Na podlagi 29. in
64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) je
Občinski svet občine Ljutomer na seji dne 29. maja 1995 sprejel |
|
S T A T U T
Občine Ljutomer |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
TER OBMOČJE IN DELI OBČINE |
|
1. člen |
Območje občine
Ljutomer obsega območja naslednjih naselij: Babinci, Banovci, Berkovci,
Berkovski Prelogi, Bodislavci, Boreci, Branoslavci, Bunčani, Bučečovci,
Bučkovci, Cezanjevci, Cuber, Cven, Desnjak, Dobrava, Drakovci, Gajševci,
Gresovščak, Gibina, Globoka, Godemarci, Grabe pri Ljutomeru, Grlava,
Iljaševci, Ilovci, Jeruzalem, Ključarovci pri Ljutomeru, Kokoriči,
Kopriva, Krapje, Križevci pri Ljutomeru, Krištanci, Kuršinci, Ljutomer,
Logarovci, Lukavci, Mala Nedelja, Mekotnjak, Moravci v Slov. goricah,
Mota, Noršinci pri Ljutomeru, Nunska Graba, Plešivica, Podgradje,
Precetinci, Presika, Pristava, Radomerje, Radomerščak, Radoslavci,
Razkrižje, Rinčetova Graba, Sitarovci, Slamnjak, Spodnji Kamenščak,
Stara Cesta, Stara Nova vas, Stročja vas, Šafarsko, Šalinci, Šprinc,
Veržej, Veščica, Vidanovci, Vogričevci, Vučja vas, Zasadi, Zgornji
Kamenščak in Železne Dveri. |
|
2. člen |
Občina skrbi za
uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru
svojih pristojnosti. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja
svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi
zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko
pristojnost država. |
|
3. člen |
Občani uresničujejo
lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami ter s širšimi lokalnimi samoupravnimi
skupnostmi.
Odločitev o vsebini drugega odstavka tega člena je sprejeta, če se tako
odloči dve tretjini vseh članov sveta. |
|
4. člen |
Občani se lahko
obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim
mora odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh. |
|
5. člen |
Občina je pravna
oseba. Sedež Občine Ljutomer je v Ljutomeru, Vrazova 1.
Občina ima svoj pečat, okrogle oblike, premera 33 mm, v sredini pečata
je grb občine z naslednjo vsebino: Občina Ljutomer.
Občina Ljutomer ima svoj grb in zastavo. Na grbu je naravno rjav enorog
konj na srebrni podlagi, pod njim zelen zmaj, v desnem vogalu pa trije
rdeči krogi.
Praznik Občine Ljutomer je 9. avgust, obletnica prvega slovenskega
tabora, ki je bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru. |
|
II. NALOGE OBČINE |
6. člen |
Občina po svojih
organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena,
določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo
predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja;
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določi organizacijo in način dela v vojni;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, zdravstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko,
društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– razvoj požarne varnosti in gasilstva;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– vodi javna in druga podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi lokalne javne ceste in javne poti;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost in
njihov razvoj;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– skrbi za razvoj energetike in pospešuje naloge na področju ekologije;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske
uprave;
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja,
raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega
varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– gradi vrtce, šole, športne, kulturne, zdravstvene in druge objekte
potrebne za delovanje družbenih dejavnosti in občinske uprave;
– subvencije in tekoči transferji v gospodarske javne službe (komunalna
dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s
prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in
mrliško ogledne službe;
– zagotavlja zaščito, reševanje in pomoč;
5. vzdržuje:
– objekte, ki jih upravljajo javni zavodi in občinska uprava;
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– vodovodne in energetske komunalne objekte;
– stanovanja in poslovne prostore, ki so občinsko premoženje;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, geotermalnih virov, varstvo
pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o
koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katere stopa
občina. |
|
7. člen |
Občina opravlja
tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice;
– razgrinjanje volilnih imenikov;
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;
– volitve organov krajevnih oziroma vaških skupnosti;
– občinsko upravno nadzorstvo;
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb, javnih zavodov in
javnih prireditev;
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
– odločanje o rabi prostora;
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo;
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;
– varstvo naravne in kulturne dediščine;
– ukrepe za zaščito okolja;
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;
– odločanje o namembnosti urbanega prostora;
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj;
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– mrliško ogledno službo;
– določanje komunalnih dejavnosti;
– organizacijo dimnikarske službe;
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov;
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;
– vzdrževanje gozdnih cest;
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
– urejanje lokalnega prometa;
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin,
načina parkiranja, prepovedi parkiranja;
– predpisovanje prometne ureditve;
– urejanje lokalnega potniškega prometa;
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
– zagotavljanje pogojev za organizirano delo z mladimi;
