New Page 3
 

Na podlagi 3. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur. list SRS, št. 34/84, 33/85 in Ur. list RS št. 26/90), 3. in 17. Člena Zakona o prekrških (Ur. list RS št. 3/07), Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Apače (Uradno glasilo Občine Apače lokalni časopis Prepih, št. 16/08 in 20/09) in 18. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače lokalni časopis Prepih, št. 2/07) je Občinski svet Občine Apače na svoji 22. redni seji, dne 21.5.2009 sprejel

 

ODLOK

 

o opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanju pokopališča

 

ter pokopališkem redu na območju Občine Apače

 

SPLOŠNE DOLOČBE

 

1.člen

 

S tem odlokom se podrobneje določa način in pogoji na področju opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, dejavnosti urejanja pokopališča na območju občine kot izbirne gospodarske javne službe, pokopališki red, organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja gospodarske javne službe, predmet izvajanja, obveznosti koncesionarja (v nadaljevanju: izvajalec), podelitev koncesije in prenehanje koncesijskega razmerja, obveznosti uporabnikov, financiranje, oddajanje grobnih prostorov v najem ter nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe.

 

Odlok se hkrati šteje kot koncesijski akt, na podlagi katerega se podeli koncesija za izvajanje javne službe.

 

2.člen

 

Dejavnost po tem odloku se opravlja kot izbirna gospodarska javna služba na območju celotne občine Apače in zajema pokopališče v Apačah.

 

Pokopališče je objekt komunalne infrastrukture v javni rabi in je namenjeno pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.

 

3.člen

 

Urejanje pokopališča je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališča, razdelitev na posamezne zvrsti grobov in opustitev pokopališč.

 

Zajema predvsem naslednja dela:

 

- košnja zelenic,

 

- urejanje in obrezovanje žive meje,

 

- vzdrževanje poti,

 

- manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,

 

- vodenje katastra pokopališč,

 

- določanje posameznih zvrsti grobov,

 

- čiščenje in odstranjevanje odpadkov,

 

- čiščenje snega,

 

- organiziranje odvoza odpadkov.

 

4.člen

 

Pokopališke dejavnosti so tiste, ki se izvajajo na pokopališču:

 

- dajanje grobov v najem,

 

- zagotovitev uporabe mrliške vežice,

 

- določanje mesta, datuma in ure pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom,

 

- izvajanje pogrebnih svečanosti in skrb za organizacijo javne pogrebne svečanosti,

 

- izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,

 

- prva ureditev groba,

 

- vodenje evidence o grobovih in pokopih,

 

- opravljanje prekopov grobov in nadziranje raznih del na pokopališču,

 

- izvajanje pokopališke dežurne službe.

 

5. člen

 

Pogrebna dejavnost je tista, ki se izvaja praviloma izven pokopališča:

 

- urejanje dokumentacije,

 

- ureditev pokojnika,

 

- prevoz pokojnika,

 

- izvajanje pogrebne dežurne službe.

 

Pogrebna dejavnost, z izjemo izvajanja pogrebne dežurne službe je predmet trga in proste izbire občanov. Storitve pogrebne dejavnosti se plačujejo v skladu s ceniki izvajalcev pogrebne dejavnosti. Teh cenikov občina ne potrjuje.

 

6.člen

 

Urejanje pokopališč in pokopališka dejavnost se financirata iz naslednjih virov:

 

- najemnin za grobove,

 

- prihodki od plačanih storitev,

 

- dotacije in donacije,

 

- drugi viri, katere mora verificirati pristojni organ občine, še preden se porabijo za financiranje javne službe.

 

Občina iz lastnih virov financira usposobitev pokopališča za osnovno funkcijo, če se to ne more zagotavljati iz najemnin in drugih virov.

 

NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE, PODELITEV KONCESIJE

 

7. člen

 

Izbirna gospodarska javna služba po tem odloku se opravlja na podlagi podelitve koncesije pravni ali fizični osebi, ki ni javno podjetje. Koncesijo za izvajanje javne službe občina podeli na podlagi javnega razpisa po postopku, določenim s tem odlokom in s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.

 

Koncesija se podeli za dobo deset let. Koncesija se lahko podaljša z odločbo. Občina in izvajalec v tem primeru skleneta aneks h koncesijski pogodbi.

 

Za pregled in presojo prispelih ponudb imenuje župan tričlansko komisijo. O izbiri izvajalca odloči direktor Občinske uprave z upravno odločbo.

 

Medsebojna razmerja med občino in izvajalcem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo, ki jo v imenu občine sklene župan.

