa, kot ga župan določi na začetku obravnavanja točke dnevnega reda za vprašanja, pobude in predloge.

Če svetnik zahteva na ustno vprašanje pisni odgovor, mu mora biti dan pisni odgovor najkasneje s sklicem naslednje seje sveta.

Na ustno postavljeno vprašanje na seji sveta, mora biti odgovorjeno na isti seji sveta.

Če tisti, na katerega se vprašanje nanaša obrazloži, da na vprašanje ne more odgovoriti na sami seji, mora na vprašanje odgovoriti v pisni obliki, najpozneje s sklicem naslednje seje sveta.

Na odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.

Pisno vprašanje med sejama sveta svetnik predloži županu. Ta ga mora nemudoma posredovati tistemu, na katerega se nanaša.

Odgovor na pisno vprašanje mora biti podan pisno na prvi naslednji seji.

(pobude in predlogi svetnikov)

Svetnik ima pravico dati pobudo ali predlog županu, nadzornemu odboru ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.

Svetnik lahko da pobudo ali predlog ustno ali pisno na seji sveta ali v času med dvema sejama sveta.

Ustno dana pobuda ali predlog na seji sveta sme trajati pet minut, oziroma toliko časa, kot ga župan določi na začetku obravnavanja točke dnevnega reda za vprašanja, pobude in predloge .

Postopek v zvezi z obravnavanjem pobude ali predloga oziroma odgovarjanjem nanju je enak kot za vprašanja svetnikov.

Če se pobuda ali predlog nanaša na delo sveta, mora župan nanj odgovoriti ali pa jih uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje sveta.

Če svetnik, ki je dal pobudo ali predlog, z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva, da svet obravnava pobudo ali predlog na naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.

(udeleževanje sej)

Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in organov sveta, katerih član je.

Svetnik, ki ne more priti na sejo, je dolžan o razlogih za odsotnost še pred sejo obvestiti sklicatelja oziroma občinsko upravo, razen če tega ne more zaradi višje sile.

Obvestilo o odsotnosti je lahko ustno, pisno ali telefonično.

Če župan oceni,da je to potrebno, lahko na začetku seje poroča o tem, kateri svetniki svoje odsotnosti niso opravičili.

Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora župan o tem obvestiti svet; lahko pa o tem obvesti tudi politično stranko, katere član je svetnik.

O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih lahko svet opravi posebno obravnavo, v okviru posebne točke dnevnega reda.

Svetniki imajo za svoje delo v svetu pravico do denarnega nadomestila in povračila potnih stroškov.

Višina denarnega nadomestila in povračilo potnih stroškov se določi s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet.

IV. SEJE OBČINSKEGA SVETA

(sklicevanje sej)

Seje sveta sklicuje župan. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisana zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.

Sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivom k posameznim točkam dnevnega reda se pošlje svetnikom, najpozneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta. Za izredne seje se gradivo k posameznim točkam dnevnega reda pošlje najpozneje tri dni pred dnem določenim za sejo, oziroma na seji sami.

Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.

V predlog dnevnega reda se lahko uvrstijo le zadeve, za katere je pripravljeno gradivo. V predlog dnevnega reda se prednostno uvrščajo predlogi odlokov in drugih predpisov, katerih sprejem je v pristojnosti sveta.

Glede na problematiko, ki je na dnevnem redu seje se na sejo sveta vabijo tudi poročevalci k posameznim točkam dnevnega reda, praviloma strokovni delavci občinske uprave. O njihovi udeležbi na seji odloča župan.

Če svet sklene, da bo določeno točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči tudi, kdo je lahko poleg svetnikov in župana še navzoč na seji sveta.

Ko župan začne sejo, mora najprej ugotoviti, ali je svet sklepčen.

Župan obvesti svet o tem, kdo izmed nenavzočih svetnikov je svojo odsotnost opravičil ter o tem, kdo je vabljen na sejo in v kakšni funkciji.

Župan lahko poda tudi pojasnila v zvezi s potekom dela na seji sveta in drugimi vprašanji.

Svet na začetku seje določi dnevni red. Naslednja točka dnevnega reda je na vsaki seji sveta obravnava in odločanje o sprejemu zapisnika prejšnje seje sveta.

Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet z glasovanjem.