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov;
– statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. |
|
8. člen |
Občina predpisuje
pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske
dajatve:
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale
in druge občinske objekte;
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja;
– določa takse, prispevke, nadomestila in druge dajatve v skladu z
zakonom. |
|
III. ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
9. člen |
Organi občine so
občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma nepoklicno. |
|
10. člen |
Organi občine se
volijo za štiri leta. |
|
11. člen |
Delo občinskih
organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah
občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa
ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih
organov, ki so zaupne narave. |
|
12. člen |
Občinski organi so
sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov. |
|
2. Občinski svet |
13. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
– potrjuje začasne nujne ukrepe;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– imenuje volilne komisije za občinske volitve;
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov;
– na predlog župana imenuje tajnika občine;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in
odborov občinskega sveta;
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne
enote;
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z
odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– potrjuje organizacijo in delovno področje občinske uprave ter
nadzoruje njeno delo;
– odloča o najemu občinskega posojila, izdajanju garancij in poroštev;
– razpisuje referendum;
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov
občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske
službe;
– daje koncesije;
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
14. člen |
Občinski svet
odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti,
če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ. |
|
15. člen |
Občinski svet ima
27 članov.
Za izvolitev članov občinskega sveta se uporabljajo določbe zakona o
lokalnih volitvah. |
|
16. člen |
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva z funkcijo župana, podžupana in članov
nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika
upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti,
kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih
delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo
oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. |
|
17. člen |
Občinski svet se
konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta.
Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši
član sveta. |
|
18. člen |
Občinski svet izmed
svojih članov izvoli predsednika, lahko pa tudi enega ali več
podpredsednikov občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi
njegove seje.
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga
nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem
pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta, njegovih komisij in odborov, zagotavlja župan z
zaposlenimi v občinski upravi. Občinski svet lahko za opravljanje teh
del imenuje sekretarja občinskega sveta. Če sekretar opravlja svoje delo
na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski
upravi. |
|
19. člen |
Kandidata za
predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov
sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem
glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje
ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki
sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov
sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje
večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik
sveta. |
|
20. člen |
Članu občinskega
sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico;
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije;
– če je s pravnomočno sodbo obsojen nepogojno na kazen zapora, daljšo od
šest mesecev;
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati
dejavnosti, ki ni združljiva z funkcijo člana sveta;
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta;
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi,
da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, nadomesti naslednji
kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti z
istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji
ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. |
|
21. člen |
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo v svetu nepoklicno. |
|
22. člen |
Občinski svet se
sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo,
mora pa jih sklicati na zahtevo najmanj 1/4 članov sveta, odbora,
nadzornega odbora in na zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v dveh mesecih. |
|
23. člen |
Občinski svet
sprejema odločitve na svoji seji z večino navzočih članov. Svet lahko
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta
statut, in kadar se tako z glasovanjem odloči večina navzočih članov
sveta. |
|
24. člen |
Občinski svet ima
svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek
odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov. |
|
3. Župan |
25. člen |
Občina ima župana
in enega ali več podžupanov.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje občinski
svet z večino glasov vseh članov sveta, na predlog župana. |
|
26. člen |
Župan predstavlja
in zastopa občino.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni
račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta
ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Odloke in druge akte
iz pristojnosti občinskega sveta lahko predloži tudi vsak posamezni član
občinskega sveta.
