|
Na podlagi 61. in 98. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) ter
18. člena
Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07) je Občinski svet
Občine Trebnje na 16. redni seji dne 2. 7. 2008 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovno-industrijsko območje
Mirna |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Podlaga za OPPN |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Trebnje in urbanistične
zasnove naselja Mirna sprejme občinski podrobni prostorski načrt
poslovno-industrijsko območje Mirna (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga
je izdelalo podjetje GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o.,
pod številko projekta LN-36/2005, v letu 2008. |
|
|
2. člen |
|
|
Vsebina OPPN |
|
|
OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge.
|
|
|
Besedilo OPPN vsebuje: |
|
|
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN;
|
|
|
– ureditveno območje OPPN; |
|
|
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor; |
|
|
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro; |
|
|
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne
dediščine; |
|
|
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave; |
|
|
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; |
|
|
– načrt parcelacije; |
|
|
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in
zahteve za izvajanje OPPN. |
|
|
Kartografski del OPPN vsebuje naslednje grafične načrte: |
|
|
1 – Pregledna
situacija, M 1:50000 |
|
|
2 – Načrt namenske rabe prostora |
|
|
– izsek iz prostorskih
sestavin (grafično |
|
|
dolgoročnega in srednjeročnega
plana merilo) |
|
|
Občine Trebnje, |
|
|
– izsek iz prostorskih
ureditvenih M 1:5000 |
|
|
pogojev za naselje Mirna, |
|
|
3 – DOF s prikazom območja
urejanja, M 1:5000 |
|
|
4 – Pregledna situacija s prikazom
območjaM 1:5000 |
|
|
urejanja, |
|
|
5 – Načrt
parcele M 1:2000 |
|
|
6 – Katastrski načrt s prikazom
območja M 1:1000 |
|
|
urejanja, |
|
|
7 – Geodetski
načrt, M 1:1000 |
|
|
8 – Geodetski načrt s prikazom
območja M 1:1000 |
|
|
urejanja, |
|
|
9 – Načrt ureditvenega
območja, M 1:1000 |
|
|
10 – Načrt ureditvenega območja
– M 1:1000 |
|
|
ureditvene enote, |
|
|
11 – Načrt
parcelacije, M 1:1000 |
|
|
12 – Načrt prometne
infrastrukture, M 1:1000 |
|
|
13 – Načrt komunalno –
energetske M 1:1000 |
|
|
infrastrukture, |
|
|
14 – Rešitve in ukrepi za varstvo
okolja, M 1:1000 |
|
|
15 – Rešitve in ukrepi za varstvo
pred M 1: 1000 |
|
|
naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
16 – Karakteristični prečni
prerezi M 1:1000 |
|
|
območja, |
|
|
17 – Karakteristični prečni prerezi
cest, M 1:50 |
|
|
18 – Karakteristični prečni prerezi
vodnih M 1:100 |
|
|
kanalov, |
|
|
19 – Prikaz vplivov na sosednja
območja. M 1:1000. |
|
|
Priloge OPPN so naslednje: |
|
|
– izvleček iz prostorskega akta; |
|
|
– strokovne podlage; |
|
|
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
|
|
|
– obrazložitev in utemeljitev OPPN; |
|
|
– povzetek za javnost; |
|
|
– seznam aktov in predpisov; |
|
|
– ocena stroškov za izvedbo OPPN. |
|
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
3. člen |
|
|
Obravnavano območje OPPN se nahaja v južnem delu naselja
Mirna in je namenjeno prostorski ureditvi območja ob železniški progi s
poslovno-industrijskimi objekti, ureditvijo manipulativnih, parkirnih,
vodnih in zelenih površin ter pogojev urejanja obstoječih objektov.
|
|
|
Izhodišče za pripravo OPPN je Idejna zasnova za obrtno
industrijsko območje Mirna (GPI d.o.o., Novo mesto, april 2005).
|
|
|
Pri načrtovanju poslovno industrijske cone je potrebno
zagotoviti smiselno umeščanje objektov in ureditev v prostor. Pri tem se
določijo tudi pogoji za gradnjo prometne in komunalne infrastrukture.
|
|
|
Zasnova predvidenih objektov obsega gradnjo enostavno
oblikovanih poslovno-industrijskih stavb s prostori, ki bodo omogočali
izvajanje različnih proizvodnih in skladiščnih dejavnosti, kakor tudi
različnih trgovskih, gostinskih in storitvenih dejavnosti. |
|
|
V sklopu urejanja območja je potrebno urediti dostop s
prehodom preko železniške proge in uvozom v poslovno industrijsko
območje na vzhodni strani območja OPPN. |
|
|
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN |
|
|
4. člen |
|
|
Območje urejanja |
|
|
Velikost celotnega obravnavanega območja je približno 7 ha
in obsega: |
|
|
– poslovno-industrijsko območje ter območje z obstoječo
stanovanjsko pozidavo: parc. št.: 111, 114/13, 114/14, 114/15, 2296/9,
2298/3, 2298/4, 2298/10, 2298/11, 2298/12, 2298/14, 2298/24, 2298/25,
2298/26, 2298/27, 2298/28, 2298/29, 2298/31, 2298/32; |
|
|
– območje železniškega prehoda: parc. št.: 2464/2, 2464/3;
|
|
|
– območje rekonstruiranega cestnega omrežja lokalnih cest:
parc. št.: 99/2, 99/5, 99/6, 100/3, 100/4, 102/3, 102/4, 2214/1, 2214/2,
2223/2, 2224/3, 2224/4, 2226/3, 2226/4, 2229/5, 2229/6, 2229/7, 2230/3,
2230/4, 2230/5, 2230/6, 2231/5, 2231/6, 2231/8, 2232/4, 2236/4, 2236/5,
2236/6, 2236/7, 2296/25, 2298/16, 2298/17, 2298/19, 2298/22, 2298/23,
2298/30, 2298/33, 2345/3, 2345/15, 2345/16, 2345/17, 2354/1, 2354/2,
2354/3, 2355/2, 2355/4, 2355/5, 2355/6, 2355/7, vse k.o. Mirna. |
|
|
5. člen |
|
|
Meja območja |
|
|
Ureditveno območje OPPN se nanaša na območje znotraj
urbanistične zasnove naselja Mirna, ki je že načeto s poslovno
industrijsko dejavnostjo. |
|
|
Meja na severni strani poteka v smeri vzhod–zahod od
obstoječega železniškega prehoda, in sicer vzporedno z železniško progo
Trebnje–Sevnica. Na severovzhodni strani prečka železniško progo in
zajame območje obstoječega križišča lokalnih cest LC 425241
Mirna–Debenec–Trebelno in LC 425251 Mirna–Mokronog. V nadaljevanju şe
zalomi nazaj tako, da zajame območje lokalne ceste za smer Debenec na
odseku med omenjenim križiščem in začetkom zaselka Zapuže. Od tu se
odcepi krak meje tako, da zajame obstoječi kolovoz, ki poteka v smeri
proti vzhodu in predstavlja bodočo (prestavljeno) traso omenjene lokalne
ceste proti Mokronogu. Meja na vzhodni strani nato prečka lokalno cesto
za smer Debenec, poteka po robu parcele obstoječe stanovanjske stavbe
vse do odcepa za kmetijo, ki se nahaja na jugovzhodnem robu območja
OPPN. Tu poteka po zahodnem robu dovozne ceste do te kmetije, zajame
krak vodnega kanala neimenovanega potoka iz Zapuž, se nato v vznožju
pobočja Radovica zalomi v smeri proti zahodu, ter v nadaljevanju poteka
po južnem in jugozahodnem robu območja z obstoječo proizvodno
dejavnostjo. Od tu poteka po robu obstoječe dovozne ceste in se na
skrajnem zahodnem delu naveže nazaj na izhodiščno točko pri obstoječem
prehodu preko železniške proge. |
|
|
Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz
grafičnega načrta 6 – Katastrski načrt s prikazom območja urejanja. |
|
|
6. člen |
|
|
Ureditvene enote |
|
|
Območje OPPN sestavlja več ureditvenih enot, in sicer:
|
|
|
– Ureditvena enota A – obsega površine za gradnjo novih
poslovno-industrijskih objektov (A1) in površine za širitev
poslovno-industrijskih dejavnosti (A2); |
|
|
– Ureditvena enota B – obsega obstoječ kompleks s
proizvodno dejavnostjo (B1) in območje z obstoječo stanovanjsko pozidavo
na začetku zaselka Zapuže (B2); |
|
|
– Ureditvena enota C – obsega obstoječe (C1) in predvidene
(C2) prometne površine, ter pas obstoječe železniške proge (C3);
|
|
|
– Ureditvena enota D – obsega vodne in zelene površine;
|
|
|
– Ureditvena enota E – obsega lokacije transformatorskih
postaj in plinske postaje. |
|
|
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
|
|
A. Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
|
|
7. člen |
|
|
Območje se v severnem delu nahaja v varovalnem pasu
regionalne železniške proge Trebnje–Sevnica, kjer bo potrebno upoštevati
predpisan odmik objektov od osi skrajnega tira. |
|
|
Južno od kompleksa z obstoječo proizvodno dejavnostjo se
nahaja Mkg23 zajetje z vrtino G-1, kjer je potrebno upoštevati Odlok o
varstvu pitne vode v Občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti
in količini vode (Uradni list RS, št. 75/96, 28/00, 49/02). |
|
|
Pri urejanju območja je potrebno upoštevati odmike od
obstoječe oziroma predvidene infrastrukture. |
|
|
Z novimi ureditvami prometne, energetske in komunalne
infrastrukture oziroma objektov gospodarske javne infrastrukture, ki
tvorijo omrežje, ki je v javno korist, bodo na določenih odsekih
potrebni posegi izven območja OPPN, in sicer: |
|
|
– priključitev na obstoječe telekomunikacijsko omrežje
severozahodno ob železniški progi: parc. št. 2464/2; |
|
|
– priključitev na obstoječe vodovodno omrežje severno ob
železniški progi: parc. št. 2464/2; |
|
|
– priključitev na rekonstruirano vodovodno omrežje v
križišču lokalnih cest za Mokronog in Debenec: parc. št. 2354/2, 2229/5;
|
|
|
– rekonstrukcija vodovodnega omrežja zaradi rekonstrukcije
lokalnega cestnega omrežja cest za Mokronog in Debenec: parc. št.
2231/8, 2230/5, 2230/6, 2464/2, 2464/3, 2230/3, 2229/5, 2232/3, 2226/3,
2236/6; |
|
|
– urejanje vodnih kanalov ob železniški progi (odvodni
jarek – 1: parc. št. 2464/2), vse k.o. Mirna. |
|
|
Kolikor se izkaže, da obstoječi prepust pod železniško
progo ne bo zagotavljal normalnega odvodnjavanja, bo potrebno predvideti
rekonstrukcijo objekta prepusta v km 23+420 železniške proge. Obseg
celotne dolžine rekonstrukcije prepusta se določi naknadno v projektni
dokumentaciji. |
|
|
Urejanje na območju OPPN (oblikovanje semaforiziranega
prehoda preko železniške proge) bo vplivalo na širši prostor. Povečala
se bo prometna obremenitev regionalne ceste R1-215 na vstopu v naselje
Mirna. Na podlagi tega je bila izdelana Idejna zasnova Priključitev
predvidene poslovno industrijske cone na regionalno cesto R1-215/1162
Trebnje–Mirna–Boštanj (št. proj.: P-56/2007, GPI d.o.o., Novo mesto,
november 2007), ki naj bi reševala širšo prometno problematiko. Idejna
zasnova je izdelana variantno in upošteva tudi traso poteka nove obvozne
ceste naselja Mirna, in sicer po študiji IŠ-R6/2006, Acer Novo mesto
d.o.o., november 2006. |
|
|
Poleg navedenega je potrebno upoštevati tudi obstoječi
stanovanjski območji na zahodni in vzhodni strani lokacije, katerima se
zaradi novih gradenj in ureditev ne smejo poslabšati bivalni in drugi
pogoji. Hkrati se stanovanjskemu objektu na parc. št. 2296/24 omogoči
nov hišni priključek preko utopljenega robnika z osrednje ceste.