Zapisnik se sprejme z ugotovitvijo, da nanj ni bilo pripomb,lahko pa se sprejme ustrezno dopolnjen ali spremenjen, če je svet spremembe in dopolnitve sprejel.

Pri določanju dnevnega reda seje sveta svetniki najprej odločajo o predlogih, da se posamezna točka umakne z dnevnega reda.

Predlog za razširitev dnevnega reda oziroma o uvrstitvi nove točke na dnevni red se obravnava in o njem odloča le, če so razlogi zanj nastali po pisnem sklicu seje in, če je svetnikom hkrati vročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev nove točke na dnevni red seje sveta.

O predlogu za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.

Po sprejetih posameznih odločitvah za umik ali razširitev dnevnega reda, svetniki glasujejo o predlogu dnevnega reda kot celoti.

Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.

Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.

Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja ali župan uvodno ali dodatno obrazložitev. Ta obrazložitev ne sme trajati več kot 10 minut.

Če svet tako sklene, predlagatelj mora podati uvodno ali dodatno obrazložitev.

V razpravi daje župan besedo svetnikom po vrstnem redu prijav k razpravi.

Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Razprava svetnika o enem vprašanju je lahko dolga največ 10 minut. Če se svetnik ne drži dnevnega reda, ga župan opomni. Svetniku, ki kljub opominu ne upošteva določil tega poslovnika, ki se nanašajo na razpravo, lahko predsednik sveta časovno omeji razpravo ali odvzame besedo.

V razpravi na seji sveta lahko sodelujejo tudi drugi vabljeni udeleženci, vendar šele po tem, ko so v razpravi sodelovali vsi, za razpravo prijavljeni svetniki.

Razprave udeležencev iz prejšnjega odstavka so časovno omejene in ne smejo trajati več kot 10 minut.

Če v razpravi sodeluje predlagatelj, mu župan da besedo po vrstnem redu prijav, glede razprave pa veljajo določila, ki se uporabljajo za svetnike.

(prekinitev seje)

Ko župan ugotovi, da ni več prijavljenih k razpravi, sklene razpravo in preide k glasovanju o odločitvi.

Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge novih odločitev in stališč se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.

V času do predložitve predlogov iz prejšnjega odstavka, lahko svet nadaljuje delo po naslednjih točkah dnevnega reda.

Župan lahko sejo sveta prekine zaradi odmora, potrebe po posvetovanjih med svetniki posameznih svetniških skupin ali med skupinami ali v primeru, da mora svet pridobiti mnenje delovnega telesa sveta. V teh primerih župan določi čas prekinitve oziroma, kdaj se bo seja nadaljevala.

Župan prekine sejo sveta, če ugotovi, da svet ni več sklepčen. Če se sklepčnosti ne more zagotoviti v 15. minutah uri po prekinitvi, župan konča sejo sveta.

Pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje župan ugotovi sklepčnost.

Sklepčnost ugotavlja na podlagi preštevanja svetnikov ali na drug način, ki ga določi župan.

Za sklepčnost se šteje dejanska prisotnost svetnikov v prostoru, kjer seja poteka.

Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.

Pred glasovanjem ima svetnik pravico obrazložiti svoj glas. Obrazložitev ne sme trajati več kot dve minuti.

Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem posameznega svetnika.

Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, župan kliče po abecednem seznamu svetnike, vsak svetnik pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali “vzdržan”.

Župan po vsakem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

(tajno glasovanje)

Tajno se glasuje, če tako določa zakon, statut občine ali če tako odloči svet na predlog najmanj četrtine svetnikov.

Pri tajnem glasovanju se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se pripravi toliko glasovnic, kolikor je članov sveta.

Glasovnice morajo biti enake velikosti, barve in oblike, opremljene pa morajo biti z žigom, ki se uporablja kot žig sveta.

Glasovnica vsebuje predlog o katerem se odloča in opredelitev “ za” in “proti”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali “proti”.

Pri tajnem glasovanju o kadrovskih zadevah se glasuje tako, da svetnik obkroži številko pred priimkom in imenom kandidata.

Po opravljenem glasovanju svetnik odda glasovnico v glasovalno skrinjico.

Tajno glasovanje vodi župan in dva svetnika, ki ju na predlog predsednika, izvoli svet.

Posamezna administrativno tehnična dela v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja oseba, ki jo določi župan.

Svetniku se vroči glasovnica pri mizi župana, sama vročitev glasovnice svetniku pa se označi v seznamu svetnikov.