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih
razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta
ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku
enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je
neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt
objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno
njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
take odločitve. |
|
27. člen |
Funkcija župana in
podžupana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in člana
nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi.
Če je član občinskega sveta izvoljen za župana, mu preneha mandat člana
občinskega sveta. V tem primeru se uporablja določba tretjega odstavka
20. člena tega statuta.
Če je član občinskega sveta imenovan za podžupana, v času opravljanja te
funkcije ne more opravljati funkcije člana občinskega sveta.
Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo določbe zakona o
prenehanju mandata članom občinskega sveta.
Mandatna doba župana traja 4 leta. |
|
28. člen |
Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu in ga nadomešča v njegovi odsotnosti ali
zadržanosti.
Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svoje
pristojnosti. |
|
29. člen |
Člani občinskega
sveta, župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji. |
|
4. Nadzorni odbor |
30. člen |
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih
ugotovitvah. |
|
31. člen |
Člane nadzornega
odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Nadzorni odbor šteje 7 članov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z
večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov
najmanj četrtine članov občinskega sveta.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci
občinske in državne uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so
uporabniki proračunskih sredstev. |
|
IV. OBČINSKE
KOMISIJE IN ODBORI |
32. člen |
Občinski svet ima
naslednje komisije:
– komisijo za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja,
– statutarno pravno komisijo,
– komisijo za vloge in pritožbe.
Občinski svet imenuje člane komisije za volitve, imenovanja in mandatna
vprašanja izmed članov občinskega sveta.
Komisije imajo od 5 do 9 članov. Število članov določi občinski svet za
vsak primer posebej. Predsednika komisije imenuje občinski svet izmed
članov občinskega sveta.
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije kot svoja delovna
telesa. Člane teh komisij imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko
pa tudi izmed drugih občanov. |
|
33. člen |
Občinski svet ima
naslednje občinske odbore:
– Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo;
– Odbor za družbene dejavnosti;
– Odbor za urejanje prostora in ekologijo;
– Odbor za finance.
Občinski odbor ima 5 do 9 članov.
Število članov posameznega odbora določi občinski svet za vsak primer
posebej.
Občinski svet lahko ustanovi tudi občinske odbore za druga delovna
področja. |
|
34. člen |
Člane občinskega
odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov in občanov na predlog
komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja. Predsednika
odbora imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.
O imenovanju članov odbora se glasuje na podlagi liste kandidatov. Na
listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani
sveta. Kandidate iz vrst občanov pa lahko predlagajo tudi zainteresirane
organizacije v občini in občani.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
imenujejo člani odbora posamično. Če na ta način niso imenovani vsi
člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi
posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh
članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo
glede manjkajočih članov odbora. |
|
35. člen |
Na predlog najmanj
četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu
odboru.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov
sveta imenuje nov odbor. |
|
36. člen |
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom
občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
37. člen |
Komisije in odbori
opravljajo naslednje naloge:
– obravnavajo predloge župana, članov sveta in občanov (ljudska
iniciativa) s svojega delovnega področja, preden o njih odloča svet in
dajejo svetu mnenja o teh predlogih;
– razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo svetu
in županu mnenja o teh vprašanjih;
– predlagajo svetu in županu odločitve s svojega področja;
– opravljajo naloge, ki jim jih poveri občinski svet.
Način dela in postopek odločanja komisij in odborov ter razmerja med
njimi in občinskimi organi se podrobneje uredijo s poslovnikom
občinskega sveta ali aktom o ustanovitvi. |
|
V. KRAJEVNE
SKUPNOSTI V OBČINI |
38. člen |
Zaradi
zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela
naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost.
