|
Na podlagi 28. člena
statuta Občine Vitanje
(Uradni list RS, št. 49/99) je Občinski svet občine Vitanje na 6. redni
seji dne 6. 5. 999 sprejel |
|
|
POSLOVNIK |
|
|
Občinskega sveta občine Vitanje |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov sveta (v nadaljevanju:
člani). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se
smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih
članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom
ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s
poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Svet in njegova delovna
telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih
delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se lahko omeji
ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno-pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti
dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles
določa ta poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih in
izrednih sejah. |
|
|
Redno sejo sveta skliče
župan najmanj štirikrat na leto. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja župan,
delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet uporablja žig občine,
ki je določen s statutom občine. |
|
|
Svet uporablja žig na
vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na
dopisih. |
|
|
Žig občine uporabljajo v
okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor občine. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Svet se konstituira na prvi
seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
|
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega
sveta skliče dotedanji župan dvajset dni po izvolitvi članov, vendar ne
kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku,
jo skliče predsednik volilne komisije. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo
skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni
svetniki. |
|
|
9. člen |
|
|
Prvo sejo sveta vodi župan.
|
|
|
Na prvi seji izvoli svet
izmed svetnikov – na predlog najmanj četrtine svetnikov – komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve, ki
pregleda, kateri svetniki so po poročilu občinske volilne komisije bili
izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana.
|
|
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve na podlagi
poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri
kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga občinskemu svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
|
|
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga
občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov
za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
|
10. člen |
|
|
Mandate članov sveta potrdi
svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ter administrativne zadeve potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu
potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb
kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
|
|
|
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
|
|
Član sveta, katerega mandat
je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je
svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata
ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
|
|
Svet na podlagi poročila
volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila
mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za
župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se svet konstituira in
ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta in
novi župan, mandat dotedanjim članom sveta in županu pa preneha.
|
|
|
S prenehanjem mandata članov
sveta preneha mandat predsedniku in članom nadzornega odbora ter stalnih
in občasnih delovnih teles sveta. |
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI
ČLANOV SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
12. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti članov
sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
|
|
|
Člani sveta imajo pravico in
dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi
sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
|
|
Član sveta ima pravico:
|
|
|
– predlagati občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega
računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove
pristojnosti; |
|
|
– glasovati o predlogih
splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
|
|
– sodelovati pri oblikovanju
dnevnih redov sej sveta; |
|
|
– predlagati kandidate za
člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov,
javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
|
|
Član sveta ima dolžnost
varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne,
uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom
ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za
katere zve pri svojem delu. |
|
|
Član sveta ima pravico do
povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z
zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje
funkcije občinskega funkcionarja. |
|
|
2. Vprašanja in pobude
članov sveta |
|
|
13. člen |
|
|
Član sveta ima pravico
zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem
svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
|
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in
jim posredovati zahtevana pojasnila. |
|
|
Če član sveta to posebej
zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v
pisni obliki. |
|
|
Član sveta ima pravico
županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo
za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
|
|
14. člen |
|
|
Član sveta zastavlja
vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta
mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude
članov. |
|
|
Vprašanja oziroma pobude
morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno
razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni
podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da
vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno vprašanje
ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5
minut. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje
mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
|
|
|
Pri obravnavi vprašanj in
pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če
sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in
odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
|
Na seji se odgovarja na vsa
vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna
vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva
odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
preučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori
na naslednji seji. |
|
|
Župan ali tajnik občine
oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
15. člen |
|
|
Če član sveta ni zadovoljen
z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno
pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu
svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da bo o
zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve
naslednje redne seje. |
|
|
3. Odgovornost in ukrepi
zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
|
16. člen |
|
|
Član sveta se je dolžan
udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
|
|
Če ne more priti na sejo
sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih
za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje
do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more
obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti
do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
Članu sveta, ki se
neupravičeno ne udeleži redne seje sveta, ne pripada del plače za
nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja.
|
|
|
Če se član delovnega telesa
iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu
svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
|
|
17. člen |
|
|
Svet je najvišji organ
odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
|
|
|
Svet opravlja zadeve iz
svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut
občine. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
18. člen |
|
|
Svet dela in odloča na
sejah. |
|
|
Seje sveta sklicuje župan.