Župan določi prostor za glasovanje, pri čemer mora poskrbeti, da bo odrejeni prostor za glasovanje zagotavljal tajnost glasovanja.

Ko je glasovanje končano, župan in svetnika, ki sta mu pri tajnem glasovanju pomagala, ugotovijo izid glasovanja.

Pred začetkom ugotavljanja izida glasovanja ugotovijo število neuporabljenih (nerazdeljenih) glasovnic.

Ugotovitev izida glasovanja obsega:

- število razdeljenih glasovnic,

- število oddanih glasovnic,

- število neveljavnih glasovnic,

- število veljavnih glasovnic,

- število glasov “za” in število glasov “proti” oziroma število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati.

Za neveljavno se šteje glasovnica, iz katere ni razvidno, kako je svetnik glasoval.

O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi sodelujoči pri vodenju glasovanja.

Izid glasovanja objavi župan na seji.

Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja (javnega ali tajnega), se glasovanje lahko ponovi.

O ponovitvi glasovanja odloči svet na predlog svetnika, ki ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja.

Če ponovitev glasovanja predlaga župan , se o njegovem predlogu ne odloča.

Ko so vse točke dnevnega reda obravnavane, župan konča sejo sveta.

O delu na seji sveta se piše zapisnik.

Zapisnik obsega podatke o zapovrstju, datumu, času in kraju seje, podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se na seji razpravlja, z imeni razpravljavcev, o sklepih in ukrepih, ki so sprejeti ter o izidih glasovanja o posameznih zadevah.

Svetnik ali predlagatelj ima pravico zahtevati, da se njegova razprava ali predlog v celoti vnese v zapisnik. V tem primeru mora tisti, ki to zahteva, natančno oblikovati besedilo, za katerega zahteva zapis v zapisniku in ga mora narekovati zapisnikarju. Poznejši popravki tako zapisanega besedila niso več mogoči.

Zapisniku se priložijo vsa gradiva, ki so predložena svetu oziroma na njem obravnavana.

Sprejeti zapisnik podpišeta župan in zapisnikar.

Za zapisnik skrbi oseba, ki jo za to zadolži župan.

O delu na seji sveta se vodijo zvočni zapisi. Ti zapisi se na podlagi sklepa občinskega sveta, z večino vseh članov, lahko dajo na poslušanje v naprej določenem času in prostoru ali se izpišejo. Teh zapisov ni moč naknadno spreminjati, niti z redakcijskimi popravki. Pregled izpisov morajo interesenti potrditi s podpisom.

O delu na seji, ki ni javna, se vodijo dobesedni zapisi, če svet ne odloči drugače.

Vpogled v takšne zapise imajo samo svetniki in župan.

(arhiviranje gradiv)

Izvirniki vseh gradiv, ki jih je oblikoval ali obravnaval svet ali njegovi organi ter zapisniki sej se hranijo v arhivu občine.

O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva se uporabljajo predpisi, ki urejajo to področje.

Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na sejah sveta.

V primeru zaupnih gradiv se z njimi ravna v skladu z zakonskimi predpisi.

(vzdrževanje reda na seji sveta)

Za red na seji sveta skrbi župan. Na seji lahko govori samo tisti, ki mu da župan besedo.

Župan skrbi, da razpravljavca ali poročevalca nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik.

Za kršitev reda na seji sveta lahko izreče župan naslednje ukrepe:

- odstranitev s seje ali dela seje.

Opomin lahko izreče župan svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali ga prekinja,ali če na drug način moti red na seji sveta.

Odvzem besede lahko izreče župan svetniku, če s svojim govorom krši red na seji in določbe tega poslovnika in je bil na isti seji že dvakrat opominjan.

Odstranitev s seje ali z dela seje lahko izreče župan svetniku, če kljub opominoma in odvzemu besede krši red na seji sveta tako, da onemogoča njegovo normalno delo.

Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali dela seje sveta, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.

Župan lahko odredi odstranitev s seje in iz prostora, v katerem je seja sveta za kateregakoli drugega udeleženca seje, če krši red na seji in s svojim ravnanjem onemogoča normalen potek seje sveta.

Če župan ne more ohraniti reda na seji z ukrepi iz 55. člena poslovnika, prekine sejo sveta.