|
|
|
Omenjeni vplivi so razvidni iz grafičnega načrta 19 –
Prikaz vplivov na sosednja območja. |
|
|
B. Opis rešitev načrtovanih objektov in površin |
|
|
8. člen |
|
|
Vrste gradenj in vrste objektov |
|
|
V območju OPPN je na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr.) po CC-SI klasifikaciji
dopustna gradnja naslednjih objektov: |
|
|
1. nestanovanjske stavbe – več kot polovica uporabne
površine se uporablja za opravljanje dejavnosti: |
|
|
12112 Gostilne, restavracije in točilnice |
|
|
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe |
|
|
12301 Trgovske stavbe |
|
|
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti |
|
|
12420 Garažne stavbe |
|
|
12510 Industrijske stavbe |
|
|
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča; |
|
|
2. stanovanjske stavbe – vsaj polovica uporabne površine
se uporablja za prebivanje (le znotraj ureditvene podenote B2):
|
|
|
11100 Enostanovanjske stavbe; |
|
|
3. gradbeno inženirski objekti: |
|
|
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste
in gozdne ceste |
|
|
21210 Glavne in regionalne železnice |
|
|
21410 Mostovi in viadukti |
|
|
21420 Predori in podhodi |
|
|
21520 Pregrade in jezovi |
|
|
21530 Dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni
sistemi |
|
|
22110 Naftovodi in prenosni plinovodi |
|
|
22210 Distribucijski plinovodi |
|
|
22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo
|
|
|
22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti |
|
|
22231 Cevovodi za odpadno vodo |
|
|
22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in
distribucijska komunikacijska omrežja. |
|
|
Dovoljene so še: |
|
|
– gradnja manj zahtevnih oziroma višjih opornih zidov,
manj zahtevnih oziroma višjih varovalnih ograj, urejanje vodnih kanalov
ter zemeljska dela z nasipavanjem do ustrezne kote terena; |
|
|
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so
določeni v 16. členu odloka; |
|
|
– dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta,
odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela,
investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist);
|
|
|
– spremembe namembnosti. |
|
|
9. člen |
|
|
Vrste dejavnosti |
|
|
Obravnavano območje je poslovno-industrijsko, z obstoječim
kompleksom s proizvodno dejavnostjo v jugozahodnem delu in enim
obstoječim stanovanjskim objektom v severovzhodnem delu. Znotraj
poslovno-industrijskih objektov je dopustna ureditev različnih
dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje, trgovina, gostinstvo, storitve),
ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja. Na območju OPPN je v
skladu z veljavnimi predpisi dopustno tudi urejanje objektov in površin
za namen urejenega parkiranja tovornih vozil. |
|
|
Prav tako je dopustna ureditev dejavnosti v sklopu
obstoječega stanovanjskega objekta oziroma znotraj ureditvene podenote
B2, vendar le te mirnega, nehrupnega značaja, pri čemer dejavnost ne sme
zasedati več kot polovico uporabne površine objekta. V primeru, da se
obstoječa stanovanjska raba ne ohranja, je možno preoblikovanja te
ureditvene podenote v skladu s pogoji urejanja za ureditveno podenoto
A1, kar se nanaša tudi na dopustne dejavnosti. |
|
|
Dejavnosti obstoječega proizvodnega kompleksa se
ohranjajo. Možna je sprememba oziroma dopolnitev z dejavnostmi, ki so
predpisane za ureditveno podenoto A1. |
|
|
V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti
(Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) so v objektih dopustne dejavnosti, ki
so klasificirane kot: |
|
|
a) novi poslovno-industrijski objekti v ureditveni
podenoti A1 in spremembe namembnosti / dejavnosti v ureditvenih
podenotah A1 in B2 |
|
|
– C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI |
|
|
10 Proizvodnja živil |
|
|
11 Proizvodnja pijač |
|
|
12 Proizvodnja tobačnih izdelkov |
|
|
13 Proizvodnja tekstilij |
|
|
14 Proizvodnja oblačil |
|
|
15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov
|
|
|
16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz
lesa, plute, slame in protja, razen pohištva |
|
|
17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja |
|
|
18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
|
|
|
20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov |
|
|
21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov
|
|
|
22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas
|
|
|
23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (razen 23.5
Proizvodnja cementa, apna, mavca) |
|
|
24 Proizvodnja kovin (le 24.2 Proizvodnja jeklenih cevi,
votlih profilov in fitingov in 24.3 Druga primarna predelava železa in
jekla) |
|
|
25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav
|
|
|
26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih
izdelkov |
|
|
27 Proizvodnja električnih naprav |
|
|
28 Proizvodnja drugih strojev in naprav |
|
|
29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (le
29.3 Proizvodnja delov in opreme za motorna vozila) |
|
|
30 Proizvodnja drugih vozil in plovil (le 30.9 Proizvodnja
drugih vozil) |
|
|
31 Proizvodnja pohištva |
|
|
32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (razen 32.11
Kovanje kovancev) |
|
|
33 Popravila in montaža strojev in naprav (razen 33.15
Popravila in vzdrževanje ladij in čolnov in 33.16 Popravila in
vzdrževanje zračnih in vesoljskih plovil); |
|
|
– F GRADBENIŠTVO |
|
|
41 Gradnja stavb |
|
|
42 Gradnja inženirskih objektov |
|
|
43 Specializirana gradbena dela; |
|
|
– G TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
|
|
|
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
|
|
|
46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi
vozili |
|
|
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili;
|
|
|
– H PROMET IN SKLADIŠČENJE |
|
|
49 Kopenski promet; cevovodni transport |
|
|
52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti
|
|
|
53 Poštna in kurirska dejavnost (le 53.2 Druga poštna in
kurirska dejavnost); |
|
|
– I GOSTINSTVO |
|
|
56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (razen 56.105
Turistične kmetije brez sob); |
|
|
– J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
|
|
|
62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem
povezane dejavnosti |
|
|
63 Druge informacijske dejavnosti; |
|
|
– K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI |
|
|
64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in
dejavnosti pokojninskih skladov |
|
|
65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih
skladov, razen obvezne socialne varnosti |
|
|
66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške
storitve; |
|
|
– L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI |
|
|
68 Poslovanje z nepremičninami; |
|
|
– M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
|
|
|
69 Pravne in računovodske dejavnosti |
|
|
70 Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno
svetovanje |
|
|
71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično
preizkušanje in analiziranje |
|
|
73 Oglaševanje in raziskovanje trga |
|
|
74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti; |
|
|
– N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI |
|
|
77 Dajanje v najem in zakup |
|
|
78 Zaposlovalne dejavnosti |
|
|
79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj
in s potovanji povezane dejavnosti |
|
|
80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti |
|
|
81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice |
|
|
82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene
dejavnosti; |
|
|
– S DRUGE DEJAVNOSTI |
|
|
95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo
|
|
|
96 Druge storitvene dejavnosti. |
|
|
b) stanovanjska stavba v ureditveni podenoti B2
|
|
|
– C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI |
|
|
18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
(le 18.13 Priprava za tisk in objavo, 18.14 Knjigoveštvo in sorodne
dejavnosti in 18.2 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa) |
|
|
32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (razen 32.11
Kovanje kovancev, 32.3 Proizvodnja športne opreme in 32.5 Proizvodnja
medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov); |
|
|
– F GRADBENIŠTVO |
|
|
43 Specializirana gradbena dela (razen 43.1 Pripravljalna
dela na gradbišču); |
|
|
– G TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
|
|
|
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
(razen 45.19 Trgovina z drugimi motornimi vozili) |
|
|
46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi
vozili (le 46.1 Posredništvo) |
|
|
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (razen
47.8 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah in 47.9 Trgovina na
drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic); |
|
|
– H PROMET IN SKLADIŠČENJE |
|
|
49 Kopenski promet; cevovodni transport (le 49.32
Obratovanje taksijev in 49.42 Selitvena dejavnost) |
|
|
53 Poštna in kurirska dejavnost (le 53.2 Druga poštna in
kurirska dejavnost); |
|
|
– I GOSTINSTVO |
|
|
56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (le 56.102
Okrepčevalnice in podobni obrati, 56.103 Slaščičarne in kavarne, 56.2
Priložnostna priprava in dostava jedi ter druga oskrba z jedmi in 56.3
Strežba pijač); |
|
|
– J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
|
|
|
58 Založništvo (dovoljeno le 58.14 Izdajanje revij in
druge periodike in 58.19 Drugo založništvo) |
|
|
62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem
povezane dejavnosti |
|
|
63 Druge informacijske dejavnosti; |
|
|
– K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI |
|
|
64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in
dejavnosti pokojninskih skladov (razen 64.11 Centralno bančništvo ter
64.2 Dejavnost holdingov) |
|
|
65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih
skladov, razen obvezne socialne varnosti |
|
|
66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške
storitve; |
|
|
– L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI |
|
|
68 Poslovanje z nepremičninami; |
|
|
– M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
|
|
|
69 Pravne in računovodske dejavnosti |
|
|
70 Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno
svetovanje |
|
|
71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično
preizkušanje in analiziranje |
|
|
73 Oglaševanje in raziskovanje trga |
|
|
74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti |
|
|
75 Veterinarstvo; |
|
|
– N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI |
|
|
77 Dajanje v najem in zakup |
|
|
78 Zaposlovalne dejavnosti |
|
|
79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj
in s potovanji povezane dejavnosti |
|
|
80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti |
|
|
81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice |
|
|
82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene
dejavnosti; |
|
|
– Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO |
|
|
86 Zdravstvo (razen 86.1 Bolnišnična zdravstvena
dejavnost); |
|
|
– S DRUGE DEJAVNOSTI |
|
|
95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo
|
|
|
96 Druge storitvene dejavnosti; |
|
|
– T DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM;
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO |
|
|
97 Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem
|
|
|
98 Raznovrstna proizvodnja gospodinjstev za lastno rabo.
|
|
|
c) območje za širitev poslovno-industrijskih dejavnosti v
ureditveni podenoti A2 |
|
|
– H) PROMET IN SKLADIŠČENJE, dovoljene so: |
|
|
49 Kopenski promet; cevovodni transport (razen 49.1
Železniški potniški promet, 49.2 Železniški tovorni promet, 49.392
Obratovanje žičnic in 49.5 Cevovodni transport), |
|
|
52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti (razen
52.22 Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu in 52.23
Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu) in |
|
|
53 Poštna in kurirska dejavnost. |
|
|
Na parcelah predvidenih in obstoječih objektov je potrebno
zagotavljati ustrezno število parkirnih mest za določeno dejavnost. |
|
|
C. Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo |
|
|
UREDITVENE ENOTE |
|
|
10. člen |
|
|
Ureditvena enota A |
|
|
Zasnova cone prikazuje predlog pozidave zazidalnih otokov
poslovno-industrijskih objektov na več parcelah ter območje za širitev
poslovno-industrijske dejavnosti. Parcele in objekte je možno po potrebi
tudi povečevati oziroma združevati, in sicer v primeru širitev
dejavnosti ali ob pojavu nove, ki potrebuje več površin. Zazidalni otoki
so med sabo ločeni z infrastrukturnimi koridorji v katerih je poleg
prometnega omrežja prostor rezerviran tudi za lociranje glavnih
komunalnih vodov. V ureditveni podenoti A1 je poleg gradnje
poslovno-industrijskih objektov dovoljena tudi ureditev parkirišč za
tovornjake. |
|
|
A1 – poslovno-industrijski objekti |
|
|
– nosilna konstrukcija: |
|
|
– klasično zidana, montažna ali v kombinaciji obeh;
|
|
|
– temeljenje skladno z geomehanskimi lastnostmi temeljnih
tal. |
|
|
– horizontalni gabariti: |
|
|
– pravokotne oblike; |
|
|
– možna je gradnja enega ali več posameznih objektov
oziroma več med seboj povezanih objektov; |
|
|
– predviden osnovni objekt je velikosti 15 m × 25 m,
katerega razpon je mogoče glede na potrebe specifične dejavnosti
spreminjati, pri čemer ne smejo biti presežene stopnje izkoriščenosti
zemljišč, ki so navedene v 18. členu odloka. |
|
|
– vertikalni gabariti: |
|
|
– P (pritličje) + 1 (nadstropje) + višina strešne
konstrukcije; |
|
|
– največ dve proizvodni / poslovni etaži + višina strešne
konstrukcije, pri čemer maks. višina kote slemena oziroma najvišje točke
objekta ne sme presegati 15 m oziroma višine slemena objekta z obstoječo
proizvodno dejavnostjo; |
|
|
– kletne etaže niso predvidene; |
|
|
– objekti v skrajnem jugovzhodnem mejnem pasu območja
OPPN, ki je najbližji zaselku Zapuže, obstoječi kmetiji in kmetijskim
zemljiščem, naj se postopoma znižujejo, pri čemer se etažnost lahko
ohranja; |
|
|
– kota pritličja posameznega objekta lahko odstopa od
utrjene kote terena za ±50 cm. |
|
|
– streha: |
|
|
– ravna streha – dopusten le minimalen naklon zaradi
odvodnjavanja, ki je skrit v vencu objekta, ali simetrična dvokapnica v
naklonu do največ 15°; |
|
|
– kritine v rdečih, rjavih in sivih barvnih tonih.
|
|
|
– fasada: |
|
|
– v osnovi členjena z okenskimi in vratnimi oziroma
vhodnimi odprtinami, ki naj bodo pokončne in simetrično razporejene;
|
|
|
– odmik iz osnovne gradbene linije objekta na glavni
fasadi je možen v toleranci ±10%; |
|
|
– svetlejši barvni toni, dovoljene so (med seboj
usklajene) barvne kombinacije za popestritev fasadnih ploskev in
razgibanje barvne raznovrstnosti območja; |
|
|
– strukturno naj se loči poslovni del objekta oziroma
posameznega kompleksa od ostalega, industrijskega dela; |
|
|
– vhodne oziroma obcestne fasade objektov morajo biti
dodatno arhitektonsko oblikovane (poudarjeni arhitekturni elementi in
členi z barvami, materiali ...); |
|
|
– dopustna je gradnja nadstreškov nad vhodi v objekte, pri
čemer je nadstrešek dovoljen v celotni dolžini stranice fasade;
|
|
|
– večje zasteklitve so dovoljene smiselno v skladu s
tipologijo objekta, predvsem pa so dopustne pri oblikovanju fasade
poslovnega (dela) objekta oziroma glavnega vhoda v poslovni del.