Odločitev o oblikovanju ali preoblikovanju krajevne skupnosti sprejmejo
prebivalci z referendumom, in sicer na pobudo vsaj desetih odstotkov
volivcev z območja, kjer se predlaga ustanovitev ali preoblikovanje
krajevne skupnosti, z večino glasov tistih, ki so se udeležili
referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj
polovica volivcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.
Po predhodno opravljenem referendumu občinski svet potrdi odločitev
sprejeto na referendumu z odlokom.
Dvoje ali več sosednjih naselij se lahko združi v novo krajevno
skupnost, če se za to na referendumu v vsakem naselju izreče večina
volivcev, ki so glasovali.
Krajevna skupnost se lahko razdeli na dvoje ali več novih krajevnih
skupnosti, če se na območju vsake od predvidenih novih krajevnih
skupnosti na referendumu, na območju vsake od predvidenih novih KS
izreče večina volivcev, ki so glasovali.
Del krajevne skupnosti, ki obsega območje naselja ali več sosednjih
naselij, se lahko izloči iz krajevne skupnosti in ustanovi kot nova
krajevna skupnost, če se za to na referendumu v tem delu krajevne
skupnosti odloči večina volivcev, ki so glasovali.
Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz krajevne skupnosti in
priključi k sosednji krajevni skupnosti, če se za to v tem delu krajevne
skupnosti in v krajevni skupnosti, h kateri se ta del krajevne skupnosti
želi priključiti, na referendumu odloči večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
39. člen |
V občini so
ustanovljene krajevne skupnosti: Cezanjevci, Cven, Križevci pri
Ljutomeru, Ljutomer, Logarovci-Berkovci, Mala Nedelja, Radoslavci,
Razkrižje, Stara Cesta, Stročja vas, Veržej, Železne Dveri. |
|
40. člen |
Krajevna skupnost
je pravna oseba, ki nastopa v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost uredi s statutom krajevne skupnosti svoje delovanje in
organizacijo v skladu z zakonom in občinskim statutom.
Občina lahko z odlokom podrobneje uredi naloge in pristojnosti krajevne
skupnosti. |
|
41. člen |
Premoženje krajevne
skupnosti sestavljajo nepremične in premične stvari, denarna sredstva in
pravice, ki so sedaj v lasti krajevne skupnosti in ki jih je krajevna
skupnost pridobila s sredstvi zbranimi s samoprispevkom, na podlagi
listinskega odločanja, ali na drug način, ki je določen v statutu
krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
O pridobitvi ali odtujitvi nepremičnin v lasti krajevne skupnosti odloča
svet krajevne skupnosti. |
|
42. člen |
Občinski svet lahko
s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v
upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi
ustrezna sredstva. V tem primeru nastopa krajevna skupnost v pravnem
prometu v imenu in za račun občine. |
|
43. člen |
Občinski svet mora
predhodno zahtevati mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o
zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti. |
|
44. člen |
Organ krajevne
skupnosti je zbor krajanov in svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v
krajevni skupnosti za 4 leta. |
|
45. člen |
Dejavnost krajevnih
skupnosti se financira iz občinskega proračuna, iz državnih sredstev,
kadar jih država nameni za posamezne namene, ki se uresničujejo v
krajevni skupnosti, iz sredstev samoprispevkov, iz sredstev pridobljenih
z gospodarjenjem s premoženjem krajevne skupnosti in iz drugih virov.
O višini skupnih sredstev namenjenih krajevnim skupnostim iz proračuna
občine odloči občinski svet v vsakokratnem proračunu občine.
Kriterije za razdelitev sredstev, ki pripadajo posamezni krajevni
skupnosti iz vsakokratnega proračuna, predlaga svet krajevnih skupnosti
s kvalificirano večino svetu občine.
O višini sredstev za posamezno krajevno skupnost odloči občinski svet na
predlog sveta krajevnih skupnosti. |
|
Svet krajevnih
skupnosti |
46. člen |
Svet krajevnih
skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
Svet krajevnih skupnosti sestavljajo predstavniki, ki jih imenujejo
sveti krajevnih skupnosti.