V. DELO ORGANOV OBČINSKEGA SVETA

Skladno s statutom občine, ustanovi svet za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov in drugih predpisov, odbore in komisije.

Poleg delovnih teles, določenih v statutu občine,lahko svet ustanovi tudi druga delovna telesa s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in delovno področje.

Odbori, katerih pristojnosti zajemajo več področij dejavnosti lahko za posebno obravnavo posameznih področij iz njihove pristojnosti ustanovijo pododbore kot stalna ali kot začasna delovna telesa za izvršitev posamezne naloge.

V delo pododborov se lahko vključijo strokovni delavci in strokovnjaki s teh področij.

Za vodenje pododbora imenuje odbor enega izmed članov odbora.

Odbori in komisije sveta delajo na sejah.

Seje sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo in v skladu s programom dela sveta, na zahtevo sveta ali župana.

Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti članom poslano najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa.

Delo delovnega telesa sveta je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.

Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni predstavniki občinske uprave ter predstavniki javnosti.

O seji posameznega delovnega telesa se obvesti župana.

Za delo delovnih teles sveta se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.

(oblikovanje stališč)

O zadevah iz delovnega področja delovnih teles, o katerih bo razpravljal svet, mora delovno telo oblikovati stališče ali predlog. To mora biti oblikovano tako, da bo možno o njem glasovati na seji sveta.

Poročilo s predlogi in stališči so delovna telesa dolžna posredovati županu praviloma pred sklicem seje sveta, najpozneje pa tri dni pred sejo sveta.

Če delovno telo sveta ni obravnaval zadeve iz njegovega delovnega področja ali, če ni oblikoval predloga ali stališča, lahko svet odloča o zadevi.

Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet in delovna telesa sveta, zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.

VI.POSTOPEK SPREJEMANJA OBČINSKIH AKTOV

Statut občine, poslovnik sveta in odloke sprejema svet v dvofaznem postopku (prva in druga obravnava) , ostale akte pa v enofaznem postopku (ena obravnava).

Statut občine lahko svet spremeni ali dopolni v enofaznem postopku le, če se sprememba ali dopolnitev nanaša na obvezno zakonsko določbo.

Odlok lahko svet izjemoma sprejme ali spremeni po hitrem postopku, skladno s tem poslovnikom.

(sprejemanje odloka)

Predlog za izdajo odloka lahko poda vsak svetnik, župan, delovno telo sveta ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.

Predlog za izdajo odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja na področju, ki ga odlok ureja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imela uveljavitev odloka.

O predlogu za izdajo odloka opravi svet razpravo in odloča o tem ali se predlog za izdajo odloka sprejme ali ne.

Če so svetniki v razpravi o predlogu za izdajo odloka k posameznim členom odloka dali dopolnjevalne ali spreminjevalne predloge, jih mora pripravljavec odloka upoštevati pri pripravi predloga odloka.

Če je predlog za izdajo odloka sprejet, svet zadolži občinsko upravo, da odlok pripravi ter določi rok, do katerega mora biti odlok predložen svetu.

V drugi obravnavi svet obravnava predlog odloka.

Predhodno obravnavo o predlogu odloka opravi tudi pristojno delovno telo sveta.

V drugi obravnavi predloga odloka razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu posebej in o naslovu odloka.

V drugi obravnavi lahko svetniki, župan ali predlagatelj predloga odloka, predlagajo spremembe ali dopolnitve posameznih členov le z amandmaji.

Amandma mora biti predložen svetu najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

Na sami seji sveta ima pravico vložiti amandma predlagatelj ali najmanj četrtina svetnikov.

Amandma mora biti predložen v pisni obliki, tudi kadar je dan na sami seji. Predlagatelj amandmaja mora:

- natančno opredeliti, na kateri člen se nanaša predlog spremembe ali dopolnitve,

- predložiti novo besedilo oziroma način spremembe ali dopolnitve,

- obrazložiti dani amandma.

Župan in predlagatelj predloga odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju.