|
|
|
A2 – območje za širitev poslovno – industrijske dejavnosti
|
|
|
Območje se nahaja v vodovarstvenem območju v skladu z
Odlokom o varstvu pitne vode v Občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje
kakovosti in količini vode (Uradni list RS, št. 75/96, 28/00, 49/02), in
sicer v ožjem varstvenem pasu (cona 2) s strogim režimom varovanja, kjer
je glede na namen predvidenega območja prepovedano: |
|
|
a) graditi: |
|
|
– proizvodne in obrtne objekte, |
|
|
– energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni
vir, |
|
|
– poslovne objekte, |
|
|
– skladišča nafte, naftnih derivatov ter drugih nevarnih
in škodljivih snovi, |
|
|
– ponikovalnice za odpadne vode, |
|
|
– komunalne čistilne naprave, |
|
|
– objekte, ki zmanjšujejo količino vodnega vira,
|
|
|
– odlagališča komunalnih in posebnih odpadkov ter začasna
skladišča odpadkov; |
|
|
b) locirati odlagališča komunalnih in posebnih odpadkov
ter začasna skladišča odpadkov; |
|
|
c) izvajati: |
|
|
– cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki
so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi po nezaščitenih cestah,
|
|
|
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s
tem povečuje nevarnost za vodni vir, |
|
|
– proizvodno in drugo dejavnost, katere emisije bi
škodljivo vplivale na vodni vir; |
|
|
d) odlagati odpadke. |
|
|
V ožjem varstvenem pasu je obvezno: |
|
|
– graditi neprepustno javno in interno kanalizacijsko
omrežje in priključiti nanj vse objekte; neprepustnost mora izvajalec
dokazati z atestom, |
|
|
– izpuščati v javno kanalizacijsko omrežje fekalne in
tehnološke odpadne vode, |
|
|
– opremiti ceste z ustrezno signalizacijo in opozorilnimi
tablami. |
|
|
V ožjem varstvenem pasu je dovoljeno pod določenimi pogoji
graditi skladišča za kurilno olje s prostornino do 5 m3 (s I. stopnjo
zaščite), ki morajo biti tehnično pregledana vsaka tri leta.
|
|
|
OPPN predvideva ureditev parkirnih in manipulativnih
površin na tem območju ter zunanjih skladišč. |
|
|
11. člen |
|
|
Ureditvena enota B |
|
|
V ureditveni enoti se nahajajo obstoječi objekti, in sicer
kompleks podjetja z obstoječo proizvodno dejavnostjo v jugozahodnem delu
obravnavanega območja in stanovanjski objekt z objektom za lastne
potrebe v severovzhodnem delu območja. V obeh ureditvenih podenotah so
dopustne spremembe namembnosti v skladu s pogoji urejanja za ureditveno
podenoto A1. |
|
|
B1 – obstoječ kompleks s proizvodno dejavnostjo
|
|
|
– nosilna konstrukcija: |
|
|
– ohranja se obstoječa konstrukcijska zasnova oziroma se
ureja po pogojih za ureditveno podenoto A1. |
|
|
– horizontalni gabariti: |
|
|
– ohranjajo se obstoječi gabariti, v primeru novih gradenj
so dovoljene dozidave k obstoječemu objektu oziroma se upoštevajo enaki
pogoji kot v ureditveni podenoti A1. |
|
|
– vertikalni gabariti: |
|
|
– ohranjajo se obstoječi gabariti, v primeru novih gradenj
pa se upoštevajo enaki pogoji kot v ureditveni podenoti A1, pri čemer se
ohranja obstoječa kota pritličja z odstopanji za ±50 cm. |
|
|
– streha: |
|
|
– ohranjajo se obstoječe strehe, kritine in nakloni ter
čopi in frčade, v primeru novih gradenj pa se upoštevajo enaki pogoji
kot v ureditveni podenoti A1. |
|
|
– fasada: |
|
|
– ohranjajo se obstoječe fasade, v primeru novih gradenj
in ureditev pa se upoštevajo enaki pogoji kot v ureditveni podenoti A1.
|
|
|
B2 – območje z obstoječo stanovanjsko pozidavo
|
|
|
a) stanovanjska stavba |
|
|
– nosilna konstrukcija: |
|
|
– klasično zidana ali montažna; |
|
|
– pri obstoječi stanovanjski stavbi se ohranja obstoječa
konstrukcijska zasnova. |
|
|
– horizontalni gabariti: |
|
|
– ohranjajo se obstoječi gabariti stanovanjske stavbe.
Možno je povečanje objekta kot je to predvideno za gradnjo nove
stanovanjske stavbe z dozidavo. |
|
|
V primeru gradnje novega stanovanjskega objekta s poslovno
dejavnostjo se le ta prilagaja obstoječi lokalni tipologiji. Objekt je
lahko širine največ 8-10 m, ter dolžine 10–12 m, s toleranco ±10% na
min. in maks. širino. Možna je dozidava k osnovnemu objektu v velikosti
5 m × 5 m. |
|
|
– vertikalni gabariti: |
|
|
– pri obstoječi stanovanjski stavbi se ohranja obstoječ
gabarit; |
|
|
– v primeru gradnje novega stanovanjskega objekta s
poslovno dejavnostjo je dovoljena etažnost K (delno vkopana klet) + P
(pritličje) + M (mansarda). Kota slemena dozidanega objekta mora biti
nižja od kote slemena osnovnega objekta. |
|
|
– streha: |
|
|
– pri obstoječi stanovanjski stavbi se ohranja obstoječa
streha, kritina in naklon ter čopi; |
|
|
– v primeru novih gradenj veljajo naslednji pogoji:
|
|
|
– streha je lahko simetrična dvokapnica v naklonu med
35–45°; |
|
|
– kritina v rdečih in rjavih barvnih tonih; |
|
|
– možna je izvedba čopov in dvokapnih frčad, in sicer v
enakem naklonu kot pri osnovni strehi objekta. |
|
|
– fasada: |
|
|
– pri obstoječi stanovanjski stavbi se ohranja obstoječa
fasada, zunanje stopnišče in hodnik; |
|
|
– v primeru nove fasade veljajo naslednji pogoji:
|
|
|
– členjena z okenskimi in vratnimi oziroma vhodnimi
odprtinami, ki naj bodo pokončne in simetrično razporejene; |
|
|
– svetle barve (bela ali v pastelnih barvnih tonih),
poudarjen cokl; |
|
|
– dopustna je gradnja balkonov oziroma zunanjega stopnišča
in hodnika po celotni dolžini vzdolžne fasade. |
|
|
b) objekt za lastne potrebe |
|
|
Obstoječ objekt za lastne potrebe na parceli stanovanjske
stavbe se odstrani oziroma prestavi. V primeru gradnje novega objekta se
za streho uporabi kritina v rdečih in rjavih barvnih tonih oziroma mora
biti usklajena s kritino stanovanjskega objekta. |
|
|
Ostali pogoji za gradnjo in oblikovni pogoji za tovrstne
objekte so razvidni iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost
(Uradni list RS, št. 37/08) oziroma iz 16. člena odloka. |
|
|
V primeru, da se stanovanjska namembnost z možnostjo
opravljanja mirnih dejavnosti ne ohranja, se območje lahko preoblikuje v
skladu s pogoji, ki urejajo ureditveno podenoto A1. V tem primeru se del
ali celotno območje ureditvene podenote B2 smatra kot del ureditvene
podenote A1. |
|
|
12. člen |
|
|
Ureditvena enota C |
|
|
Območje zajema predvidene in obstoječe prometne površine,
ter pas železniške proge. Pogoji urejanja so podani v 20.–22. členu
odloka. |
|
|
13. člen |
|
|
Ureditvena enota D |
|
|
Ureditvena enota obsega vodne in zelene površine znotraj
območja OPPN. |
|
|
Urejanje vodnih površin je podano v 28. členu odloka.
|
|
|
Zelene površine se urejajo tako, da se zasadijo kvalitetna
drevesa in grmovnice. Za premostitev višinskih razlik je možno
oblikovanje brežin in teras. |
|
|
14. člen |
|
|
Ureditvena enota E |
|
|
Ureditvena enota obsega lokacije transformatorskih postaj
TP Mirna Zapuže, nove TP za oskrbo predvidenih poslovno-industrijskih
objektov ter lokacijo plinske postaje. |
|
|
15. člen |
|
|
Usmeritve za organiziranje programa po etažah |
|
|
Ureditvena enota A |
|
|
A1 – Znotraj predvidenih poslovno-industrijskih objektov
je možno organizirati različne dejavnosti kot so opredeljene pod a) v 9.
členu odloka, in sicer v vseh etažah. |
|
|
Predvidena je umestitev nestanovanjskih stavb – objektov
za poslovno-industrijske dejavnosti. Ti objekti niso namenjeni bivanju.
Poslovni del z glavnim vhodom se umešča z orientacijo proti internemu
cestnemu omrežju, medtem ko se proizvodni del umešča zadaj za poslovnim
delom. |
|
|
V objektih, ki se nahajajo na vzhodnem in jugovzhodnem
robu ureditvene podenote A1, v bližini zaselka Zapuže in kmetijskih
površin, se umeščajo bolj mirne in manj moteče dejavnosti glede hrupa in
emisij. |
|
|
A2 – Na tem območju, ki je varovano zaradi vodnega vira,
so možne dejavnosti, kot so za to ureditveno podenoto opredeljene pod c)
v 9. členu odloka. |
|
|
Ureditvena enota B |
|
|
B1 – V obstoječem kompleksu se ohranjajo obstoječe
dejavnosti še naprej. Poleg njih so na tem območju v primeru sprememb v
kompleksu dopustne tudi dejavnosti, ki so dovoljene v ureditveni
podenoti A1. |
|
|
B2 – Dejavnosti so opredeljene pod b) v 9. členu odloka.
Organizirajo se lahko le v sklopu pritličnih in kletnih prostorov
objekta, medtem ko je mansardni del namenjen izključno bivanju.
|
|
|
V primeru preoblikovanja območja iz podenote B2 v podenoto
A1 so zaradi poslovno-industrijske gradnje dopustne dejavnosti pod a),
kot so navedene v 9. členu tega odloka. Če je obstoječ objekt podkleten,
se kletni prostori ohranjajo in lahko namenijo za dejavnost. |
|
|
16. člen |
|
|
Nezahtevni in enostavni objekti |
|
|
V območju OPPN je poleg poslovno-industrijskih objektov
dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi
Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št.
37/08): |
|
|
Ureditvena enota A |
|
|
A1 |
|
|
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (garaža,
enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in
podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik, postajališče,
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, pomožni objekti vodne
infrastrukture, mala komunalna čistilna naprava); začasni objekti,
namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma
tipski zabojnik); spominska obeležja, razen spominskih plošč; objekt za
oglaševanje; |
|
|
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe
(nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, mala
komunalna čistilna naprava, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični
objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni
cestni objekti, pomožni železniški objekti, pomožni žičniški objekti,
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki,
pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
vrtina ali vodnjak); začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt,
pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z
nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, začasna tribuna za gledalce na
prostem, objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi);
spominska obeležja; urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica
z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura in
druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik,
montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, obešanka na
drogu javne razsvetljave). |
|
|
A2 |
|
|
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (garaža,
enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in
podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik, pomožni
objekti za spremljanje stanja okolja, pomožni objekti vodne
infrastrukture); začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi
ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik); spominska obeležja,
razen spominskih plošč; objekt za oglaševanje; |
|
|
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe
(nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, zbiralnik
za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni
infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski
objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni
objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali
vodnjak); začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt, pokrit prostor
z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom,
pokrit prireditveni prostor, začasna tribuna za gledalce na prostem,
objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); spominska
obeležja; urbana oprema (transparent, skulptura in druga prostorska
inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna
sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, obešanka na drogu javne
razsvetljave). |
|
|
Pri postavitvi nezahtevnih in enostavnih objektov v tej
ureditveni enoti je potrebno upoštevati določila glede varovanja vodnega
vira v skladu z Odlokom o varstvu pitne vode v Občini Trebnje in ukrepih
za zavarovanje kakovosti in količini vode (Uradni list RS, št. 75/96,
28/00, 49/02). |
|
|
Ureditvena enota B |
|
|
B1 |
|
|
– Enako kot v ureditveni podenoti A1. |
|
|
B2 |
|
|
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe
(drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna
pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni
zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza,
postajališče); začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi
ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik); spominska obeležja,
razen spominskih plošč; objekt za oglaševanje; |
|
|
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe
(nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, zbiralnik
za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni
infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni železniški
objekti, pomožni žičniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni
komunalni objekti); začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt, oder
z nadstreškom, objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih
snovi); spominska obeležja; urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna
kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent,
skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma
tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni
bazen, obešanka na drogu javne razsvetljave). |
|
|
Ureditvena enota C |
|
|
– nezahtevni objekti: objekt za lastne potrebe (utrjene
dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni
infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče,
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, objekti vodne
infrastrukture); spominska obeležja, razen spominskih plošč; objekt za
oglaševanje; |
|
|
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe
(nadstrešek, utjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni
cestni objekti, pomožni železniški objekti, pomožni žičniški objekti,
pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti
za spremljanje stanja okolja); začasni objekti (objekti – namenjeni
začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); vadbeni objekti, namenjeni
športu in rekreaciji na prostem (kolesarska steza, sprehajalna pot);
spominska obeležja; urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica
z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura in
druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik,
montažna sanitarna enota, obešanka na drogu javne razsvetljave).