V svet krajevnih skupnosti imenuje vsaka krajevna skupnost po enega
predstavnika. |
|
47. člen |
Svet krajevnih
skupnosti daje mnenje občinskemu svetu in županu, o vseh zadevah iz
njune pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti,
zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj
občine in na prostorsko ureditev občine.
Svet krajevnih skupnosti lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno
obravnava in odloči o spremembi statuta ali o odloku, s katerim je
uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko svet krajevnih
skupnosti poda najkasneje v petnajstih dneh od sprejema takega akta.
Odločitev o taki zahtevi sprejme občinski svet z večino vseh članov
sveta. |
|
VI. NEPOSREDNE
OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV |
48. člen |
Neposredne oblike
odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in
ljudska iniciativa. |
|
49. člen |
Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti. |
|
50. člen |
Zbor občanov v
občini lahko:
– razpravlja o statutu občine;
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne
lokalne skupnosti;
– razpravlja o lokalni problematiki;
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih
organov;
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu;
– razpravlja o spremembah območja občine;
– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinej. |
|
51. člen |
Zbor občanov v
krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti;
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu;
– razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih skupnostih;
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje
skupnosti;
– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinej. |
|
52. člen |
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo
najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov v krajevni
skupnosti pa lahko skliče tudi predsednik sveta te skupnosti na pobudo
najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega
sveta. |
|
53. člen |
Občinski svet lahko
o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno
pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov
volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
54. člen |
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v
tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski
iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe
zakona o lokalnih volitvah. |
|
55. člen |
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta,
mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa
odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora
pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski
iniciativi. |
|
VII. OBČINSKA
UPRAVA |
Organizacija
občinske uprave |
56. člen |
Organizacija in
naloge občinske uprave se na podlagi statuta in na predlog župana določi
z odlokom. |
|
57. člen |
Občinsko upravo
praviloma vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta
odgovoren občinskemu svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga
na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov iz svoje
pristojnosti. |
|
58. člen |
Za delo uprave je
tajnik odgovoren županu. |
|
59. člen |
Upravne naloge
občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno
tehnični delavci.
Sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
60. člen |
Občinska uprava
izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih sprejema
občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska
uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
61. člen |
Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavca
uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh,
za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z
zakonom drugače določeno. |
|
62. člen |
V upravnem postopku
o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti
odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po
posebnih postopkih določenih z zakonom. |
63. člen |
Tajnik skrbi in je
odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in
drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s
predpisom Ministrstva za notranje zadeve. |
|
64. člen |
O upravnih stvareh
iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje zadev in ima višjo ali visoko strokovno
izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na
prvi stopnji v enostavnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima
srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem
postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki
izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem
statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo
delavci s srednjo strokovno izobrazbo. |
|
65. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne
pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja
občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje,
oziroma njegov organ v sestavi. |
66. člen |
O izločitvi župana
v upravnem postopku odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika v upravnem postopku odloča župan.
O izločitvi uradne osebe v upravnem postopku odloča župan, če pa upravo
vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb
tajnik. |
|
Nadzor nad
zakonitostjo dela uprave |
67. člen |
Ministrstvo vsako
na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
68. člen |
Občani lahko
opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj
ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski
svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi
zakonitimi predpisi. |
|
VIII. OBČINSKE
JAVNE SLUŽBE IN SKLADI |
69. člen |
Z javnimi službami
občina zagotavlja in ureja javne dobrine in storitve na področjih in v
primerih, kadar je to v javnem interesu. |
|
70. člen |
Občina zagotavlja,
organizira in ureja javne službe s svojimi splošnimi in posamičnimi akti
v skladu z zakonom na posameznem področju. |
|
71. člen |
Občinski svet z
odlokom ustanovi javna podjetja, javne zavode in sklade ali s svojim
sklepom pristopi k njihovemu ustanovnemu aktu, kadar ni edini
ustanovitelj. |
|
72. člen |
Za opravljanje
dejavnosti vzgoje in izobraževanja, kulture, športa, zdravstva,
otroškega varstva in drugih dejavnosti, se ustanovijo zavodi kot
organizacije, katerih cilj je zagotavljanje javnih dobrin na tem
področju in opravljanje dejavnosti brez pridobivanja dobička. |
|
73. člen |
Gospodarske javne
službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih,
stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov ter normativov.