	Župan lahko poda tudi pojasnila v zvezi s potekom dela na seji sveta in drugimi vprašanji.
	29. člen
	Svet na začetku seje določi dnevni red. Naslednja točka dnevnega reda je na vsaki seji sveta obravnava in odločanje o sprejemu zapisnika prejšnje seje sveta.
	Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet z glasovanjem.
	Zapisnik se sprejme z ugotovitvijo, da nanj ni bilo pripomb,lahko pa se sprejme ustrezno dopolnjen ali spremenjen, če je svet spremembe in dopolnitve sprejel.
	30. člen
	Pri določanju dnevnega reda seje sveta svetniki najprej odločajo o predlogih, da se posamezna točka umakne z dnevnega reda.
	Predlog za razširitev dnevnega reda oziroma o uvrstitvi nove točke na dnevni red se obravnava in o njem odloča le, če so razlogi zanj nastali po pisnem sklicu seje in, če je svetnikom hkrati vročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev nove točke na dnevni red seje sveta.
	O predlogu za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
	Po sprejetih posameznih odločitvah za umik ali razširitev dnevnega reda, svetniki glasujejo o predlogu dnevnega reda kot celoti.
	31. člen
	Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
	Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
	32. člen
	(poročanje)
	Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja ali župan uvodno ali dodatno obrazložitev. Ta obrazložitev ne sme trajati več kot 10 minut.
	Če svet tako sklene, predlagatelj mora podati uvodno ali dodatno obrazložitev.
	33. člen
	(razprava)
	V razpravi daje župan besedo svetnikom po vrstnem redu prijav k razpravi.
	Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Razprava svetnika o enem vprašanju je lahko dolga največ 10 minut. Če se svetnik ne drži dnevnega reda, ga župan opomni. Svetniku, ki kljub opominu ne upošteva določil tega poslovnika, ki se nanašajo na razpravo, lahko predsednik sveta časovno omeji razpravo ali odvzame besedo.
	34. člen
	V razpravi na seji sveta lahko sodelujejo tudi drugi vabljeni udeleženci, vendar šele po tem, ko so v razpravi sodelovali vsi, za razpravo prijavljeni svetniki.
	Razprave udeležencev iz prejšnjega odstavka so časovno omejene in ne smejo trajati več kot 10 minut.
	Če v razpravi sodeluje predlagatelj, mu župan da besedo po vrstnem redu prijav, glede razprave pa veljajo določila, ki se uporabljajo za svetnike.
	35. člen
	(prekinitev seje)
	Ko župan ugotovi, da ni več prijavljenih k razpravi, sklene razpravo in preide k glasovanju o odločitvi.
	Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge novih odločitev in stališč se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
	V času do predložitve predlogov iz prejšnjega odstavka, lahko svet nadaljuje delo po naslednjih točkah dnevnega reda.
	Župan lahko sejo sveta prekine zaradi odmora, potrebe po posvetovanjih med svetniki posameznih svetniških skupin ali med skupinami ali v primeru, da mora svet pridobiti mnenje delovnega telesa sveta. V teh primerih župan določi čas prekinitve oziroma, kdaj se bo seja nadaljevala.
	Župan prekine sejo sveta, če ugotovi, da svet ni več sklepčen. Če se sklepčnosti ne more zagotoviti v 15. minutah uri po prekinitvi, župan konča sejo sveta.
	36. člen
	Pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje župan ugotovi sklepčnost.
	Sklepčnost ugotavlja na podlagi preštevanja svetnikov ali na drug način, ki ga določi župan.
	Za sklepčnost se šteje dejanska prisotnost svetnikov v prostoru, kjer seja poteka.
	37. člen
	(glasovanje)
	Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
	Pred glasovanjem ima svetnik pravico obrazložiti svoj glas. Obrazložitev ne sme trajati več kot dve minuti.
	Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem posameznega svetnika.
	Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, župan kliče po abecednem seznamu svetnike, vsak svetnik pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali “vzdržan”.
	38. člen
	Župan po vsakem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
	39. člen
	(tajno glasovanje)
	Tajno se glasuje, če tako določa zakon, statut občine ali če tako odloči svet na predlog najmanj četrtine svetnikov.
	Pri tajnem glasovanju se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se pripravi toliko glasovnic, kolikor je članov sveta.
	Glasovnice morajo biti enake velikosti, barve in oblike, opremljene pa morajo biti z žigom, ki se uporablja kot žig sveta.
	40. člen