|
|
|
Ureditvena enota D |
|
|
– nezahtevni objekti: objekt za lastne potrebe (utrjene
dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni
infrastrukturni objekti (objekti vodne infrastrukture); |
|
|
– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti
(pomožni cestni objekti, pomožni železniški objekti, pomožni energetski
objekti, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje
stanja okolja). |
|
|
Ureditvena enota E |
|
|
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (utrjene
dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; |
|
|
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe
(nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, enoetažni
pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti
(pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni
objekti). |
|
|
Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih
objektov: |
|
|
– drvarnica, garaža, lopa, steklenjak, uta oziroma
senčnica, enoetažna pritlična lopa, nadstrešek, enoetažni pritlični
objekt: oblikovno usklajen z obstoječim oziroma predvidenim objektom, ki
mu pripada, predvsem glede barve kritine in naklona strehe, dopustna je
tudi ravna streha oziroma streha z minimalnim naklonom skritim v vencu;
|
|
|
– škarpa in podporni zid: vidna površina je lahko reliefno
obdelana, obložena s kamnom ali zazelenjena s plezalkami. |
|
|
Ostali pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih
objektov (npr. zahteve glede načina gradnje in odmika od sosednjih
zemljišč), ki niso posebej določeni v OPPN, se urejajo z omenjeno
uredbo. Pri tem velja, da je gradnja opornih zidov in ograj možna tudi
na mejo parcele. |
|
|
17. člen |
|
|
Glavni dovozi, dostopi in vhodi |
|
|
Ureditvena enota A |
|
|
Glavni dovoz v območje OPPN se vrši z obstoječega cestnega
omrežja. Napajanje obravnavanega območja je v bodoče predvideno le preko
križišča lokalnih cest za Debenec in za Mokronog na vzhodni strani.
|
|
|
Glavni dostop do predvidenih poslovno-industrijskih
objektov je predviden preko internega cestnega omrežja, in sicer z
osrednje (primarne) ceste in tudi s sekundarne ceste z obračališčem
(kolikor bo potreba, da se zgradi). |
|
|
Poleg dostopa za osebna in tovorna vozila je možen tudi
peš dostop in prehod, in sicer preko hodnikov za pešce ob osrednji in
sekundarni cesti. |
|
|
Glavni vhodi v objekte so predvideni z vhodnih fasad
oziroma tako, da so orientirani k internim cestam oziroma k
najpomembnejšemu javnemu prostoru. |
|
|
Dostop v območje za širitev poslovno-industrijskih
dejavnosti (ureditvena podenota A2) je možen le v podaljšku oziroma
preko parcel objektov s poslovno-industrijsko dejavnostjo. |
|
|
Ureditvena enota B |
|
|
Glavni dovoz in dostop do podjetja z obstoječo proizvodno
dejavnostjo se ohranja. Po izgradnji novega križišča oziroma
rekonstrukciji lokalnega cestnega omrežja in izgradnji osrednje ceste bo
dovoz možen z vzhodne strani. |
|
|
Dovoz do stanovanjskega območja na vzhodni strani ob
železniški progi se zaradi rekonstrukcije lokalne ceste proti Debencu
prestavi tako, da bo možen z južne strani, in sicer preko križišča na
osrednji cesti ter v nadaljevanju po novi dovozni cesti, ki prečka vodni
kanal. Dovoz je variantno mogoče urejati tudi iz zemljišč v ureditveni
podenoti A1. |
|
|
Poleg dostopa za osebna in tovorna vozila je možen tudi
peš dostop in prehod, in sicer preko hodnikov za pešce. |
|
|
Obstoječi glavni vhodi v objekte se ohranjajo oziroma se
oblikujejo na fasadah, ki mejijo na najpomembnejši javni prostor.
|
|
|
Ureditvena enota D |
|
|
Dovozi in do vodnih in zelenih površin so možni preko
javnega prometnega omrežja ter preko posameznih parcel, kjer pa objekti
in ureditve ne smejo ovirati dostopnosti. |
|
|
Ureditvena enota E |
|
|
Glavni dovoz do transformatorske postaje in plinske
postaje je možen iz javnega prometnega omrežja, saj se obe lokaciji
nahajata tik ob osrednji cesti. |
|
|
18. člen |
|
|
Usmeritve za ureditev parcel |
|
|
Ureditvena enota A |
|
|
A1 |
|
|
Dovoljena je gradnja poslovno-industrijskih objektov.
|
|
|
Na parcelah je možna gradnja nadstrešnic za vozila na
zunanjih parkirnih površinah ter gradnja manj zahtevnih opornih zidov in
oblikovanje brežin za ureditev terena. Mogoča je tudi gradnja zunanjih
skladišč ter enostavnih in nezahtevnih objektov po pogojih podanih v 16.
členu odloka. |
|
|
V namen fizičnega varovanja objektov in površin oziroma
varovanja premoženja je dopustna postavitev manj zahtevnih varovalnih
ograj, ki pa naj ne presegajo višine 4 m. Možna je postavitev na grajeni
podstavek v višini do največ 0,5 m, preostali del pa se izvede v
montažni izvedbi. |
|
|
Na parceli je možna gradnja več objektov, dozidave in
nadzidave, prav tako je možno deliti ali združevati parcele. Ob
združevanju parcel je možno združiti oziroma povezati tudi objekte, pri
čemer ne sme biti presežena stopnja izkoriščenosti zemljišča, ki je
podana v nadaljevanju. |
|
|
Na parcelah je možno namesto poslovno-industrijskih
objektov urediti samo parkirišča za tovorna vozila s pripadajočimi
objekti, in sicer v skladu s tehničnimi zahtevami za urejanje tovrstnih
površin. |
|
|
Ostali pogoji za urejanje parcel: |
|
|
– pozidanost: |
|
|
– V skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni
list RS, št. 122/04; 91. člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za
gradnjo nad terenom) je za območja proizvodnih dejavnosti in mešana
območja predlagan naslednji kriteriji za določanje stopnje
izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom, ki ne sme biti
presežena: |
|
|
+--------------------------------------+------------+----------+ |
|
|
|Namenska raba parcele
| Faktor | Faktor | |
|
|
|
|zazidanosti |izrabe (i)| |
|
|
|
| (z) | | |
|
|
+--------------------------------------+------------+----------+ |
|
|
|Območja proizvodnih dejavnosti
| 0,8 | 2,4 | |
|
|
+--------------------------------------+------------+----------+ |
|
|
|Mešana območja
| 0,6 | 1,2 | |
|
|
+--------------------------------------+------------+----------+ |
|
|
– Nepozidani del parcele se uredi za parkirne in
manipulativne površine, tlakovane površine / ploščadi ob objektih, prav
tako pa tudi za zasaditev in zazelenitev. Dopustna je zasaditev žive
meje ali postavitev ograj, ki jih je možno postaviti tudi na mejo
parcele, kolikor zasaditev / postavitev ne ovira poteka infrastrukturnih
vodov. Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja opornih zidov in
oblikovanje brežin. |
|
|
– V primeru gradnje parkirišča za tovornjake oziroma
oblikovanja parcele za namen urejenega parkiranja za motorna vozila, se
dopusti ureditev enega ali več parkirnih in manipulativnih platójev ter
gradnja pripadajočih objektov na površini s faktorjem zazidanosti 0,9.
Preostali del parcele se nameni zelenim površinam. |
|
|
– glavna linija: vzporedna ali pravokotna z javno dovozno
cesto. |
|
|
– glavni vhodi v objekte: oblikujejo se na fasadi, ki meji
na najpomembnejši javni prostor, pri čemer velja, da se poslovni del
objekta orentira k javni dovozni cesti, proizvodni del pa umika v
ozadje. |
|
|
– odmiki objektov: |
|
|
– od meje parcele najmanj 5 m; |
|
|
– večji odmiki se določijo le v primeru, ko zakonodaja ali
podzakonski predpisi določajo drugače (npr. v primeru poseganja v
varovalne pasove in varovana območja); |
|
|
– odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov se urejajo v
skladu s 16. členom odloka; |
|
|
– manj zahtevni oporni zidovi so lahko postavljeni na mejo
parcele, vendar le v primeru, da temelj zidu ne sega v območje sosednje
parcele, sicer je potreben ustrezen odmik. |
|
|
– parkirne površine: zagotovi se ustrezno število
parkirnih mest za konkretno dejavnost, in sicer v skladu s Tehničnimi
normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (Univerza
v Ljubljani – Prometnotehniški inštitut FAGG, 1.del, Ljubljana 1991) ter
primeren manipulacijski prostor. |
|
|
– kota terena: zemljišče na parceli se utrdi na koto
terena približno 247.50 (±1 m) oziroma lahko odstopa od višinske kote
dovoznih cest za ±0,5 m. |
|
|
A2 |
|
|
Na parceli je možno urejanje parkirnih in manipulativnih
površin, zunanjih skladišč, nadstrešnic za vozila na zunanjih parkirnih
površinah ter gradnja manj zahtevnih opornih zidov in oblikovanje brežin
za ureditev terena. Mogoča je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih
objektov po pogojih podanih v 16. členu odloka. |
|
|
V namen fizičnega varovanja objektov in površin oziroma
varovanja premoženja je dopustna postavitev manj zahtevnih varovalnih
ograj, ki pa naj ne presegajo višine 4 m. Možna je postavitev na grajeni
podstavek v višini do največ 0,5 m, preostali del pa se izvede v
montažni izvedbi. |
|
|
Zemljišče na parceli se utrdi na koto terena približno
247.50 (±1 m) oziroma lahko odstopa od višinske kote dovoznih cest za
±0,5 m. |
|
|
Območje parcele za širitev poslovno – proizvodnih
dejavnosti se ureja tako, da se varuje vodni vir. |
|
|
Ureditvena enota B |
|
|
B1 |
|
|
Urejanje parcele tovarne z obstoječo proizvodno
dejavnostjo je možno po pogojih iz ureditvene enote A1. |
|
|
B2 |
|
|
Dovoljeno je urejanje obstoječega stanovanjskega območja,
v sklopu katerega so dopustne dejavnosti navedene v 9. členu odloka.
Urejanje parcele v tej podenoti je mogoče tudi po pogojih urejanja, ki
veljajo za ureditveno podenoto A1. V tem primeru se šteje, da je prišlo
do spremembe parcele oziroma območja iz B2 v A1. |
|
|
Na parceli je možna gradnja manj zahtevnih opornih zidov
in oblikovanje brežin za ureditev terena. Mogoča je tudi gradnja
zunanjih skladišč, nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih
v 16. členu odloka. |
|
|
V namen fizičnega varovanja objektov in površin oziroma
varovanja premoženja je dopustna postavitev manj zahtevnih varovalnih
ograj, ki pa naj ne presegajo višine 4 m. Možna je postavitev na grajeni
podstavek v višini do največ 0,5 m, preostali del pa se izvede v
montažni izvedbi. |
|
|
Na parceli oziroma parcelah je možna gradnja le po enega
stanovanjskega objekta, dozidave in nadzidave, prav tako je možno deliti
ali združevati parcele. Ob združevanju parcel je možno združiti oziroma
povezati tudi objekte, pri čemer ne sme biti presežena stopnja
izkoriščenosti zemljišča, ki je podana v nadaljevanju. |
|
|
Ostali pogoji za urejanje parcel: |
|
|
– pozidanost: |
|
|
– V skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni
list RS, št. 122/04; 91. člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za
gradnjo nad terenom) je za stanovanjska in mešana območja predlagan
naslednji kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za
gradnjo nad terenom, ki ne sme biti presežen: |
|
|
+--------------------------------------+------------+----------+ |
|
|
|Namenska raba parcele
| Faktor | Faktor | |
|
|
|
|zazidanosti |izrabe (i)| |
|
|
|
| (z) | | |
|
|
+--------------------------------------+------------+----------+ |
|
|
|Čista in splošna stanovanjska območja
| 0,4 | 1,2 | |
|
|
+--------------------------------------+------------+----------+ |
|
|
|Mešana območja
| 0,6 | 1,2 | |
|
|
+--------------------------------------+------------+----------+ |
|
|
– Nepozidani del parcele se uredi za parkirne in
manipulativne površine, tlakovane površine / ploščadi ob objektih, prav
tako pa tudi za zasaditev in zazelenitev. Dopustna je zasaditev žive
meje ali postavitev ograj, ki jih je možno postaviti tudi na mejo
parcele, kolikor zasaditev / postavitev ne ovira poteka infrastrukturnih
vodov. Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja opornih zidov in
oblikovanje brežin. |
|
|
– glavna gradbena linija: vzporedna ali pravokotna z javno
dovozno cesto. |
|
|
– glavni vhod v objekt: oblikuje se na fasadi, ki meji na
najpomembnejši javni prostor, pri čemer velja, da se poslovni del
objekta orentira k javni dovozni cesti. |
|
|
– odmiki objektov: |
|
|
– od meje parcele najmanj 3 m; |
|
|
– v primeru spremembe namembnosti oziroma preoblikovanja
območja v skladu s pogoji urejanja za ureditveno podenoto A1, se
obstoječi odmik objekta od parcelne meje lahko ohrani; |
|
|
– večji odmiki se določijo le v primeru, ko zakonodaja ali
podzakonski predpisi določajo drugače (npr. v primeru poseganja v
varovalne pasove in varovana območja); |
|
|
– odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov se urejajo v
skladu z določili 16. člena odloka; |
|
|
– manj zahtevni oporni zidovi so lahko postavljeni na mejo
parcele, vendar le v primeru, da temelj zidu ne sega v območje sosednje
parcele, sicer je potreben ustrezen odmik. |
|
|
– parkirne površine: zagotovi se ustrezno število
parkirnih mest za konkretno dejavnost, in sicer v skladu s Tehničnimi
normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (Univerza
v Ljubljani – Prometnotehniški inštitut FAGG, 1.del, Ljubljana 1991) ter
primeren manipulacijski prostor. |
|
|
– kota terena: ohranja se obstoječa kota terena; V primeru
novih gradenj ter gradnje po pogojih, ki veljajo za ureditveno podenoto
A1 se zemljišče na tem območju lahko utrdi na koto terena približno
247.50 (±1 m) oziroma lahko odstopa od višinske kote dovoznih cest za
±0,5 m. |
|
|
Ureditvena enota C |
|
|
Možna je gradnja in urejanje parcel po pogojih podanih v
20.–22. členu odloka ter nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih
podanih v 15. členu odloka. |
|
|
Ureditvena enota D |
|
|
Dovoljeno je urejanje vodnega in zelenega pasu ter gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih v 15. členu
odloka. Nova zasaditev z različnimi drevesnimi, grmovnimi in
rastlinskimi vrstami se izvaja v dogovoru s strokovnjakom s tega
področja. Za prečkanje vodnih kanalov je dovoljena gradnja prepustov
oziroma mostov. |
|
|
Ureditvena enota E |
|
|
V namen fizičnega varovanja objektov in površin je okrog
plinske postaje in po potrebi tudi okrog TP dopustna postavitev manj
zahtevnih varovalnih ograj, ki pa naj ne presegajo višine 4 m. Možna je
postavitev na grajeni podstavek v višini do največ 0,5 m, preostali del
pa se izvede v montažni izvedbi. |
|
|
19. člen |
|
|
Urejanje javnih, poljavnih in zelenih površin |
|
|
Elementi urbane opreme, ki jo je potrebno ali smiselno
uporabiti pri urejanju javnih in poljavnih površin na območju OPPN so
ulične svetilke, objekti za oglaševanje, telefonska govorilnica, koši za
smeti, cvetlična korita, stojala za kolesa, klopi za sedenje ...