|
|
|
Župan sklicuje seje sveta po
potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s
statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
19. člen |
|
|
Vabilo za redno sejo sveta s
predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje sedem dni pred dnem,
določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo
podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. |
|
|
Vabilo na sejo sveta se
pošlje županu, podžupanu, tajniku, predsedniku nadzornega odbora občine,
predsednikom vaških skupnosti in Trške skupnosti Vitanje. |
|
|
20. člen |
|
|
Izredna seja sveta se skliče
za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic
redne seje. |
|
|
Izredno sejo sveta lahko
skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov
sveta ali na lastno pobudo. |
|
|
V predlogu oziroma zahtevi
za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od
predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s
priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni
predlagatelj, ki je sklic zahteval. |
|
|
Vabilo za izredno sejo sveta
z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo.
|
|
|
Če razmere terjajo drugače,
se lahko izredna seja sveta skliče v skrajem roku, ki je potreben, da so
s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem
primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa
se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom
dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov
za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se
skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
|
21. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo
poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma tajnik občine. |
|
|
Vabilo se pošlje tudi vsem,
katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
|
|
22. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje
sveta pripravi župan. |
|
|
Predlog dnevnega reda lahko
predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
|
|
|
V predlog dnevnega reda seje
sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni
pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno
uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda
odloča svet na začetku seje. |
|
|
Svet ne more odločiti, da se
v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo. |
|
|
23. člen |
|
|
Sejo sveta vodi župan. Župan
lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta
(v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi
katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi
podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi nastarejši član sveta. |
|
|
24. člen |
|
|
Seje sveta so javne.
|
|
|
Javnost seje se zagotavlja z
navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih glasil na sejah sveta.
|
|
|
Predstavnike javnih glasil v
občini se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo
za sejo. |
|
|
Občan, ki se želi udeležiti
seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom sveta za
to sejo. |
|
|
Predsedujoči mora poskrbeti,
da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren
prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor
za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. Če občan,
ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
Župan predlaga občinskemu
svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi
posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebnopravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
|
|
Kadar svet sklene, da bo
izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov sveta navzoč na seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
25. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne sejo,
obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se
seje ne more udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato ugotovi,
ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je
povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
|
26. člen |
|
|
Preden svet določi dnevni
red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Član sveta lahko da pripombe
k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni
in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika
prejšnje seje odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z
ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme
ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
27. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi
dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda
svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z
dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o
morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri
postopek. |
|
|
Zadeve, katere na dnevni red
predlaga župan, se lahko na predlog župana brez razprave in glasovanja
umaknejo z dnevnega reda. |
|
|
Predlogi za razširitev
dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu
seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za
uvrstitev zadeve na dnevni red. Sklicatelj pošlje gradivo praviloma
najmanj tri dni pred sejo. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet
razpravlja in glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih
odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči
na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
28. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega
reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni
vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
29. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake
točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj
dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Če ni župan predlagatelj,
poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine
mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega
telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja
in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset
minut. |
|
|
Po tem dobijo besedo člani
sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava
posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da
posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa,
vendar ne več kot petnajst minut. |
|
|
Razpravljalec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega razpravljalca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na
napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove.