	Glasovnica vsebuje predlog o katerem se odloča in opredelitev “ za” in “proti”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali “proti”.
	Pri tajnem glasovanju o kadrovskih zadevah se glasuje tako, da svetnik obkroži številko pred priimkom in imenom kandidata.
	Po opravljenem glasovanju svetnik odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
	41. člen
	Tajno glasovanje vodi župan in dva svetnika, ki ju na predlog predsednika, izvoli svet.
	Posamezna administrativno tehnična dela v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja oseba, ki jo določi župan.
	Svetniku se vroči glasovnica pri mizi župana, sama vročitev glasovnice svetniku pa se označi v seznamu svetnikov.
	Župan določi prostor za glasovanje, pri čemer mora poskrbeti, da bo odrejeni prostor za glasovanje zagotavljal tajnost glasovanja.
	42. člen
	Ko je glasovanje končano, župan in svetnika, ki sta mu pri tajnem glasovanju pomagala, ugotovijo izid glasovanja.
	Pred začetkom ugotavljanja izida glasovanja ugotovijo število neuporabljenih (nerazdeljenih) glasovnic.
	Ugotovitev izida glasovanja obsega:
	- število razdeljenih glasovnic,
	- število oddanih glasovnic,
	- število neveljavnih glasovnic,
	- število veljavnih glasovnic,
	- število glasov “za” in število glasov “proti” oziroma število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati.
	Za neveljavno se šteje glasovnica, iz katere ni razvidno, kako je svetnik glasoval.
	43. člen
	O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi sodelujoči pri vodenju glasovanja.
	Izid glasovanja objavi župan na seji.
	44. člen
	Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja (javnega ali tajnega), se glasovanje lahko ponovi.
	O ponovitvi glasovanja odloči svet na predlog svetnika, ki ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja.
	Če ponovitev glasovanja predlaga župan , se o njegovem predlogu ne odloča.
	45. člen
	Ko so vse točke dnevnega reda obravnavane, župan konča sejo sveta.
	46. člen
	(zapisnik)
	O delu na seji sveta se piše zapisnik.
	Zapisnik obsega podatke o zapovrstju, datumu, času in kraju seje, podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se na seji razpravlja, z imeni razpravljavcev, o sklepih in ukrepih, ki so sprejeti ter o izidih glasovanja o posameznih zadevah.
	Svetnik ali predlagatelj ima pravico zahtevati, da se njegova razprava ali predlog v celoti vnese v zapisnik. V tem primeru mora tisti, ki to zahteva, natančno oblikovati besedilo, za katerega zahteva zapis v zapisniku in ga mora narekovati zapisnikarju. Poznejši popravki tako zapisanega besedila niso več mogoči.
	Zapisniku se priložijo vsa gradiva, ki so predložena svetu oziroma na njem obravnavana.
	Sprejeti zapisnik podpišeta župan in zapisnikar.
	Za zapisnik skrbi oseba, ki jo za to zadolži župan.
	47. člen
	O delu na seji sveta se vodijo zvočni zapisi. Ti zapisi se na podlagi sklepa občinskega sveta, z večino vseh članov, lahko dajo na poslušanje v naprej določenem času in prostoru ali se izpišejo. Teh zapisov ni moč naknadno spreminjati, niti z redakcijskimi popravki. Pregled izpisov morajo interesenti potrditi s podpisom.
	O delu na seji, ki ni javna, se vodijo dobesedni zapisi, če svet ne odloči drugače.
	Vpogled v takšne zapise imajo samo svetniki in župan.
	48. člen
	(arhiviranje gradiv)
	Izvirniki vseh gradiv, ki jih je oblikoval ali obravnaval svet ali njegovi organi ter zapisniki sej se hranijo v arhivu občine.
	O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva se uporabljajo predpisi, ki urejajo to področje.
	49. člen
	Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na sejah sveta.
	V primeru zaupnih gradiv se z njimi ravna v skladu z zakonskimi predpisi.
	50. člen
	(vzdrževanje reda na seji sveta)
	Za red na seji sveta skrbi župan. Na seji lahko govori samo tisti, ki mu da župan besedo.
	Župan skrbi, da razpravljavca ali poročevalca nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik.
	51. člen
	Za kršitev reda na seji sveta lahko izreče župan naslednje ukrepe:
	- opomin,
	- odvzem besede,
	- odstranitev s seje ali dela seje.
	52. člen
	Opomin lahko izreče župan svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali ga prekinja,ali če na drug način moti red na seji sveta.
	Odvzem besede lahko izreče župan svetniku, če s svojim govorom krši red na seji in določbe tega poslovnika in je bil na isti seji že dvakrat opominjan.