7.a člen

 

Izvajalec – koncesionar je dolžan za vsako leto trajanja koncesije plačati koncedentu za opravljanje javne službe po tem odloku plačilo za podeljeno koncesijo (koncesnina) v višini 5% od fakturirane vrednosti storitev, ustvarjene z izvajanem javne službe.

 

Sredstva iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna občine.

 

8. člen

 

Interesenti za pridobitev koncesije morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

 

­- da imajo v času vložitve ponudbe veljavno registracijo za izvajanje razpisane dejavnosti in da imajo za to potrebna soglasja ter dovoljenja pristojnih organov,

 

­- da niso v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije,

 

­- da imajo poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve,

 

­- da razpolagajo z zadostnim številom usposobljenih kadrov za opravljanje razpisane javne službe.

 

- da imajo potrebna znanja in izkušnje za izvajanje razpisane javne službe,

 

­- da imajo zadostne tehnične zmogljivosti za izvajanje razpisane javne službe oziroma da predložijo ustrezna jamstva, da bodo te zmogljivosti pridobili v roku, določenem javnim razpisom,

 

­- morebitne druge pogoje na podlagi tega odloka, ki se podrobneje določijo v javnem razpisu.

 

Merila za izbor izvajalca so:

 

­- cena storitev,

 

­- reference,

 

­- program urejanja pokopališča,

 

­- druga merila, določena v javnem razpisu.

 

9. člen

 

Koncesijsko razmerje preneha:

 

-­ sporazumno, če se tako dogovorita občina in izvajalec,

 

­- zaradi prenehanja poslovanja izvajalca, razen če se koncesija prenese na njegovega pravnega naslednika,

 

­- z odvzemom koncesije, če izvajalec ne opravlja javne službe v skladu s predpisi,

 

predmetnim odlokom in koncesijsko pogodbo,

 

-­ v drugih primerih, kot jih določajo pravila obligacijskega prava.

 

V primeru prenehanja koncesijskega razmerja občina z neposredno pogodbo odda to dejavnost drugemu izvajalcu, vendar najdlje za dobo enega leta.

 

10. člen

 

Koncesija se odvzame:

 

­- če izvajalec v roku, določenem s koncesijsko pogodbo, ne začne opravljati koncesijske dejavnosti,

 

­- če se naknadno ugotovi, da izvajalec ne izpolnjuje oz. ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti,

 

­- če je izvajalcu prepovedano opravljanje koncesijske dejavnosti,

 

­- v primeru utemeljenih pritožb uporabnikov storitev,

 

­- v primeru kršitev te pogodbe in drugih predpisov, ki urejajo opravljanje javne službe,

 

­- če zaradi slabega finančnega stanja izvajalca, visoke stopnje zadolženosti,

 

poslovanja z izgubo v daljšem obdobju, precejšnjega odstopanja finančnega stanje od projekcije finančnega poslovanja, ki jo je predložil v svoji ponudbi ali iz drugih finančnih razlogov ni možno utemeljeno pričakovati opravljanja dejavnosti, ki je predmet koncesije, ­ ob nastopu drugih okoliščin, na podlagi katerih izvajanje javne službe ni več mogoče.

 

UREJANJE POKOPALIŠČ

 

11. člen

 

Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno s prostorskimi akti.

 

Za pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov.

 

12. člen

 

Pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum in način pokopa ter oznako groba.

 

Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta je odgovorna občinska uprava oz. izvajalec javne službe.

 

13. člen

 

Velikosti in oblike grobov so določene v ureditvenem načrtu pokopališča.

 

Klasični grobovi so globoki praviloma 1,80 m vendar ne manj kot 1,20 m, ob prvem pokopu lahko do 2,5 m, če to dopuščajo geološki pogoji.

 

Širina grobne jame in grobnega prostora enojnih grobov je največ 1 m in največ 2 m oziroma prilagojena širini krste, dolžina pa pri vseh 2,20 m.

 

Globina žarnega groba je najmanj 0,50 m, širina do 1,00 m, dolžina pa do 1,20 m.

 

Žare se shranjujejo v žarnih ali klasičnih grobovih.

 

Poti med vrstami grobov morajo biti široke praviloma 1,50 m, vendar ne manj kot 0,90 m. Prostor med grobovi mora biti širok najmanj 0,40 m. Na novo postavljeni spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja, ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora.

 

Na starih delih pokopališča, se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju.

 

14. člen

 

Prekop groba oziroma ponoven pokop je dovoljen po poteku mirovalne dobe. Mirovalna doba je čas, ki mora poteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba na območju občine Apače je 10 let.