|
|
|
– Urejanje javnih površin |
|
|
Ob osrednji (primarni) in sekundarni cesti ter ob lokalnih
cestah v severovzhodnem delu, ki se rekonstruirajo, se uredi hodnike za
pešce, namesti luči javne razsvetljave, uredi ustrezno prometno
signalizacijo ter odvodnjavanje. |
|
|
Vse javne površine so razvidne iz grafičnega načrta 11 –
Načrt parcelacije. |
|
|
– Urejanje poljavnih površin |
|
|
Površine okrog poslovno-industrijskih objektov se utrdi s
tlakovano ali monolitno površino za namen manipulacije z vozili,
parkiranje zaposlenih in obiskovalcev ter za peš promet. Ob objektih,
kjer se bo odvijala gostinska dejavnost, je možna ureditev sezonskih
gostinskih vrtov. |
|
|
– Urejanje zelenih površin |
|
|
Ob objektih je predvidena zazelenitev z različnimi
drevesnimi in grmovnimi vrstami. Ker poslovno-industrijsko območje
(ureditvena enota A) na vzhodni in jugovzhodni strani meji na
stanovanjske površine zaselka Zapuže, kmetijo in kmetijske površine, se
predvidi razmejitev oziroma zelena bariera v pasu širine minimalno 3 m,
ki mora v čim večji meri zakriti poglede na predvideno cono in s tem
omiliti prehod med območji. |
|
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
|
PROMETNO OMREŽJE |
|
|
20. člen |
|
|
Pogoji za izvedbo prometnega omrežja |
|
|
Cestni promet |
|
|
Obstoječe cestno omrežje predstavlja osnovo na katero se
navezujejo nove prometne ureditve na obravnavanem območju. OPPN
predvideva naslednje posege na prometni infrastrukturi: |
|
|
– novogradnje oziroma podaljški obstoječih cest,
|
|
|
– rekonstrukcije obstoječih cest in križišč, |
|
|
– ureditev križišča lokalnih cest ter prehoda preko
železniške proge, |
|
|
– izgradnjo hodnikov za pešce, |
|
|
– upoštevanje arhitektonskih ovir za invalide,
|
|
|
– ureditev parkirnih površin ob objektih z dejavnostjo.
|
|
|
Prometna shema na obravnavanem območju je zasnovana tako,
da znotraj cone glavnina prometa poteka po osrednji (primarni) cesti.
Nanjo se navezuje sekundarna cesta z krožnim obračališčem na koncu. Uvoz
in izvoz iz cone sta možna v prvi fazi še na obstoječe prometno omrežje
na severozahodni strani preko obstoječega železniškega prehoda.
|
|
|
Vse nove parcele se bodo priključevale na novo
vzpostavljen prometni režim dograjenih sistemov cest. Na nove in
obnovljene cestne povezave se bodo priključevali tudi nekateri obstoječi
objekti. |
|
|
Poleg urejanja prostora za motorni promet so ob cestnih
povezavah predvidene ureditve tudi za pešce z namenom, da se vzpostavi
dobra prehodnost območja. |
|
|
Za nov uvoz in izvoz iz cone je bil izdelan projekt Cestno
železniški prehod Mirna LC 425241 Mirna–Trebelno in LC 425251
Mirna–Mokronog (faza: PGD, št. 214/04, junij 2005, Dolenjska projektiva
d.o.o., Novo mesto). V omenjenem projektu je predlagano oblikovanje
enotnega križišča, in sicer s cesto za dostop iz / v cono ter obema
lokalnima cestama v smeri proti Debencu in Mokronogu. Rekonstruiran
prehod preko železniške proge na cesti LC 425251 Mirna–Mokronog se
opremi s svetlobnimi znaki in postavitvijo polzapornic skladno z (po
posebnem načrtu) izdelano projektno dokumentacijo (proj. št. 1026.01,
M.Y. inženiring d.o.o.). |
|
|
Reševanje vplivov ureditev na območju OPPN na širšo
prometno situacijo v naselju Mirna je razvidno v 7. členu odloka.
|
|
|
Nove gradnje prometnega omrežja, rekonstrukcije cest in
ureditve križišča so zajete v ureditveno enoto C, ki se deli na podenoti
C1 – predvidene prometne površine in C2 – obstoječe prometne površine.
Prehod preko železniške proge, ki se rekonstruira, je prikazan v
ureditveni podenoti C3. Urejanje prometnih površin in železniškega
prehoda je razvidno iz grafičnega načrta 12 – Načrt prometne
infrastrukture. |
|
|
Železniški promet |
|
|
Na severu meji obravnavana cona na železniško progo
Sevnica–Trebnje. Zemljišče proge je del območja OPPN le v severovzhodnem
delu. Tu posega v območje modernizacije/gradnje NPr 23.3 na železniški
progi št. 81 Sevnica-Trebnje, zato bo vse nove posege potrebno
prilagoditi novo nastali situaciji po končani modernizaciji NPr 23.3 na
železniški progi št. 81 Sevnica–Trebnje. |
|
|
Iz grafičnih prilog je razvidna os obstoječega tira. V
prvi fazi, do rekonstrukcije nivojskega prehoda čez železniško progo,
rekonstrukcije lokalnih cest in križišča ter izgradnje osrednje ceste v
celoti, se bo koristil obstoječ železniški prehod na zahodni strani
območja. V sklopu študije obvozne ceste na Mirni (IŠ-R6/2006, Acer Novo
mesto d.o.o., november 2006), se izdeluje tudi prometna študija, ki bo
upoštevala že narejen projekt Cestno železniški prehod Mirna LC 425 241
Mirna–Trebelno LC 425 251 Mirna–Mokronog (faza: PGD, št. proj. 214/04,
junij 2005, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto). Upoštevati je
potrebno bodočo traso železniških SVTK kablov za zavarovanje nivojskega
prehoda NPr 23.3. |
|
|
Predvidene ceste morajo biti oddaljene min. 8 m od osi
skrajnega obstoječega tira. Objekti višine do 15 m, naj bodo oddaljeni
minimalno 12 m od osi skrajnega tira. Pri objektih, ki so višji od 15 m,
se za vsak meter višine doda 0,5 m k minimalni oddaljenosti 12 m od osi
skrajnega tira. |
|
|
Ne dopušča se posegov v območje zračne linije, ki poteka
prav tako levo ob železniški progi št. 81 Sevnica–Trebnje. |
|
|
Kota terena nepozidanega območja v poslovno industrijski
coni Mirna se bo z novimi ureditvami dvignila približno na koto
pritličja obstoječega kompleksa s proizvodno dejavnostjo. Z dvigom
terena le delno posegamo na zemljišče železnice. Na severozahodnem delu
cone, kjer se železniško telo odvodnjava po terenu, se predvidi nov
jarek. Na severovzhodnem delu cone pa se zaradi predvidenega dviga
terena podaljša brežina jarka proti notranjosti območja. Dno obstoječega
jarka se po celotni dolžini izravna. Predvideno je odvodnjavanje
zalednih voda iz območja cone v obravnavan jarek. S hidravličnimi
izračuni je preverjena hidravlična zmogljivost jarkov. |
|
|
Kolikor se izkaže, da obstoječi prepust ne zagotavlja
normalnega odvodnjavanja, je potrebno predvideti rekonstrukcijo objekta
prepusta v km 23+420 železniške proge št. 81 Sevnica–Trebnje.
|
|
|
Za vsak objekt v 200 m varovalnem pasu železnice je
potrebno upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem prometu
(Uradni list RS, št. 61/07) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih
objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v
varovalnem progovnem pasu in v varovalnem progovnem pasu ob
industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87). |
|
|
21. člen |
|
|
Nove gradnje, rekonstrukcije in ureditev križišča |
|
|
Ureditvena enota C |
|
|
C1 – predvidene prometne površine |
|
|
Pri načrtovanju novega poslovno industrijskega kompleksa
je predvidena gradnja dveh novih cest. Osrednja (primarna) cesta preko
novega poslovno industrijskega kompleksa je predvidena s potekom v smeri
vzhod–zahod ter z enostranskim hodnikom za pešce. Nanjo se naveže
sekundarna cesta s potekom v smeri sever–jug, z obračališčem na koncu in
ob kateri je prav tako predviden enostranski hodnik za pešce.
|
|
|
Gradnja sekundarne ceste, kakor tudi ostale infrastrukture
v njenem koridorju, ni obvezna in je vezana na način oblikovanja parcel
v območju južno od osrednje ceste. |
|
|
– Osrednja cesta |
|
|
Osrednja cesta je dolga 450 m (v zahodnem delu v dolžini
215 m zajema traso dovozne ceste do obstoječega proizvodnega kompleksa),
ima enostranski prečni nagib 2,5% in je z obeh straneh omejena z
robniki. |
|
|
Normalni profil osrednje ceste znaša: |
|
|
–
bankina 1 × 0,75 = 0,75 m |
|
|
– vozna
pasova 2 × 3,00 = 6,00 m |
|
|
– hodnik za
pešce 1 × 1,50 = 1,50 m |
|
|
–
bankina 1 × 0,50 = 0,50 m |
|
|
------------------------------------------------------------ |
|
|
skupaj 8,75 m |
|
|
– Sekundarna cesta |
|
|
Sekundarna cesta je dolga 98 m, ima enostranski prečni
nagib 2,5% in je z obeh straneh omejena z robniki. |
|
|
Pri dostopih do objektov, smetnjakov in drugih
infrastrukturnih objektov, kjer je to potrebno, se izvedejo robniki v
utopljeni obliki. Na celotnem območju urejanja se robniki izvajajo v
skladu z veljavnimi predpisi in priporočili, katerih namen je nemoteno
gibanje telesno hendikepiranih oseb. |
|
|
Normalni profil sekundarne ceste znaša: |
|
|
–
bankina 1 × 0,75 = 0,75 m |
|
|
– vozna
pasova 2 × 3,00 = 6,00 m |
|
|
– hodnik za pešce
1 × 1,50 = 1,50 m |
|
|
–
bankina 1 × 0,50 = 0,50 m |
|
|
------------------------------------------------------------ |
|
|
skupaj 8,75
m |
|
|
Osrednja cesta se v severozahodnem delu navezuje na javno
pot JP 926331 (širina varovalnega pasu: 6 m) Zabrdje–Pod Radovnico ter
nato v drugi fazi (po realizaciji projekta rekonstrucije prometnega
omrežja in prehoda preko železniške proge ter izgradnji osrednje ceste)
v križišče LC 425 241 Mirna–Debenec–Trebelno (širina varovalnega pasu: 8
m) in LC 425 251 Mirna–Mokronog (širina varovalnega pasu: 8 m).
|
|
|
C2 – obstoječe prometne površine |
|
|
Možna je rekonstrukcija obstoječih prometnih površin, pri
čemer se tehnični elementi prilagodijo novo nastali situaciji v
prostoru. Ob obstoječih prometnicah se urejajo hodniki za pešce.
|
|
|
Obstoječa dovozna cesta v zahodnem delu območja se
rekonstruira tako, da se upoštevajo tehnični elementi za gradnjo
osrednje ceste. |
|
|
Rekonstruirajo se tudi križišče in lokalni cesti v
severovzhodnem delu območja OPPN, kar se izvaja sočasno z urejanjem
nivojskega prehoda preko železniške proge. Pri urejanju tega dela
območja OPPN bo potrebno oblikovanje brežin v obcestnem pasu za
ublažitev prehoda med nivojem prometnih površin in obstoječim terenom.