	Odstranitev s seje ali z dela seje lahko izreče župan svetniku, če kljub opominoma in odvzemu besede krši red na seji sveta tako, da onemogoča njegovo normalno delo.
	53. člen
	Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali dela seje sveta, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
	54. člen
	Župan lahko odredi odstranitev s seje in iz prostora, v katerem je seja sveta za kateregakoli drugega udeleženca seje, če krši red na seji in s svojim ravnanjem onemogoča normalen potek seje sveta.
	55. člen
	Če župan ne more ohraniti reda na seji z ukrepi iz 55. člena poslovnika, prekine sejo sveta.
	V. DELO ORGANOV OBČINSKEGA SVETA
	56. člen
	Skladno s statutom občine, ustanovi svet za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov in drugih predpisov, odbore in komisije.
	Poleg delovnih teles, določenih v statutu občine,lahko svet ustanovi tudi druga delovna telesa s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in delovno področje.
	57. člen
	(pododbori)
	Odbori, katerih pristojnosti zajemajo več področij dejavnosti lahko za posebno obravnavo posameznih področij iz njihove pristojnosti ustanovijo pododbore kot stalna ali kot začasna delovna telesa za izvršitev posamezne naloge.
	V delo pododborov se lahko vključijo strokovni delavci in strokovnjaki s teh področij.
	Za vodenje pododbora imenuje odbor enega izmed članov odbora.
	58. člen
	(način dela)
	Odbori in komisije sveta delajo na sejah.
	Seje sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo in v skladu s programom dela sveta, na zahtevo sveta ali župana.
	Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti članom poslano najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa.
	Delo delovnega telesa sveta je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
	Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni predstavniki občinske uprave ter predstavniki javnosti.
	O seji posameznega delovnega telesa se obvesti župana.
	Za delo delovnih teles sveta se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
	59. člen
	(oblikovanje stališč)
	O zadevah iz delovnega področja delovnih teles, o katerih bo razpravljal svet, mora delovno telo oblikovati stališče ali predlog. To mora biti oblikovano tako, da bo možno o njem glasovati na seji sveta.
	Poročilo s predlogi in stališči so delovna telesa dolžna posredovati županu praviloma pred sklicem seje sveta, najpozneje pa tri dni pred sejo sveta.
	Če delovno telo sveta ni obravnaval zadeve iz njegovega delovnega področja ali, če ni oblikoval predloga ali stališča, lahko svet odloča o zadevi.
	60. člen
	Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet in delovna telesa sveta, zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
	VI.POSTOPEK SPREJEMANJA OBČINSKIH AKTOV
	61.člen
	(splošno)
	Statut občine, poslovnik sveta in odloke sprejema svet v dvofaznem postopku (prva in druga obravnava) , ostale akte pa v enofaznem postopku (ena obravnava).
	Statut občine lahko svet spremeni ali dopolni v enofaznem postopku le, če se sprememba ali dopolnitev nanaša na obvezno zakonsko določbo.
	Odlok lahko svet izjemoma sprejme ali spremeni po hitrem postopku, skladno s tem poslovnikom.
	62. člen
	(sprejemanje odloka)
	Predlog za izdajo odloka lahko poda vsak svetnik, župan, delovno telo sveta ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
	63. člen
	Predlog za izdajo odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
	Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja na področju, ki ga odlok ureja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imela uveljavitev odloka.
	O predlogu za izdajo odloka opravi svet razpravo in odloča o tem ali se predlog za izdajo odloka sprejme ali ne.
	Če so svetniki v razpravi o predlogu za izdajo odloka k posameznim členom odloka dali dopolnjevalne ali spreminjevalne predloge, jih mora pripravljavec odloka upoštevati pri pripravi predloga odloka.
	64. člen
	Če je predlog za izdajo odloka sprejet, svet zadolži občinsko upravo, da odlok pripravi ter določi rok, do katerega mora biti odlok predložen svetu.
	65. člen
	V drugi obravnavi svet obravnava predlog odloka.
	Predhodno obravnavo o predlogu odloka opravi tudi pristojno delovno telo sveta.
	66. člen
	V drugi obravnavi predloga odloka razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu posebej in o naslovu odloka.
	67. člen