Način opravljanja gospodarske javne službe predpiše občina z odlokom
tako, da je zagotovljeno njihovo izvajanje v okviru funkcionalno in
prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov. |
|
74. člen |
Občina zagotavlja,
ureja in organizira lokalne gospodarske javne službe kot obvezne na
naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
– ravnanje s komunalnimi odpadki;
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
– javna snaga in čiščenje javnih površin;
– urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih
površin, peš poti in drugih javnih površin;
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov
in zračnikov zaradi varstva zraka. |
|
75. člen |
Izbirne gospodarske
javne službe določi občina z odlokom. |
|
76. člen |
Občina z odlokom
določi načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb.
Za posamezno gospodarsko javno službo občina z odlokom določi zlasti:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja po vrstah in številu
izvajalcev;
– vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev;
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin;
– pravice in obveznosti uporabnikov;
– vire financiranja in način njihovega oblikovanja;
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske
javne službe, ki so občinska lastnina ter del javne lastnine, ki je
javno dobro in varstvo, ki ga uživa;
– druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne
službe. |
|
IX. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
77. člen |
Premoženje občine
sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin. |
|
78. člen |
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
79. člen |
Vsi prihodki in vsi
odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v
proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun
financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz
davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki
od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani
odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje
občine. |
|
80. člen |
Sredstva proračuna
se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu
občine se smejo prevzemati obveznosti le do višine sredstev, ki so v
proračunu predvidena za posamezne namene v tekočem proračunskem obdobju.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom
in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
81. člen |
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan občine. |
|
82. člen |
Če se zaradi
neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne
more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo
sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega
proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju
posojila odloča župan. |
|
83. člen |
Občina oblikuje
svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance
prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar
najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet
na predlog župana.
Izločanje v rezervo se praviloma opravi vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2%
letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje
leto. |
|
84. člen |
Rezerva se
uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti
suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče,
epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in
rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo
neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo
praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti
vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski
svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev
za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu
za tekoče leto. |
|
85. člen |
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun
proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi
prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena
izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi
premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se
sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega
leta za preteklo leto. |
|
86. člen |
Občina se sme
zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona. |
|
87. člen |
Občina se lahko
zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in
naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po
sprejetju odločitve. |
|
88. člen |
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le
s soglasjem ustanovitelja oziroma župana.
Pri zadolževanju do višine 5% vseh prihodkov javnega podjetja ali zavoda
iz prvega odstavka tega člena, daje soglasje župan, pri zadolževanju nad
5% vseh prihodkov javnega podjetja ali zavoda iz prvega odstavka tega
člena, pa daje soglasje občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnjevanje obveznosti javnih podjetij
in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5%
zagotovljene porabe zavoda oziroma podjetja v letu, v katerem se daje
poroštvo.