 

V primeru, da je bil umrli pokopan v poglobljen grob, se tudi po krajši mirovalni dobi nad njim v isti grob lahko pokoplje še ena oseba. Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le v primeru, če se na zahtevo svojcev ali drugih oseb, ki imajo za to interes, umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba in z dovoljenjem za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega občinskega upravnega organa. Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih. Takšna ureditev ne velja za žarne grobove.

 

15. člen

 

Prostore za grobove daje v najem, na podlagi pooblastila v imenu in na račun občine, izvajalec javne službe pod pogoji in na način, določen v tem odloku. Z vsemi najemniki grobov se sklene pisna najemna pogodba, ki določa medsebojne pravice in obveznosti.

 

Najemna pogodba se sklene za obdobje 10 let. Pogodbena stranka ima možnost kadarkoli prekiniti pogodbo, pri čemer je odpovedni rok 30 dni.

 

S prenehanjem najemnega razmerja je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v 15 dneh po poteku najemnega razmerja, v nasprotnem primeru to stori izvajalec javne službe na stroške najemnika.

 

V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba izvajalec javne službe.

 

Najemnina se plačuje enkrat letno za tekoče leto. Višino najemnine za grobove in uporabo mrliške vežice, potrdi občinski svet na predlog župana.

 

V primerih, da ni sklenjena najemna pogodba ali da najemnina ni plačana za tri leta ali da najemnik tudi po pozivu v roku ne uredi zapuščenega groba, preide pravica do uporabe grobnega mesta na Občino Apače.

 

16. člen

 

Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec javne službe, je dolžna zagotoviti redno, tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in naprav ter tehničnih ureditev, kot so:

 

· posode za zbiranje odpadkov,

 

· ograje in poti na območju pokopališča,

 

· vodovodni priključki za zalivanje,

 

· mrliška vežica in

 

· osvetlitev pokopališča.

 

VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH

 

17. člen

 

Na območju pokopališča je prepovedano:

 

­- nedostojno vedenje kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, hoja po grobovih in prostoru za grobove in podobno,

 

­- odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora ter drugo

 

- onesnaževanje pokopališkega prostora in objektov,

 

­- trganje in poškodovanje zelenja in cvetja na tujih grobovih in nasadih na pokopališču,

 

­- poškodovanje mrliške vežice, grobov, drugih naprav in predmetov na območju pokopališča,

 

-­ vodenje živali na pokopališče in v mrliško vežico,

 

­- vožnja s kolesom ali motornimi vozili, kakor tudi njihovo shranjevanje na območju pokopališča in ­ odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopališkega prostora in objektov na območju pokopališča.

 

Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem izvajalca javne službe. V primeru nastanka gradbenih odpadkov ob izvajanju naštetih del, je za odvoz le-teh dolžan poskrbeti najemnik grobnega mesta na lastne stroške.

 

18. člen

 

Najemniki grobnega mesta so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.

 

Najemnik grobnega mesta je odgovoren za vso škodo, ki izvira iz njegovega grobnega mesta, v kolikor ni posledica višje sile.

 

Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in celotnega pokopališča, se smatra, da je grob zapuščen. Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec javne službe, je dolžna v takem primeru najemnika groba opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. Po poteku tega roka pristojni organ občine postopa skladno z določbami zakona in tega odloka.

 

NAČIN IN ČAS POKOPA

 

19. člen

 

Pokop umrlega v roku 24 ur po smrti prijavi upravljavcu pokopališča njegov družinski član ali oseba, ki je z njim stalno živela oziroma ga je po predpisih morala vzdrževati in zanj skrbeti. Če takih oseb ni, prijavi pokop delodajalec umrlega, v kolikor je bil v delovnem razmerju ali samoupravna skupnost, organ socialnega skrbstva, uprava bolnišnice oziroma druga zdravstvena ali socialna ustanova ali hišni svet.

 

Prijavi je treba priložiti listino o prijavi smrti. Kadar smrti ni bilo mogoče prijaviti, se prijavi pokopa priloži druga listina, predpisana s posebnim zakonom. Istočasno se z izvajalcem javne službe dogovori o lokaciji pokopa in vseh drugih pokopaliških in pogrebnih storitvah.

 

20. člen

 

Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi njenega dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi.

 

Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti.

 

21. člen

 

Umrli do pogrebne svečanosti in pokopa praviloma leži v mrliški vežici.

 

Prevoz umrlega s kraja smrti v mrliško vežico, se opravi na krajevno običajen način s posebej prirejenimi vozili.