Na delu, kjer rekonstruirana lokalna cesta meji na parcelo stanovanjske
hiše, se ukine dovoz do te hiše in prestavi s severne strani na južno
stran. Nov dovoz je možen s križišča na osrednji cesti v vzhodnem delu,
s katerega je urejen tudi priključek na dovozno cesto do kmetije. Dovoz
prečka vodni kanal, ki razmejuje parcelo stanovanjske hiše (ureditvena
podenota B2) in območje ureditvene podenote A1. Na mestu, kjer se ukine
dovoz, se zaradi premostitve višinske razlike zgradi oporni zid, vzdolž
ceste. |
|
|
C3 – pas obstoječe železniške proge |
|
|
Predvidena je ureditev nivojskega prečkanja železniške
proge (semaforizacija in postavitev polzapornic), kar se izvaja sočasno
z rekonstrukcijo omenjenih lokalnih cest na tem delu. |
|
|
22. člen |
|
|
Ureditev prometnih površin |
|
|
Pri novogradnjah cest, urejanju novih priključkov ter vseh
rekonstrukcijah cest in križišč znotraj območja OPPN je potrebno
zagotoviti ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in
interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske
službe. |
|
|
Hodnik za pešce mora biti dvignjen od cestišča in od njega
fizično ločen z betonskim robnikom. |
|
|
Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, hodnik za pešce pa
je lahko tudi v drugih izvedbah. |
|
|
Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo
omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi,
ter opremijo z ustrezno signalizacijo. »Vhodi« na hodnik za pešce se
izvedejo z utopljenimi robniki s položno klančino. Svetla širina
klančine mora biti najmanj 90 cm. Pri urejanju območja je potrebno
upoštevati Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa,
vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb
(Uradni list RS, št. 97/03). |
|
|
ENERGETSKO OMREŽJE |
|
|
23. člen |
|
|
Električno omrežje |
|
|
Za napajanje območja z električno energijo je predvidena
uporaba obstoječih transformatorskih postaj (TP Mirna in TP Mirna
Zapuže). Za primer povečanih potreb po oskrbi z električno energijo je
predvidena gradnja nove transformatorske postaje (TP s pripadajočim 20
kV kablovodom). |
|
|
Lokacija nove TP je, zaradi optimalne oskrbe celotnega
območja z električno energijo, predvidena ob osrednji cesti v središču
obravnavane cone. Nova TP se bo vzankala v TP Zapuže in TP Mirna. Za
prestavitev in vzankanje nove TP je potrebna gradnja 6-cevne
elektrokabelske kanalizacije v osrednji cesti, od kabelske kanalizacije
v osrednji cesti do nove TP v coni pa 9-cevno. |
|
|
Zaradi novih ureditev je predvidena prestavitev
srednjenapetostnega (SN) voda ob železniški progi v novo elektrokabelsko
kanalizacijo s predvidenimi kabelskimi jaški vzdolž osrednje ceste (pod
površino pločnika oziroma bankine) in delna prestavitev SN voda, ki
poteka južno od proge. |
|
|
V vzhodnem delu območja OPPN je predvidena nova kabelska
kanalizacija za prestavitev obstoječih SN vodov, katere potek je ob
rekonstruirani lokalni cesti (pod površino pločnika oziroma bankine) LC
425 241 Mirna–Trebelno in LC 425 251 Mirna–Mokronog ob predvideni TK
kabelski kanalizaciji. |
|
|
Sekundarni vodi – nizkonapetostni elektroenergetski razvod
je predviden v elektro kabelski kanalizaciji skupaj z ostalimi
komunalnimi vodi v dovoznih cestah. Trasa kabelske kanalizacije je
načrtovana tako, da so jaški postavljeni na medsebojni oddaljenosti od
40 do 70 m, v odvisnosti od drugih gradbenih elementov infrastrukture.
Kabelska kanalizacija se izdela iz PVC cevi o 160 in poteka ob TK
kabelski kanalizaciji. |
|
|
Za priklop objektov na elektro omrežje je potrebno
zgraditi tudi prostostoječe merilno priključne omarice na vedno
dostopnem mestu (možno tudi za več odjemnih mest) in velikosti glede na
število odjemnih mest. Priključne omarice naj vsebujejo merilno opremo
(števce) z možnostjo optičnega odčitavanja. |
|
|
Upoštevati je potrebno smernice upravljavca Elektro Celje,
d.d., št. RA K/33202/2007-FK, z dne 25. 7. 2007. |
|
|
24. člen |
|
|
Javna razsvetljava |
|
|
Z novimi ureditvami je predvidena postavitev luči javne
razsvetljave ob cestah znotraj območja OPPN. |
|
|
Javna razsvetljava je sestavljena iz enocevne kabelske
kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno krmilnega in merilnega
dela, vodnikov in kandelaberskih svetilk ter kabelskih vodnikov in
ozemljitve. Nova kabelska kanalizacija se izdela iz 1x PEHD cevi o 60 in
se v severovzhodnem delu območja OPPN, ob LC 425241, naveže na
rekonstruirano omrežje javne razsvetljave. |
|
|
Medsebojna oddaljenost svetilk naj bo približno od 20–30
m. Višina namestitve svetilk je 5-6 m. Pri tem mora biti zagotovljena
izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaževanje, in sicer v
skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja (Uradni list RS, št. 81/07). |
|
|
25. člen |
|
|
Plinovodno omrežje |
|
|
Za ogrevanje in drugo uporabo je, kot eden od možnih virov
oskrbe, predvidena uporaba sekundarnega plinovodnega omrežja. Za potrebe
oskrbe območja bo potrebno dograditi distribucijsko plinovodno omrežje z
navezavo na predvideno plinsko postajo. Gradnja plinske postaje je
predvidena v prvi fazi, ker ni javnega mestnega plinovoda na katerega bi
se cona lahko priključila. Lokacija plinske postaje je predvidena tik ob
osrednji cesti. |
|
|
Znotraj območja industrijsko poslovne cone je predviden
potek sekundarnega plinovoda skupaj z ostalimi komunalnimi napravimi v
cestah. Pri tem je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim
tlakom do 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02). |
|
|
Prenosno omrežje zemeljskega plina |
|
|
Preko območja OPPN poteka v smeri sever–jug predvidena
trasa magistralnega plinovoda (upravljavec Geoplin plinovodi). Potek
trase je definiran z Odlokom o lokacijskem načrtu (LN) plinovoda za
Posavje in Dolenjsko skozi Občino Trebnje (Skupščinski Dolenjski list,
št. 12/1989) in še ni izveden. Plinovod z oznako PE 53 je predviden iz
premera cevi DN 150 in tlakom 50bar. in še ni izveden. |
|
|
Na podlagi Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom nad 16
bar (Uradni list RS, št. 60/01, 54/02) je potrebno pri graditvi ostalih
komunalnih vodov in graditvi objektov za zagotovitev obratovalne
varnosti plinovoda in priključnih plinovodov izpolnjevati zahteve glede
varnostnih odmikov in križanj. Upoštevati je potrebno varnostni pas
plinovoda, ki znaša 5 m na vsako stran od osi plinovoda, in ima v njem
upravljavec vedno pravico dostopa. Stavbe ali območja, kjer se pogosto
ali dalj časa zadržujejo osebe morajo biti od plinovoda oddaljene vsaj
16 m. Za druge objekte (skladišča ...), kjer se osebe ne zadržujejo
pogosto, pa je varnostni odmik 5 m. |
|
|
Za prenosno omrežje zemeljskega plina je potrebno
upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno
prečiščeno besedilo / EZ-UPB2), za poseganja v nadzorovani pas plinovoda
(2x100 m) pa se poleg omenjenega pravilnika upošteva tudi Sistemska
obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina (Uradni list RS, št.
89/05). |
|
|
OMREŽJE ZVEZ |
|
|
26. člen |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje |
|
|
Novi objekti v načrtovani coni se priključijo na obstoječe
TK omrežje po pogojih upravljavca TK omrežja. Točka navezave je
predvidena na severozahodni strani ob javni poti JP 926331 Zabrdje–Pod
Radovnico na obstoječem TK jašku. |
|
|
V severovzhodnem delu območja OPPN je predvidena nova
kabelska kanalizacija za prestavitev obstoječih TK vodov, katere potek
je ob rekonstruirani lokalni cesti LC 425 241 Mirna–Trebelno in LC 425
251 Mirna–Mokronog, in sicer ob predvideni elektro kabelski
kanalizaciji. Objekti se lahko priključujejo na TK omrežje tudi v tem
delu. |
|
|
TK omrežje je predvideno v TK kabelski kanalizaciji po
tipizaciji s PVC cevmi in jaški. |
|
|
Pri poteku preko prometnih površin se kabelska
kanalizacija obbetonira. Približevanje in morebitno križanje telefonske
kanalizacije z drugimi podzemnimi vodi se izvede na predpisanih
razdaljah ter kotu križanja. |
|
|
Obravnavano območje bo možno po pogojih upravljavca
omrežja priključiti tudi na širokopasovno optično telekomunikacijsko
omrežje. |
|
|
27. člen |
|
|
Kabelsko komunikacijsko omrežje |
|
|
Na območju OPPN je možno zgraditi TK kabelsko kanalizacijo
za potrebe kabelskego komunikacijskega omrežja različnih upravljavcev. |
|
|
KOMUNALNO OMREŽJE |
|
|
28. člen |
|
|
Vodovodno omrežje |
|
|
Področje predmetnega OPPN bo s pitno, sanitarno in požarno
vodo oskrbovano iz obstoječega vodovoda. Predvidena je navezava na
cevovod premera 110 mm, ki seka obravnavano območje in vodi do
obstoječega proizvodnega kompleksa ter navezava na cevovod ob lokalni
cesti za Debenec, ki se bo rekonstruiral skupaj s cesto in železniškim
prehodom. Obnova vodovoda je predvidena tudi ob lokalni cesti za
Mokronog, in sicer sočasno z rekonstrukcijo lokalnih cest LC 425 241
Mirna – Trebelno in LC 425 251 Mirna – Mokronog. |
|
|
Razvod hidrantnega omrežja vključno s potrebnimi hidranti
je predviden ob osrednji in sekundarni cesti s katerega je predvideno
tudi napajanje objektov. |
|
|
Na severni strani ureditvenega območja poteka vzporedno z
železniško progo trasa vodovoda (cev PE 75), ki napaja zaselek Zapuže.
Potek te trase se ohranja. |
|
|
Pri izdelavi zasnove vodovodnega omrežja s potrebnimi
odmiki naj se upoštevajo tehnični normativi iz Pravilnika za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema
(Uradni list RS, št. 52/99). V vseh vejah vodovodnega omrežja mora biti
zagotovljen pretok vode. Mrtvi rokavi, kjer voda večino časa ni v
gibanju, niso dovoljeni. |
|
|
Požarna voda |
|
|
Požarno varnost se zagotavlja z ustreznim številom
hidrantov, skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno
omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). Obstoječe
hidrantno omrežje na območju OPPN se dogradi. Hidranti morajo biti
nameščeni tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh
zunanjih hidrantov. |
|
|
Obstoječe vodovodno omrežje ima ustrezen tlak za
zagotavljanje požarnega varstva, toda večje količine vode za gašenje s
hidranti so omejene. Na izvoru je na razpolago stalen dotok vode s
kapaciteto 25 l/s v sušnem obdobju. Ta količina se do poslovno
industrijske cone delno zmanjša zaradi odvzema, vendar ne bistveno, ker
cona leži na najnižji točki omrežja. Rezervoar z zalogo vode ni na
razpolago. |
|
|
29. člen |
|
|
Kanalizacijsko omrežje |
|
|
Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem
sistemu. Padavinske vode s strešin se odvodnjavajo direktno v
kanalizacijo za odvod padavinskih voda. |
|
|
Onesnažene padavinske vode s prometnih površin se morajo
pred iztokom v kanalizacijo za odvod padavinskih voda očistiti v lovilcu
olj. |
|
|
Tehnološke odpadne vode je potrebno pred izpustom v javno
kanalizacijo ustrezno prečistiti, v skladu Uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list
RS, št. 35/96). |
|
|
Investitor mora od upravljavca pridobiti tudi soglasje za
priključitev na čistilno napravo Mirna. |
|
|
Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije je potrebno
upoštevati tudi ostale določbe Odloka o javni kanalizaciji (Uradni list
RS, št. 75/96) ter Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji Komunale
Trebnje. |
|
|
Komunalne odpadne vode |
|
|
Priključitev predvidenega kanalizacijskega sistema za
odvod odpadnih (fekalne in tehnološke) komunalnih voda na obstoječo
kanalizacijo je predvidena z navezavo na obstoječi javni kanal PVC fi
300 mm, ki poteka v vzhodnem delu obravnavanega območja. V nadaljevanju
se vse odpadne komunalne vode odvodnjavajo na obstoječ centralni
kanalizacijski sistem v čistilno napravo Mirna. |
|
|
Za potrebe poslovno-industrijske cone so predvideni kanali
za odvod odpadne komunalne vode v vozišču osrednje in sekundarne ceste.
Hišne priključke se priključuje na kanal zgolj preko revizijskih jaškov.
|
|
|
Padavinske vode |
|
|
Za potrebe poslovno industrijske cone je predvidena
kanalizacija za odvod padavinskih voda v vozišču predvidenih cest. Prav
tako je predvideno odvodnjavanje lokalnih cest v severovzhodnem delu
območja OPPN. Odpadne padavinske vode se bodo odvodnjavale preko
kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih vod v jarke, ki se bodo z
novimi ureditvami regulirali oziroma delno preoblikovali. |
|
|
Onesnažene padavinske vode z manipulativnih in parkirnih
površin se bodo odvajale preko lovilcev olj in maščob v kanalizacijo za
odvod padavinskih voda. Odvodnjavanje padavinskih voda z vozišč in
hodnikov za pešce je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni preko
vtočnih jaškov in kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih voda.