Replike smejo trajati največ tri minute. |
|
|
Ko je vrstni red priglašenih
razpravljalcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
30. člen |
|
|
Razpravljalec sme govoriti
le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h
kateri je predsedujoči pozval. |
|
|
Če se razpravljalec ne drži
dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če
se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z
razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko
razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
31. člen |
|
|
Članu sveta, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsedujoči
pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni
zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
|
|
|
Če član zahteva besedo, da
bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni
točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu
da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član
omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. |
|
|
32. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da
ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki
dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za
odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine
in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko med sejo
prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave
predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve
dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi,
kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine delo
sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja
v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo
sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti
v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
|
33. člen |
|
|
Seje sveta se sklicujejo
praviloma v popoldanskem času in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
|
|
Predsedujoči odredi
petnajstminutni odmor vsaki dve uri neprekinjenega dela. |
|
|
Odmor lahko predsedujoči
odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov sveta,
župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil
(amandamajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov
oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ
trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
|
|
Če kdo od upravičencev
predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka,
odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in
nadaljuje drugič. |
|
|
34. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je
obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če
svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
|
|
Ko so vse točke dnevnega
reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
35. člen |
|
|
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi, da
govornika nihče ne moti med govorom. |
|
|
Govornika lahko opomni na
red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
36. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji
sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin, |
|
|
– odvzem besede,
|
|
|
– odstranitev s seje ali z
dela seje. |
|
|
37. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče članu
sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali
če na kak drug način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko
izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega
poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red
in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z
dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo
sveta. |
|
|
Član sveta oziroma govornik,
ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj
zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
38. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi,
da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug
udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča
nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo kršen, lahko
predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
39. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi
ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
40. člen |
|
|
Svet veljavno odloča, če je
na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
|
|
Navzočnost se ugotavlja na
začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po
odmoru oziroma prekinitvi. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna
dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani). |
|
|
41. člen |
|
|
Svet sprejema odločitve z
večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov
izrekla “ZA“ njen sprejem. |
|
|
42. člen |
|
|
Svet praviloma odloča z
javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim glasovanjem lahko
svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma
vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena
četrtina vseh članov sveta. |
|
|
43. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po
končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
|
|
Član sveta ima pravico
obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
|
|
Predsedujoči po vsakem
opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
|
44. člen |
|
|
Člani sveta glasujejo tako,
da se opredelijo “ZA“ ali “PROTI“ sprejemu predlagane odločitve. |
|
|
45. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z
dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
|
Poimensko glasujejo člani
sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene
četrtine vseh članov sveta. |
|
|
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA“, “PROTI“ ali “NE GLASUJEM“. |
|
|
46. člen |
|
|
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje vodi in
ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana
določi svet na predlog predsedujočega. |
|
|
Za glasovanje se natisne
toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
|
|
Glasovnice morajo biti
overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
|
|
Pred začetkom glasovanja
določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
|
Komisija vroči glasovnice
članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje
se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je
zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog,
o katerem se odloča, in praviloma opredelitev “ZA“ in “PROTI“. “ZA“ je
na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI“ pa na
levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA“ ali besedo “PROTI“.
|
|
|
Glasovnica mora vsebovati
navodilo za glasovanje. |
|
|
Glasovnica za imenovanje
vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več
po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se
obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor
kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
|
|
|
Ko član sveta izpolni
glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
47. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano,
komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja
obsega: |
|
|
– število razdeljenih
glasovnic, |
|
|
– število oddanih glasovnic,
|
|
|
– število neveljavnih
glasovnic, |
|
|
– število veljavnih
glasovnic, |
|
|
– število glasov “ZA“ in
število glasov “PROTI“, oziroma pri glasovanju o kandidatih število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je predlog
izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat je imenovan. |
|
|
O ugotovitvi rezultatov
glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili
glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
|
48. člen |
|
|
Če član sveta utemeljeno
ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko
glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja
odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali
ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
49. člen |
|
|
O vsaki seji sveta se piše
zapisnik, ki se praviloma pošlje članom občinskega sveta v roku 14 dni
po seji. |
|
|
Zapisnik obsega glavne
podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o
predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki
so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo
gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta se
obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih
izrednih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na
zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete,
se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta
predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in strokovni sodelavec sveta.
|
|
|
Po sprejemu se zapisnik
pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na
seji in se na krajevno običajen način objavi. Zapisnik nejavne seje
oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
50. člen |
|
|
Potek seje sveta se snema na
magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov
sveta, ki so sestavljali svet, katerega seja je bila snemana.