 

Pokop umrlega se opravi na pokopališču, ki ga izbere naročnik pogreba. Pokop se opravi v skladu s krajevnimi običaji.

 

22. člen

 

Pokop umrlih se praviloma opravljajo vsak dan od 9. do 18. ure, vse dni v letu.

 

Izvajalec lahko prilagodi urnik krajevnim pogojem in običajem.

 

Izvajalec je dolžan o času pokopa predhodno opozoriti morebitne povzročitelje hrupa, ki bi v neposredni bližini pokopališča izvajali kakršnokoli dejavnost, ki bi lahko motila potek pogrebne slovesnosti.

 

23. člen

 

Obratovalni čas mrliške vežice v času, ko v njej leži pokojnik, je med 8.00 uro in 22.00 uro. Obratovalni čas se objavi na krajevno običajen način in pred vhodom na pokopališče.

 

24. člen

 

Če ni drugače dogovorjeno, morajo stroške pokopa poravnati dediči umrlega. Če ni dedičev ali če ti niso sposobni poravnati stroškov pokopa, jih poravna občina, v kateri je imel umrli stalno prebivališče.

 

Občina ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.

 

POGREBNE SVEČANOSTI

 

25. člen

 

Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pietetni značaj.

 

Če je bila taka želja pokojnika ali njegovih bližnjih svojcev, se lahko opravi pokop v ožjem družinskem krogu.

 

26. člen

 

Pogrebno svečanost organizira in vodi izvajalec pogrebne svečanosti. Opravi se na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način, razen če gre za pokop v ožjem družinskem krogu.

 

27. člen

 

Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra. Ta opravila in odvoz krste oziroma žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v jamo, opravijo pogrebniki. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke.

 

Pred pričetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra ali zapoje žalostinka. Sledijo nagovori. Po uvodni žalostinki in nagovorih se udeleženci razvrstijo v pogrebni sprevod, ki ga organizira in vodi vodja sprevoda.

 

Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice.

 

28. člen

 

Razpored v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednji:

 

-­ v primeru verskega obreda je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom ter versko obeležje, za njim prapori oziroma se upošteva volja pokojnika ali njegovih ožjih svojcev. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato prapori.

 

­- Za prapori gredo godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika, nato najožji svojci pokojnika in za njimi ostali udeleženci pogreba.

 

V primeru verskega obreda gre lahko pogrebni sprevod najprej v cerkev in nato na pokopališče.

 

Razpored v pogrebnem sprevodu se lahko izvede tudi na krajevno običajen način.

 

29. člen

 

Ob odprtem grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, državna zastava in prapori; v primeru verskega obreda pa tudi duhovnik in versko obeležje.

 

Krsta z umrlim ali žara s posmrtnimi ostanki umrlega, se položi v grob. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za verski obred. Sledijo poslovilni govori.

 

Po končanih govorih lahko zapojejo pevci ali zaigra godba. S poklonitvijo zastave in prapora se pogrebna svečanost konča.

 

30. člen

 

Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci ipd.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti, po predhodnem dogovoru z izvajalcem pogrebne svečanosti.

 

Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote oziroma skupine.

 

31. člen

 

Najkasneje eno uro po končani slovesnosti, je izvajalec javne službe dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.

 

KAZENSKE DOLOČBE

 

32. člen

 

Izvajalcu javne službe se izreče globa v višini 1.000 evrov, če opusti dejanja, navedena v 3. in 4. členu tega odloka.

 

Odgovorni osebi izvajalca javne službe iz prejšnjega odstavka se izreče globa v višini 400 evrov.

 

33. člen

 

Posamezniku, ki krši določila 17. člena tega odloka, se izreče globa v višini 200 evrov.

 

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

34. člen

 

Nadzor nad določbami tega odloka izvršuje pristojni občinski inšpekcijski organ.

 

35. člen

 

Z dnem uveljavitve tega odloka se preneha za območje Občine Apače uporabljati Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Gornja Radgona (Ur. Objave Vestnik št. 22/86).

 

36. člen

 

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Apače lokalni časopis Prepih.

 

 

 

Številka: 007-0007/2009

 

Datum: 21. 5. 2009

   
 

Župan

OBČINE APAČE

dr. Darko Anželj, l.r.

   

Odlok o spremembi odloka o opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanju pokopališča ter pokopališkem redu na območju Občine Apače (Uradno glasilo - lokalni časopis Prepih, št. 42/2011) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

2. člen

 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Apače, Lokalni časopis Prepih.