Padavinske vode s streh se direktno odvajajo v kanalizacijo za odvod
padavinskih voda. |
|
|
Novozgrajena kanalizacija mora biti izvedena v vodotesni
izvedbi. |
|
|
Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo
podatki hidrometeorološkega zavoda RS Slovenije za opazovalno obdobje 6
let, po podatkih hidrometerološke postaje Novo mesto: |
|
|
– odtočni
čas: 15 min |
|
|
– pogostost
naliva: n=1 |
|
|
– intenziteta
naliva q=159,7 l/s/ha. |
|
|
Pri izračunu količine odpadne vode se upošteva koeficient
odtoka (Odvod odpadne vode iz naselij in zaščita voda, Jože Kolar,
1983): |
|
|
– I = 0,10 za zelene površine,
parke in vrtove, |
|
|
– II = 0,70 za zazidane površine
s tlakovanimi dvorišči |
|
|
– III = 0,90 za tlakovane in
asfaltirane površine. |
|
|
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij
je treba predvideti v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št.
67/02, 100/02 – ZGP-1, 2/04, 41/04 – ZVO-1), in sicer na tak način, da
bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z
urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...). |
|
|
Ureditev jarkov na območju OPPN |
|
|
Na obravnavanem območju je več odprtih jarkov za
odvodnjavanje zaledne vode. Za namen urejanja obravnavanega območja je
bilo izdelano Hidrotehnično poročilo in projekt PGD ureditve odvodnih
jarkov (GPI d.o.o., junij 2007). |
|
|
Z novo pozidavo se končna ureditev terena na območju
predvidenih poslovno-industrijskih objektov dvigne za približno 2–3 m.
Zaradi tega je predvidena ureditev jarkov ob železnici in razširitev
jarka, ki poteka od juga proti severu ob območju kompleksa z obstoječo
proizvodno dejavnostjo. Na novo je predviden jarek ob vznožju pobočja
Radovica na jugu na meji območja OPPN in na severovzhodni strani območja
med obstoječo in predvideno pozidavo. V obstoječ jarek, ki poteka ob
cesti za dostop k podjetju z obstoječo proizvodno dejavnostjo, se položi
drenažna cev fi 110 mm in zasuje z filtrnim materialom. |
|
|
Za povezavo zemljišč za gradnjo je predvidena možnost
gradnje mostov za prečkanje kanalov. Prečkanje je predvideno za motorni
in peš promet ter po potrebi tudi za komunalno-energetsko
infrastrukturo. |
|
|
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo
ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti skladno z Zakonom o
vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 100/02 – ZGP-1, 2/04, 41/04 – ZVO-1),
odmaknjeni od meje vodnega zemljišča 5 m, to je od zgornjega roba
brežine vodotoka (ker imamo opravka samo z vodotoki 2. reda). Pas
priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja označiti in kotirati. |
|
|
30. člen |
|
|
Ogrevanje |
|
|
Ogrevanje objektov je možno iz lastne kotlovnice na lahko
kurilno olje ali zemeljski plin. Ogrevanje objekta je možno tudi z
izkoriščanjem drugih virov energije (npr. alternativnih virov ogrevanja
in hlajenja, s solarno energijo (obnovljivi viri energije), s
koriščenjem bioodpadkov ipd.), ki po veljavnih standardih in normativih
ne povzročajo onesna?vanja okolja preko dovoljenih meja in so v skladu z
nacionalnim energetskim programom, energetsko politiko RS in Energetskim
zakonom. |
|
|
Ogrevanje objektov na območju OPPN se v primeru gradnje
javnega plinovodnega omre?a na Mirni lahko vr? preko tega omre?a. Za
potrebe oskrbe območja bo potrebno dograditi distribucijsko plinovodno
omrežje z navezavo na predvideno plinsko postajo. |
|
|
31. člen |
|
|
Odpadki |
|
|
Za odvoz komunalnih odpadkov je potrebno predvideti
odjemna mesta za vsak objekt posebej. Povzročitelji komunalnih odpadkov
so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip,
velikost / prostornino in število določi izvajalec javne službe, glede
na predvideno količino odpadkov za posamezno dejavnost. |
|
|
Odjemna mesta, kjer so nameščene posode, mora
povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati
pa morajo biti dostopna posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
|
|
|
Za odvoz odpadnih surovin od proizvodnje, ki ne spadajo v
kategorijo komunalnih odpadkov, je potrebno predvideti posebne zabojnike
oziroma kontejnerje. |
|
|
Površine za postavitev zabojnikov za odpadke se urejajo ob
robu prometnih površin. |
|
|
Stojna mesta za zabojnike je potrebno primerno urediti.
Stojna površina je monolitna ali tlakovana (npr. z betonskimi ploščami),
okrog zabojnikov pa je mogoče namestiti enostavno oblikovano ograjo v
višini zabojnika ter namestiti nadstrešek. |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
32. člen |
|
|
Ohranjanje kulturne dediščine |
|
|
Na obravnavanem območju ni evidentiranih enot kulturne
dediščine. |
|
|
Pred posegi v prostor je potrebno predvideti oziroma
zagotoviti arheološko vrednotenje območja v predlokacijski fazi skladno
s 5. členom Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (Uradni
list RS, Mednarodne pogodbe, št. 7/99). |
|
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN
OHRANJANJE NARAVE |
|
|
33. člen |
|
|
Varovanje pred prekomernim hrupom |
|
|
Obravnavana lokacija spada v IV. območje varstva pred
hrupom po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni
list RS, št. 105/05). Mejna vrednost hrupa je 65 dBA za noč in 75 dBA za
dan, kritična pa 80 dBA za noč in dan. |
|
|
Na meji cone s stanovanjskim območjem in območjem
kmetijskih dejavnosti raven hrupa ne sme presegati ravni hrupa, ki so
predpisane za območje III. stopnje (mešano območje) zahtevnosti. Glede
na značilnosti mejne vrednosti kazalcev hrupa ne smejo presegati zahtev
za III. območje, in sicer 60 dBA za dan in 50 dBA za noč. |
|
|
V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo
presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so dovoljene za to območje.
|
|
|
V primeru ugotovitve preseganja ravni hrupa se izvedejo
dodatni pasivni protihrupni ukrepi. |
|
|
34. člen |
|
|
Varovanje pred onesnaženjem zraka |
|
|
Območje je uvrščeno v II. stopnja onesnaženosti, ki se po
Uredbi o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka
(Uradni list RS, št. 52/02) določi za poselitveno območje ali območje,
na katerem je raven onesnaženosti višja od predpisane mejne vrednosti in
nižja od vsote mejne vrednosti in vrednosti sprejemljivega preseganja.
|
|
|
Nov poseg v okolje ali rekonstrukcija objekta ali naprave
ne sme povzročiti povečanja onesnaženosti zraka. |
|
|
Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih
koncentracij oziroma mejnih vrednosti po Uredbi o benzenu in ogljikovem
monoksidu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02, 41/04 – ZVO-1)
ter Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v
zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02, 18/03, 41/04 – ZVO-1,
121/06). |
|
|
35. člen |
|
|
Varovanje pred onesnaženjem voda |
|
|
Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda (komunalne odpadne
vode, padavinske vode) je predvideno po obstoječem kanalizacijskem
sistemu v čistilno napravo na Mirni. Javno kanalizacijsko omrežje na
Mirni je deloma zasnovano v mešanem sistemu in deloma v ločenem sistemu.
Na obravnavanem območju se zgradi ločen kanalizacijski sistem, ki mora
biti izveden v vodotesni izvedbi. |
|
|
Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije je potrebno
upoštevati določbe Odloka o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št.
75/96) ter Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji Komunale Trebnje.
|
|
|
Padavinske vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej
zastajati, za kar mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje. Padavinske
vode z objektov se spelje direktno v predvideno kanalizacijo padavinskih
voda. |
|
|
Padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin,
kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati, se mora voditi
preko lovilca olj. Prav tako je potrebno pred izpustom v kanalizacijski
sistem ustrezno očistiti tehnološke odpadne vode in pri tem upoštevati
omenjeno uredbo. |
|
|
Vse odpadne vode morajo biti pred izpustom v
kanalizacijski sistem ustrezne kvalitete oziroma očiščene, v skladu z
Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96). |
|
|
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij
je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan
hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je
potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v
površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni,
suhi zadrževalniki ...). |
|
|
Vsi novopredvideni objekti s pripadajočo komunalno,
prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti
odmaknjeni od vodnega zemljišča 5 m, to je od zgornjega roba brežine
vodotoka, skladno z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 –
ZGP-1, 2/04 – ZzdrI-A in 41/04 – ZVO-1). Pas priobalnega zemljišča v
območju ureditve je treba označiti in kotirati v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
|
V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št.
19/04, 35/04, 26/06, 92/06) mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno
vodo zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter
sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi
varovanja zdravja ljudi. Skladnost pitne vode se ugotavlja z mejnimi
vrednostmi parametrov. |
|
|
Preverjanje oziroma spremljanje pitne vode – monitoring
(izpolnjevanje zahtev pravilnika ter zahtev za mejne vrednosti
parametrov) zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje. Nosilec
monitoringa je javni zdravstveni zavod. |
|
|
Kadar se v okviru izvajanja notranjega nadzora ali
monitoringa ugotovi, da pitna voda ni skladna, mora upravljavec nemudoma
ugotoviti vzroke neskladnosti in izvesti ukrepe za njihovo odpravo.
|
|
|
V južnem delu območja OPPN, je veljaven Odlok o varstvu
pitne vode v Občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in
količini vode (Uradni list RS, št. 75/96, 28/00, 49/02), ki ga je
potrebno upoštevati pri nadaljnjenm načrtovanju. |
|
|
36. člen |
|
|
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem |
|
|
Napajanje območja z električno energijo je predvideno z
uporabo obstoječih transformatorskih postaj (TP Mirna in TP Mirna
Zapuže). Če bodo potrebe po oskrbi z električno energijo v coni večje,
je predvidena gradnja nove TP (s pripadajočim 20 kV kablovodom), ki
skupaj s predvidenimi podzemnimi kablovodi za razvod do objektov
predstavljajo vire elektromagnetnega sevanja. |
|
|
Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi
elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno
upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih
za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
37. člen |
|
|
Osončenje fasad in odprtih površin |
|
|
Lega novih poslovno-industrijskih objektov v odnosu do
ostalih obstoječih (predvsem stanovanjskih) stavb v neposredni okolici
ne sme povzročiti prekomernega senčenja okolice. |
|
|
Pri organizaciji prostorov v predvidenih objektih je
potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma osvetlitev prostorov, v
smislu upoštevanja norm elementov naravne osvetlitve in osončenja
delovnih prostorov. |
|
|
38. člen |
|
|
Varovanje krajinskih značilnosti |
|
|
Načrtovani objekt ne bodo presegali višine dveh etaž.
Poseben pudarek je na robu cone, kjer naj se mejni objekti višinsko
znižujejo z namenom, da se omili prehod v naravno okolje oziroma k
stanovanjskemu območju. |
|
|
Objekti s svojimi gabariti ne smejo biti predimenzionirani
glede na obstoječo tovrstno pozidavo, prav tako ne smejo moteče vplivati
na poglede na širšo okolico. |
|
|
Pri zasaditvi območja OPPN je treba upoštevati urbani
značaj območja in temu primerno predvideti tudi ureditev zelenih
površin. Predvidi se zelena bariera – urejen zeleni pas po jugovzhodnem
robu cone, ki meji na ruralno okolje. |
|
|
39. člen |
|
|
Varovanje plodne zemlje in tal |
|
|
Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine
in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Pri pripravi terena bo nastala
določena količina odvečne prsti. Vse izkopane plasti tal je potrebno
deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih
plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi
obravnavanega območja. |
|
|
Zaradi zahtevnega temeljenja bodočih objektov in
predvidenega nasipavanja terena za ureditev območja je potrebno
upoštevati predhodno izdelano geološko – geotehnično poročilo, in sicer
Geološko – geotehnično poročilo s predlogom temeljenja objektov (PMA
d.o.o., Povšetova 10, Ljubljana, št. elaborata: 130/07/P07074-SZ,
oktober 2007). |
|
|
40. člen |
|
|
Ohranjanje narave |
|
|
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih
območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
|
41. člen |
|
|
Obramba in zaščita |
|
|
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za
zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi
delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določbe
Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96)
ni potrebno predvideti. |
|
|
42. člen |
|
|
Varstvo pred požarom |
|
|
Ob predvidenih objektih na območju OPPN morajo biti
zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska
vozila v primeru požara (SIST DIN 14090, površine za gasilce na
zemljišču) ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten
vir za oskrbo z vodo za gašenje požara, skladno Pravilnikom o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ,
št. 30/91). Hidranti morajo biti nameščeni na medsebojni razdalji največ
150 m oziroma tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh
zunanjih hidrantov. Razdalja med hidranti in zidom objekta lahko znaša
najmanj 5 m in največ 80 m. |
|
|
Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora
ustrezati požarno varstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji
za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s
posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni
odmiki med stavbami). |
|
|
V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in
stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) in Pravilnika o
požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 83/05) morajo
biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova
nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem
obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o
požarni varnosti objektov. |
|
|
Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti
uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi, ob požaru
morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in
premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za
varno in hitro zapustitev stavbe (če niso podani s posebnim predpisom,
se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne
tehnične smernice primerljive tuje države), omejeno mora biti ogrožanje
uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov. |
|
|
Če je glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost
stavbe to nujno, morajo biti za zagotovitev hitre in varne evakuacije
uporabnikov stavbe ter hitrega posredovanja gasilcev v stavbi vgrajeni
sistemi za požarno javljanje in alarmiranje. |
|
|
Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da so
glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost stavbe ob požaru:
|
|
|
– zagotovljene naprave in oprema za gašenje začetnih
požarov, ki jih lahko uporabijo vsi uporabniki, |
|
|
– zagotovljene naprave in oprema za gašenje, ki jih lahko
uporabijo usposobljeni uporabniki in gasilci, |
|
|
– vgrajeni ustrezni sistemi za gašenje požara.