|
|
|
Magnetogram seje se hrani
skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
|
|
Član sveta in drug
udeleženec seje, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi
v prostorih občinske uprave. |
|
|
Član sveta lahko zahteva, da
se del posnetka dobesedno prepiše. |
|
|
Zahtevo, v kateri navede del
seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri
županu. |
|
|
51. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom sveta,
ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
|
|
|
Izvirniki odlokov, splošnih
in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih
delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. |
|
|
O arhiviranju in rokih
hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v
skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko
gradivo. |
|
|
52. člen |
|
|
Član sveta ima pravico
vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri
pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve
člana sveta. Izvirnik zahteve in odredba se hrani pri gradivu, ki je
bilo vpogledano. |
|
|
V primeru dokumentarnega
gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in
aktom sveta. |
|
|
6. Strokovna in
administrativno-tehnična opravila za svet |
|
|
53. člen |
|
|
Strokovno in administrativno
delo za svet in za delovna telesa sveta opravlja občinska uprava. |
|
|
7. Delovna telesa sveta |
|
|
54. člen |
|
|
Svet ima delovna telesa, ki
jih ustanovi v skladu z določili statuta, odloka o ustanovitvi delovnih
teles in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna
telesa. |
|
|
Delovna telesa sveta so
odbori in komisije. |
|
|
55. člen |
|
|
Svet ustanovi delovna telesa
za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh
področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje na seji sveta in
za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo,
preučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta.
|
|
|
Poleg delovnih teles,
ustanovljenih s statutom in odlokom občine, ustanavlja svet delovna
telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli
njihovo delovno področje. |
|
|
56. člen |
|
|
Stalna delovna telesa sveta,
njihova sestava, pristojnosti in način dela določa statut Občine Vitanje
in odlok o ustanovitvi delovnih teles Občinskega sveta občine Vitanje.
|
|
|
Poleg stalnih delovnih teles
ima svet tudi druge odbore in komisije, če tako narekujeta delo in
potrebe sveta. Njihove naloge, sestava in način imenovanja se opredelijo
v aktu o ustanovitvi. |
|
|
Za delo delovnih teles se za
vprašanja, ki niso urejena v odloku, smiselno uporabljajo določila tega
poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
|
|
57. člen |
|
|
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
|
VI. AKTI SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
58. člen |
|
|
Svet sprejema statut občine
in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
|
|
– poslovnik o delu sveta,
|
|
|
– proračun občine in
zaključni račun, |
|
|
– planske in razvojne akte
občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
|
– odloke, |
|
|
– odredbe, |
|
|
– pravilnike, |
|
|
– navodila, |
|
|
– sklepe. |
|
|
Svet sprejema tudi stališča,
priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih
splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali
statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih aktov
občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
59. člen |
|
|
Župan predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter
druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da
jih predlaga župan. |
|
|
Komisije in odbori sveta ter
vsak član sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu
občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
|
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev
splošnega akta. |
|
|
60. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema svet,
podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov sveta se
pečati in shrani v arhivu občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem
odloka |
|
|
61. člen |
|
|
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
|
|
|
Uvod obsega razloge za
sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
|
|
|
Če je predlagatelj odloka
delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu ali
podžupanu oziroma članu sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej sveta (v
nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
62. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega
predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah
sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh
obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar on ni
predlagatelj. |
|
|
63. člen |
|
|
Predsedujoči sveta pošlje
predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka,
najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka. |
|
|
Občinski svet razpravlja o
predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
64. člen |
|
|
V prvi obravnavi predloga
odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o
ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
|
|
Če občinski svet meni, da
odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
|
Odlok je sprejet, če je zanj
glasovala večina navzočih članov sveta. |
|
|
Pred začetkom druge
obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč
in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. |
|
|
65. člen |
|
|
V drugi obravnavi razpravlja
svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka, ki je bil
spremenjen po prvi obravnavi. Ko svet konča razpravo o posameznem členu
predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga
umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu
umika odloči občinski svet. |
|
|
Če na predlog odloka v prvi
obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga
odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi
obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog
odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka
združita. |
|
|
66. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga
odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in
predlagatelj z amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga
amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen
članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h
kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko
predlagajo amandma najmanj trije člani sveta in predlagatelj odloka.