	V drugi obravnavi lahko svetniki, župan ali predlagatelj predloga odloka, predlagajo spremembe ali dopolnitve posameznih členov le z amandmaji.
	Amandma mora biti predložen svetu najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
	Na sami seji sveta ima pravico vložiti amandma predlagatelj ali najmanj četrtina svetnikov.
	Amandma mora biti predložen v pisni obliki, tudi kadar je dan na sami seji. Predlagatelj amandmaja mora:
	- natančno opredeliti, na kateri člen se nanaša predlog spremembe ali dopolnitve,
	- predložiti novo besedilo oziroma način spremembe ali dopolnitve,
	- obrazložiti dani amandma.
	Župan in predlagatelj predloga odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju.
	Če svet tako odloči, mora o amandmaju podati svoje mnenje tudi pristojno delovno telo sveta.
	O amandmajih svetniki razpravljajo.
	68. člen
	O posameznih amandmajih se glasuje.
	Predlagatelj amandmaja lahko do začetka glasovanja o amandmaju, amandma umakne.
	Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti.
	Nato svet glasuje še o predlogu odloka v celoti.
	69. člen
	Če se po glasovanju ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi, lahko predsednik odbora za pravne akte ali župan predlagata amandmaje za uskladitev. Če neusklajenosti ni mogoče odpraviti na isti seji, glasuje svet o odloku na prvi naslednji seji sveta.
	70. člen
	Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, interesi obrambe, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, je mogoče sprejeti odlok po hitrem postopku.
	Po hitrem postopku se v eni sami obravnavi opravijo vse faze obravnave in sprejme odlok v celoti.
	71. člen
	O drugih aktih občine, razen o odloku o proračunu občine in o prostorskih in drugih načrtih razvoja občine, odloča svet praviloma v eni obravnavi. Na isti seji sveta se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
	Svet lahko odloči, da bo posamezen akt obravnaval v dveh obravnavah.
	Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
	VII. VOLITVE, IMENOVANJA, RAZREŠITEV
	72. člen
	Vsak funkcionar sveta, član njegovega organa in organa občine ima pravico odstopiti in svoj odstop obrazložiti.
	Izjava o odstopu mora biti pisna in vročena županu. Župan mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji.
	Funkcija funkcionarju sveta, članu njegovega organa ali organa občine preneha z dnem, ko je svet ugotovil, da so nastali pogoji za prenehanje funkcije.
	Za tajnika občine lahko župan sprejme sklep, da je dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika občine, vendar ne dalj kot šest mesecev po vročitvi odstopne izjave.
	73. člen
	Svet razrešuje funkcionarje ali člane organov sveta in občine, ki jih voli ali imenuje na podlagi zakona ali statuta, po enakem postopku, kot je določen za njihovo izvolitev ali imenovanje.
	Postopek za razrešitev se začne na predlog pristojnega predlagatelja.
	VIII. RAZMERJA OBČINSKEGA SVETA DO ŽUPANA
	74 .člen
	Svet ter njegova delovna telesa in župan sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem zlasti usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki. Nastale probleme si prizadevajo sporazumno razreševati.
	75. člen
	Župan je dolžan svet obveščati o izvrševanju sklepov sveta.
	IX. DELO OBČINSKEGA SVETA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
	76. člen
	Če se v vojnem ali izrednem stanju v primeru razmer, v katerih bi bilo v večjem obsegu ogroženo življenje ali premoženje občanov, svet ne more sestati, lahko sprejme nujne začasne ukrepe župan občine.
	Župan mora sprejete ukrepe predložiti v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
	X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
	77. člen
	Spremembe in dopolnitve tega poslovnika se sprejmejo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
	78. člen
	Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe tega poslovnika, razlaga poslovnik na seji sveta župan.
	Izven seje sveta daje razlago poslovnika odbor za pravne akte.
	Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dal odbor za pravne akte, odloči svet.
	79. člen
	Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati dosedanji Poslovnik občinskega sveta občine Vodice (objavljen v uradnem glasilu Občine Vodice 1/95).
	80. člen
	Ta poslovnik začne veljati z dnem konstituiranja sveta, objavi pa se v uradnem glasilu Občine Vodice.

	Številka: 032-01-001/98-062/ČR Datum: 25.11.1998 Predsednik Občinskega sveta občine Vodice Alojzij Kosec l.r.