|
|
|
Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati
iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji
požarne varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti. Študija oziroma
zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
Za zagotavljanje požarne varnosti in varnosti pred drugimi
nesrečami je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu pred požarom
(Uradni list RS, št. 71/93, 87/01, 105/06), Zakona o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 –
odl.US, 87/01 – ZMatD, 41/04 – ZVO-1), Pravilnika o študiji požarne
varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – Odl.US, 132/06) ter druge
predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in
naprav ter njihovo rabo. |
|
|
43. člen |
|
|
Potresna varnost |
|
|
Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za
VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem
območju. V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in
stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) morajo biti objekti
projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo
verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
|
|
|
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
|
|
|
– deformacij, večjih od dopustnih ravni, |
|
|
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi
in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
|
|
|
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je
nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok. |
|
|
IX. NAČRT PARCELACIJE |
|
|
44. člen |
|
|
Načrt parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je
prikazan na grafičnem načrtu 11 – Načrt parcelacije. Iz načrta so
razvidne meje in velikosti parcel na območju OPPN ter točke zakoličbe
posameznih parcel. |
|
|
Na območju OPPN so oblikovani zazidalni otoki, in sicer
dva otoka severno in dva otoka južno od osrednje ceste. Znotraj njih je
možno oblikovati več parcel po shemi, ki je predlagana v OPPN. Zaradi
prilagajanja potrebam različnih investitorjev in njihovim dejavnostim,
so možne tudi drugačne (večje ali manjše) velikosti in oblike posameznih
parcel, kakor tudi oblikovanje večjih ali manjših objektov. |
|
|
Pri določanju in urejanju parcel so možna odstopanja v
skladu z določili 45. člena odloka. |
|
|
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA
IZVAJANJE OPPN |
|
|
45. člen |
|
|
Etape izvajanja |
|
|
Izvajanje posegov po posameznih območjih OPPN (ureditvene
enote ali parcele) se izvaja etapno: |
|
|
– gradnja osrednje ceste in predvidenih infrastrukturnih
vodov v njej s priključkom na rekonstruirano omrežje lokalnih cest z
železniškim prehodom v vzhodnem delu območja OPPN, |
|
|
– nasutje zemljišč v zazidalnih otokih oziroma na
posameznih parcelah na ustrezno koto terena, ki je razvidna iz
grafičnega načrta 11 – Načrt parcelacije, ter ureditev vodnih kanalov,
|
|
|
– komunalno-energetska in prometna ureditev posameznih
zemljišč, |
|
|
– gradbena dela (gradnja objektov, zunanje ureditve ...).
|
|
|
Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah OPPN se
lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote. Etape se
lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati
posamezne zaključene funkcionalne celote. |
|
|
Izvajaje posegov v ureditveni podenoti B2 (gradnja
infrastrukture, ureditev dovozne ceste, gradnja objektov) se lahko
izvaja pred urejanjem območja za poslovno-industrijsko dejavnost in
ostalih površin. Pri tem se upoštevajo obstoječe trase infrastrukture na
tem območju oziroma se omogoči priključevanje na obstoječo
infrastrukturo skladno s pogoji upravljavcev omrežij. |
|
|
S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje
infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene
enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje
za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote. |
|
|
V vseh etapah izvajanja tega OPPN je potrebno zagotavljati
nemoten prometni dostop do (stanovanjskih) objektov. |
|
|
Po končanju gradbenih del na celotnem območju ali na
posameznih odsekih se sanirajo začasne površine deponij materiala in
zatravijo oziroma zasadijo brežine ter preostale površine. |
|
|
46. člen |
|
|
Tolerance |
|
|
Znotraj območja OPPN so dopustne naslednje tolerance:
|
|
|
– dovoljena so odstopanja od dejavnosti določenih v 9.
členu odloka, kolikor za to obstajajo prostorske možnosti, ob
upoštevanju določil predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij v
okolje; |
|
|
– zaradi boljšega izkoristka prostora je dovoljeno
oblikovanje konstrukcije objektov z medetažami; |
|
|
– tolerance na predpisane kote terena so ±100 cm, v
primeru izvedbe medetažne konstrukcijske zasnove lahko kota pritličja
nad terenom sega do največ polovice višine pritlične etaže; |
|
|
– dopustna je gradnja več stavb oziroma objektov na
posamezni parceli, kakor tudi oblikovanje več dovozov in dostopov na
parcelo; |
|
|
– dopustna so odstopanja od nezahtevnih in enostavnih
objektov, kolikor obstajajo prostorske možnosti; |
|
|
– dopustna je postopna realizacija posameznih lokacij
oziroma parcelacija v ureditvenih enotah in podenotah, kakor tudi
odstopanja od predlaganih horizontalnih gabaritov oziroma oblik in
velikosti stavb; |
|
|
– dovoljena je gradnja objektov v višinsko zamaknjenem
nizu ter ritmičnimi prekinitvami, kakor tudi gradnja objektov z manj
etažami, kot so maks. vertikalni gabariti oziroma kot je določeno v 10.
členu odloka; |
|
|
– kolikor je zaradi vrste oziroma tehnologije dejavnosti
potrebno, so dopustna večja odstopanja navzgor od maks. višinskega
gabarita, vendar le za posamezne objekte, kot je npr. silos in podobno;
|
|
|
– dovoljena so odstopanja od določitve dovozov, dostopov
in vhodov v objekt oziroma dovozov na parcelo, kolikor gre za
izboljšanje funkcionalne zasnove območja; |
|
|
– dovoz v stanovanjsko območje (ureditvena podenota B2) je
možen iz javnega cestnega omrežja (ureditvena enota C) ali iz zemljišč v
ureditveni enoti A; |
|
|
– dovoljeno je združiti dva vhoda na parcelo; |
|
|
– dopustna so odstopanja od določitve prehodov preko
vodnih kanalov; |
|
|
– parcele je možno združevati in deliti tako, da ima nova
parcela dostop z javne površine; |
|
|
– dovoljeno je preoblikovanje ureditvene podenote B2 v
ureditveno podenoto A1; |
|
|
– dovoljeno je graditi objekte brez predhodno izvedene
parcelacije v primeru: da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega
OPPN, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta OPPN, da
obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za
funkcioniranje tega objekta oziroma bo zgrajena skupaj z objektom,
vendar dimenzionirana po pogojih tega OPPN; |
|
|
– zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna
(naknadna) parcelacija znotraj parcel in s tem odstopanja od
zakoličbenih točk določenih s tem OPPN, ob upoštevanju določil in meril,
ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel; |
|
|
– v skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni
list RS, št. 122/04; 91. člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za
gradnjo) se vrednosti faktorja zazidanosti in faktorja izrabe, ki sta
določena za posamezne parcele glede na rabo in za gradnjo nad terenom,
izjemoma lahko prekoračijo, če pomenijo večjo kakovost prostora in se
zadovoljijo potrebe po zelenih in prometnih površinah; |
|
|
– pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje
tras v prostoru zaradi lastništva in tudi lokacij križišč, ni pa
dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce;
|
|
|
– pri komunalno-energetski infrastrukturi je možno
odstopanje potekov predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, kolikor se
pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše
tehnološke rešitve; |
|
|
– dovoljena so odstopanja od potekov vodnih kanalov ob
soglasju pristojnih nosilcev urejanja prostora; |
|
|
– pri gradnji in rekonstrukciji cestnega omrežja in
komunalno-energetske infrastrukture so pri pripravi projektne
dokumentacije in pri gradnji dopustna manjša odstopanja, če se tako
doseže tehnično in ekonomsko boljšo rešitev in se s tem ne poslabša
obstoječi oziroma načrtovani videz območja. Kolikor so spremembe tako
velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji nosilcev urejanja
prostora, je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno ponovno
pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih nosilcev urejanja
prostora. |
|
|
47. člen |
|
|
Obveznosti investitorjev in izvajalcev |
|
|
Poleg vseh obveznosti, ki so navedene, so obveznosti
investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor še naslednje:
|
|
|
– gospodarska javna infrastruktura se lahko v celoti ali
za posamezne faze zgradi na podlagi pogodbe o opremljanju; |
|
|
– pred pričetkom posegov v prostor pravočasno pridobiti
podatke o legi in globini infrastrukturnih objektov in naprav ter
obvestiti upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi
uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite
tangiranih podzemnih vodov ter nadzor nad izvajanjem del; |
|
|
– pri graditvi infrastrukturnih omrežij in graditvi
objektov je potrebno izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi
oziroma z navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in
horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelitete
cestišča in globine infrastrukturnih vodov; |
|
|
– objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po
pogojih upravljavca; |
|
|
– v primeru poškodb energetske ali komunalne
infrastrukture mora izvajalec del takoj obvestiti upravljavca omrežja;
|
|
|
– zagotoviti varen promet oziroma nemotene dovoze in
dostope do vseh obstoječih objektov in zemljišč ter nemoteno
energetsko-komunalno oskrbo obstoječih objektov v času izvajanja del;
|
|
|
– zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati
gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja (hrup, zrak,
prometne površine ...); |
|
|
– vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno
glede na njihovo sestavo, rodovitna zemlja se uporabi pri končni
ureditvi območja oziroma posamezne lokacije ali se jo odpelje na
ustrezno deponijo, prav tako se (na ustrezno deponijo) odpelje odvečni
gradbeni material ter gradbene odpadke; |
|
|
– za rabo vode je treba pridobiti vodno pravico v skladu s
125. členom (vodno dovoljenje) oziroma 136. členom (koncesija) Zakona o
vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGP-1, 2/04 – ZzdrI-A in
41/04 – ZVO-1; v nadaljevanju: ZV-1). Če gre za rabo vode po 125. členu
ZV-1, izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge.
Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
Če gre za rabo vode po 136. členu ZV-1, odloča o podelitvi koncesije
Vlada RS, na podlagi pobude zainteresiranega, ki se naslovi na Vlado RS.
Odločbo o izbiri koncesionarja je treba pridobiti pred pridobitvijo
vodnega soglasja; |
|
|
– k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja je
potrebno, v skladu z 68. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni
list RS, št. 71/93, 22/01, 87/01 in 11O/02 – ZGO-1), pridobiti požarno
soglasje; |
|
|
– izdelati je potrebno projektno dokumentacijo (projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo) za prestavitev SN
20 kV kablovoda oziroma izgradnjo kabelske kanalizacije s predvidenimi
kabelskimi jaški ter za izvedbo nove TP, in si nanjo pridobiti projektne
pogoje in soglasje Elektro Celje, d.d. Zakoličba, prestavitev SN 20 kV
kablovoda oziroma izgradnja kabelske kanalizacije s pripadajočimi
kabelskimi jaški bo po predhodnem naročilu na stroške investitorja
izvajalo Elektro Celje, d.d.; |
|
|
– najmanj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del je potrebno
pri Elektro Celje, d.d., naročiti zakoličbo vseh obstoječih podzemnih
elektroenergetskih vodov, ki potekajo po obravnavanem območju, mehansko
zaščito istih oziroma izgradnjo kabelske kanalizacije s predvidenimi
kabelskimi jaški, varnostne izklope ter nadzor nad izvajanjem zemeljskih
del; |
|
|
– pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav
je potrebno upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Zaradi
tega je treba omejiti doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da
ni možno približevanje istih v bližino elektroenergetskega voda na
razdaljo manjšo od 3 m; |
|
|
– izkopi v bližini el. kablov so dovoljeni samo ročni in
pod nadzorom upravljavca; |
|
|
– vsi stroški popravil poškodb, ki bi nastali na
električnih vodih in napravah, kot posledica predmetnega posega v
prostor bremenijo investitorja; |
|
|
– pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si
morajo posamezni investitorji pridobiti od Elektro Celje, d.d. projektne
pogoje in soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje;
|
|
|
– kolikor bo potrebna rekonstrukcija obstoječega prepusta
v km 23+420 železniške proge št. 81 Sevnica–Trebnje, se le ta izvede na
stroške investitorjev komunalnega urejanja poslovno industrijskega
območja Mirna; |
|
|
– izvajanje posegov po projektu Cestno železniški prehod
Mirna LC 425241 Mirna–Trebelno in LC 425251 Mirna–Mokronog (faza: PGD,
št. 214/04, junij 2005, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto),
vključno z rekonstrukcijo železniškega prehoda (proj. št. 1026.01, M.Y.
inženiring d.o.o.) ni predmet financiranja investitorjev na območju OPPN. |
|
|
48. člen |
|
|
Gradnja gospodarske javne infrastrukture je gradnja v
javno korist. Koridorju predvidenih tras gospodarske javne
infrastrukture so določeni v grafičnem načrtu 13 – Načrt
komunalno-energetske infrastrukture. |
|
|
XI. PREHODNE DOLOČBE |
|
|
49. člen |
|
|
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja
ohranja sedanja raba prostora. |
|
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
|
50. člen |
|
|
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati, v
območju urejanja tega OPPN, določila Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za naselje Mirna (Uradni list RS, št. 68/05), ki se nanašajo na
območje »6 Obrtno-industrijsko območje« in na območje »12 Zapuže«. |
|
|
51. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja
MOP, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto. |
|
|
52. člen |
|
|
OPPN je stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor
Občine Trebnje. |
|
|
53. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 014-18/2008 |
|
|
Trebnje, dne 2. julija 2008 |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Trebnje |
|
|
Alojzij Kastelic l.r. |
|