|
|
|
Župan lahko pove mnenje k
amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima
pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma
oziroma ga umakniti. |
|
|
67. člen |
|
|
Amandma, člen odloka in
odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji sveta glasuje večina
navzočih članov. |
|
|
O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
|
|
68. člen |
|
|
Statut občine in poslovnik o
delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka. |
|
|
O predlogih drugih splošnih
aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni
obravnavi. |
|
|
69. člen |
|
|
Svet mora do prenehanja
mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih
splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da postopki niso
zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih
predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval,
katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
|
|
3. Hitri postopek za sprejem
odlokov |
|
|
70. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne
potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem
postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb
splošnih aktov občine. |
|
|
Pri hitrem postopku se
združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
|
|
|
Pri hitrem postopku je
mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga
odloka. |
|
|
Amandma lahko predlaga tudi
župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
|
O uporabi hitrega postopka
odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
|
|
Če svet ne sprejme predloga
za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne
veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek za
sprejem odlokov |
|
|
71. člen |
|
|
Svet lahko na obrazložen
predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi
odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre
za: |
|
|
– za manj zahtevne spremembe
in dopolnitve odlokov, |
|
|
– prenehanje veljavnosti
posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,
|
|
|
– uskladitve odlokov z
zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in
ministrstev ali odloki sveta, |
|
|
– spremembe in dopolnitve
odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih
organov. |
|
|
V skrajšanem postopku se
amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji
se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
|
|
|
Odločitev iz prvega odstavka
tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina
navzočih članov sveta. |
|
|
Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
|
|
72. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi
predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike
Slovenije, ki ga določi statut občine in začnejo veljati petnajsti dan
po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V Uradnem listu Republike
Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski
svet. |
|
|
5. Postopek za sprejem
občinskega proračuna in zaključnega računa občinskega proračuna |
|
|
73. člen |
|
|
S proračunom občine se
razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme
za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za
državni proračun. |
|
|
74. člen |
|
|
Predlog proračuna občine za
naslednje proračunsko leto mora župan predložiti občinskemu svetu
najkasneje v decembru tekočega leta. |
|
|
V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan občinskemu svetu predlog proračuna najkasneje v
dveh mesecih po začetku mandata. |
|
|
Župan predloži skupaj s
predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna.
|
|
|
Župan pošlje predsednikom
delovnih teles in vsem članom sveta predlog proračuna občine in
izhodišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na kateri bo svet opravil
splošno razpravo o predlogu proračuna občine. |
|
|
Na seji sveta župan
predstavi predlog proračuna občine. |
|
|
Predstavitev ni časovno
omejena. |
|
|
75. člen |
|
|
Predsedniki delovnih teles v
petnajstih dneh od vložitve predloga proračuna občine skličejo seje
delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave
pojasnijo predlog proračuna občine. Svet opravi splošno razpravo o
predlogu proračuna občine najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
Svet po končani splošni
razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna
občine, v skladu s tem statutom in poslovnikom sveta, ali da predlog
proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan
pripraviti nov predlog proračuna občine. |
|
|
76. člen |
|
|
V desetih dneh po opravljeni
splošni razpravi lahko člani sveta k predlogu proračuna predložijo
županu pisne pripombe in predloge. |
|
|
Vsak predlagatelj predloga
oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi
prejemki in izdatki. |
|
|
77. člen |
|
|
Župan se najkasneje v sedmih
dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen
predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bo
razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. |
|
|
78. člen |
|
|
Na dopolnjen predlog
proračuna lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje
tri dni pred sejo sveta. |
|
|
Amandmaji se v roku iz
prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
|
79. člen |
|
|
Pred začetkom razprave, v
kateri svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna občine,
lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obrazloži
predlog proračuna občine. Svet glasuje najprej o amandamjih, ki jih je
vložil župan in šele nato o drugih amandmajih. |
|
|
80. člen |
|
|
Ko je končano glasovanje po
delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po
delih ter glede prihodkov in odhodkov. |
|
|
Če je proračun usklajen,
svet glasuje o njem v celoti. |
|
|
81. člen |
|
|
Če župan ugotovi, da
proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za
uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma trajanje odmora, v
katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve. |
|
|
Ko je predlog uskladitve
proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži. |
|
|
Svet glasuje o predlogu
uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti. |
|
|
82. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet,
določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
|
|
83. člen |
|
|
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Rebalans proračuna občine
sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka
po skrajšanem postopku. |
|
|
Predlagatelj amandmaja k
rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in
mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prihodki in izdatki. |
|
|
84. člen |
|
|
Zaključni račun občinskega
proračuna iz prejšnjega leta predloži župan svetu do konca marca
tekočega leta. |
|
|
Ob sprejemu zaključnega
računa se obravnava in sprejema poročilo nadzornega odbora občine. K
zaključnemu računu da svoje poročilo z mnenji in stališči odbor za
finance in premoženje. |
|
|
85. člen |
|
|
Pred pričetkom razprave o
zaključnem računu občinskega proračuna poda najprej obrazložitev župan,
zatem poda svoje poročilo odbor za finance in premoženje. |
|
|
Svet glasuje o zaključnem
računu občinskega proračuna v celoti. |
|
|
6. Postopek za sprejem
obvezne razlage |
|
|
86. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora vsebovati
naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za
obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno razlago
najprej obravnava statutarnopravna komisija, ki lahko zahteva mnenje
drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in
občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi
predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.