O izdaji poroštva odloča občinski svet. |
|
89. člen |
Prihodki občine za
financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– upravne takse;
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je
določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od
dohodnine, v višini določeni z zakonom. |
|
90. člen |
Prihodki občine za
financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja;
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
– krajevne takse;
– komunalne takse;
– pristojbine;
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in
gozda;
– prihodki uprave;
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni in odloki.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je
določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da
se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od
višine, ki je določena z zakonom. |
|
91. člen |
Sredstva za tekočo
finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more
zagotoviti zagotovljene porabe. |
|
X. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti
občine |
92. člen |
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov
vseh članov občinskega sveta. |
|
93. člen |
S poslovnikom, ki
ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
94. člen |
Z odlokom ureja
občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
95. člen |
Z odredbo občina
uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja
v takih razmerah. |
|
|
96. člen |
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega
izvrševanja. |
|
97. člen |
Z navodilom se
lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri
izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
98. člen |
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina izvoljenih članov
občinskega sveta. |
|
2. Postopek za
sprejem odloka |
99. člen |
Odlok lahko
predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor, svet
krajevne skupnosti ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta. |
|
100. člen |
Predlog mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem
odloka. |
|
101. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta in na sejah v pristojnih odborih.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah
občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
102. člen |
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
103. člen |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem
členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča
razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o
njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu
odloka in o predlogu odloka v celoti.
Predlog odloka se pred sprejemom v občinskem svetu lahko da v javno
razpravo. |
|
104. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne
spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka
na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do
konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj
odloka. |
|
|
105. člen |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni
pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo predlagan
predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov
občinskega sveta. |
|
106. člen |
Odlok, amandma,
posamezni člen odloka in naslov odloka je sprejet, kadar zanj glasuje
večina navzočih članov. |
|
107. člen |
O predlogih drugih
splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča
občinski svet na eni obravnavi. |
|
108. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike
Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi. |
|
3. Posamični akti
občine |
109. člen |
Posamični akti
občine so odločbe in sklepi.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil. |
|
110. člen |
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene
pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
XI. VARSTVO OBČINE
V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
111. člen |
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine
oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja
občine, posega v njene pravice. |
|
112. člen |
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
113. člen |
Župan lahko po
pooblastilu občinskega sveta kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor se lahko sproži tudi, če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
|
114. člen |
Župan lahko vstopi
v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient,
če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti
prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
115. člen |
Občinski odbori so
dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
Državnemu zboru. |
|
XII. POVEZOVANJE
OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE |
116. člen |
Občina Ljutomer se
lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino)
zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z
dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo
okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo
statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske
pristojnosti pokrajine. |
|
117. člen |
Lokalne zadeve
širšega pomena prenesene na pokrajino, za katere občina daje soglasje
pokrajini, so določene s pokrajinskim statutom. |
|
118. člen |
Pokrajinski svet
sestavljajo sorazmerno število članov sveta in župan vsake občine, ki je
vključena v pokrajino. Člani so izvoljeni na tajnem glasovanju izmed
kandidatov, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili
enako število glasov, se glasovanje ponovi. |
|
119. člen |
Občinski svet lahko
sklene, da občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter
z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
XIII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
120. člen |
Odloki in drugi
splošni akti, ki so veljali na dan sprejema tega statuta, ostanejo v
veljavi do ureditve posameznih zadev iz njihove pristojnosti, kolikor
niso v nasprotju s tem statutom, zakonom in ustavo. |
|
121. člen |
Spremembe in
dopolnitve tega statuta se sprejemajo po enakem postopku kot to velja za
statut. |
|
122. člen |
Z dnem uveljavitve
tega statuta preneha veljati statut Občine Ljutomer (Uradne objave, št.
44/81, 12/83, 6/86, Uradni list SRS, št. 1/90 in Uradni list RS, št.
24/91), odlok o pristojnostih in načinu dela zborov Skupščine občine
Ljutomer (Uradni list RS, št. 18/90, 17/91 in 9/93) in odlok o sestavi
zborov in volitvah v Skupščino občine Ljutomer (Uradni list SRS, št.
1/90, 7/90 in Uradni list RS, št. 29/91-I) ter statutarni sklep (Uradni
list RS, št. 6/95). |
|
123. člen |
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 011-1/95-OS |
Ljutomer, dne 29.
maja 1995. |
|
Predsednica
Občinskega sveta
občine
Ljutomer |
|
Darja
Odar, dipl. psih. l. r. |
|