|
|
|
Svet sprejema obvezno
razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka
po rednem postopku. |
|
|
7. Postopek za sprejem
prečiščenega besedila |
|
|
87. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski
splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno
spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov
splošni akt. |
|
|
Tak splošni akt sprejema
svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka. |
|
|
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
|
88. člen |
|
|
Imenovanje funkcionarjev
oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje
svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. |
|
|
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
89. člen |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti
listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda
“ZA“ ali “PROTI“. |
|
|
Kandidat je imenovan, če je
glasovala večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih članov,
ki so glasovali. |
|
|
90. člen |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
|
|
Na glasovnici pri drugem
glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
91. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne
večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi
potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja
na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov
delovnih teles sveta |
|
|
92. člen |
|
|
Predsednika in člane
delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter
administrativne zadeve. |
|
|
Če kandidatna lista ni
izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste
kandidatov. |
|
|
2. Imenovanje podžupana |
|
|
93. člen |
|
|
Na predlog župana imenuje
svet podžupana izmed članov sveta. |
|
|
O tem, ali se imenovanje
podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet
pred glasovanjem o imenovanju. |
|
|
Kandidat je imenovan za
podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. |
|
|
3. Postopek za razrešitev |
|
|
94. člen |
|
|
Svet razrešuje funkcionarje
in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za
imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se
začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem
poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna
tudi predlagati njihovo razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen za
predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi
njihovo razrešitev. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se
sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje. |
|
|
4. Odstop članov sveta,
članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
|
95. člen |
|
|
Člani sveta in občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
|
|
Občinskim funkcionarjem na
podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha
mandat. |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi
člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter
drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu
mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ter administrativne zadeve. |
|
|
Svet ugotovi prenehanje
članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ter administrativne zadeve. Komisija je hkrati s
predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu
svetu novega kandidata. |
|
|
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
96. člen |
|
|
Župan predstavlja svet, ga
sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Župan in svet ter njegova
delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine.
Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje,
skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih
nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno
razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke
in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki
je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa
tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov
sodelovali. |
|
|
97. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje
odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem
pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalogah med obema
sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
V poročilu o izvršitvi
sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso
izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa sveta župan ne
more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
|
|
|
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
|
Župan skrbi za zakonitost
dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice
nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
98. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih
delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z
obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih
pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih
odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa
statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan in tajnik občine
obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih
teles sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
Svet lahko sklene, da se o
seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
|
Občina lahko izdaja svoje
glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter
povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
|
99. člen |
|
|
Župan skrbi za obveščanje
javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih glasil ter za zagotovitev
pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih glasil
je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov
sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso dostopni
dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
|
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne
narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
X. DELO SVETA V IZREDNEM
STANJU |
|
|
100. člen |
|
|
V izrednem stanju oziroma
izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja
od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta
poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko nanašajo
predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih
gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je
potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
|
XI. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
101. člen |
|
|
Za sprejem sprememb in
dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika,
ki veljajo za sprejem odlokov. |
|
|
Spremembe in dopolnitve
poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
|
102. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini
posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarnopravni komisiji, da do
naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
|
|
|
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
|
|
Vsak član sveta lahko
zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarnopravna
komisija, odloči svet. |
|
|
XII. KONČNI DOLOČBI |
|
|
103. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati
petnajsti dan dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
104. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega
poslovnika preneha veljati poslovnik Občinskega sveta občine Vitanje
(Uradni list RS, št. 32/95). |
|
|
Št. 062-02-06/99-05 |
|
|
Vitanje, dne 6. maja 1999. |
|
|
Župan |
|
|
Občine Vitanje |
|
|
Stanislav Krajnc l. r. |
|