Že v 60-tih letih je imela tedanja skupna Občina Kranj dosegala veliko zaposlenost prebivalstva in tako stopnjo zaposlenih v industriji, ki je značilna za monoindustrijske družbe z vsemi negativnimi posledicami enostranske usmeritve gospodarske strukture. Šele po letu 1970 se je s pospešenim razvojem terciarnega sektorja gospodarstva začel proces dejavnostne preusmeritve, ki je omogočal bolj usklajen družbeno-gospodarski razvoj nekdanje skupne občine, kljub temu, da je industrija ohranila položaj in vlogo najpomembnejše gospodarske dejavnosti. Istočasno se je število kmečkega prebivalstva zmanjšalo za več kot polovico in zavzema danes le še 15% vsega stalnega prebivalstva v občini. Posledice povojnih usmeritev se kažejo tudi na področju Občine Cerklje na Gorenjskem, ki je vsled centralizacije razvoja tedanje matične Občine Kranj doživela znatne migracije  prebivalstva.

Glede na vodilno vlogo industrije in visoko stopnjo povezanosti razvoja vseh ostalih

gospodarskih dejavnosti z razvojem industrije so bili razvojni procesi v industriji odločilni dejavnik celotnega družbenogospodarskega razvoja v tedanji občini. Razvoj industrije pa, kljub možnostim in prednostim zgodnje industrializacije, ni prešel v višjo fazo, temveč je (z redkimi izjemami) ohranjal in reproduciral vse značilnosti delovno intenzivnega načina proizvodnje, kljub elementom in uvajanju proizvodnih programov, ki so omogočali in celo zahtevali drugačen način dela in organizacije proizvodnega procesa. Izčrpano lastno kadrovsko zaledje in velike potrebe po delavcih so povzročile močne imigrantske  procese. Med novozaposlenimi delavci pa so bili glede na organizacijo proizvodnega procesa in zahteve gospodarstva  najštevilnejši nestrokovni delavci.

Zamude pri uvajanju sodobnih proizvodnih načinov, v modernizaciji proizvodnega

procesa, v poudarku na strokovni usposobljenosti kadrov in v usmerjenosti v osvajanje in razvijanje znanja, so tako najznačilnejše in najpomembnejše obeležje povojnega razvoja gospodarstva v celotni regiji.

Take razmere so povzročile tendenco dolgoročnega upadanja gospodarske učinkovitosti, ki se najočitneje izraža preko relativnega zaostajanja regijskega gospodarstva v doseženi produktivnosti dela. Vse od leta 1965 je namreč tedanje kranjsko gospodarstvo dosegalo v slovenskem merilu relativno manjšo  produktivnost, čeprav je po doseženem absolutnem družbenem proizvodu in številu zaposlenih vsa leta ohranjalo visoko mesto med slovenskimi občinami. Šele od leta  1978 je produktivnost  v tedanji občini ponovno začela naraščati. Prav ta razmerja so jasen pokazatelj ekstenzivnosti preteklega razvoja, ki je razen upadajočih rezultatov gospodarjenja (že omenjene produktivnosti dela pa tudi visoke iztrošenosti osnovnih sredstev, nizke stopnje akumulativne sposobnosti) povzročil tudi prekomerne stroške družbene infrastrukture ter probleme varstva in zaščite naravnih virov in okolja.

Hitra industrializacija in razvoj sta pospešila tudi procese urbanizacije. Število mestnega prebivalstva se je v preteklih 20-tih letih povečalo za več kot sto procentov,  močno se je spremenila tudi struktura prebivalcev v nekdaj pretežno kmečkih vaških naseljih, hribovska in oddaljena naselja pa so se praznila.S tem se je močno spremenila tudi struktura potreb prebivalcev. V mestu in primestnih naseljih so se izrazito povečale potrebe po stanovanjski gradnji, družbeni in materialni infrastrukturi in po storitvah družbenih dejavnosti. Napredek v zadovoljevanju potreb prebivalstva, dosežen v preteklosti, je bil hiter. Z intenzivno stanovanjsko gradnjo se je zmanjšal stanovanjski primanjkljaj, številni  novozgrajeni objekti družbenega standarda (šole, vrtci, itd.) pa tudi programi družbenih dejavnosti so povečali dostopnost do teh storitev vsem prebivalcem. Polna zaposlenost in številne oblike pomoči so zagotovile, da se v regiji v preteklosti, vsaj v  materialnem pogledu, niso pojavili večji socialni problemi.

Bistveno zožene materialne možnosti, propad vrste industrijskih gigantov ter prestrukturiranja iz proizvodnje v trgovino v zadnjih desetih letih  so razvoj na tem

področju zaustavile. Razpoložljiva sredstva  za delo in razvoj družbenih dejavnosti so se  zmanjšala na nivo ohranjanja doseženega  stanja, močno pa je upadel tudi osebni standard prebivalcev, predvsem tistih z najnižjimi dohodki. Razkorak v razslojevanju med povprečno populacijo in novo oblikovanim slojem bogatejših je postal vse očitnejši.

Najbolj pereči so problemi regije  na področju materialne infrastrukture (komunala). Vlaganjem v stanovanjsko gradnjo in tudi gradnjo gospodarskih objektov namreč niso sledila tudi sorazmerna vlaganja v komunalne objekte in naprave (kanalizacija, elektrifikacija, vodovod, itd.), zato so zaostanki na teh področjih že ovira za nadaljnji razvoj pa tudi za nemoteno in kakovostno zadovoljevanje tekočih potreb.

Industrializacija in urbanizacija je vplivala tudi na gospodarjenje z naravnimi viri. Obsežna stanovanjska in druga infrastrukturna gradnja je povzročila intenzivno zmanjšanje kmetijskih obdelovalnih površin, v hribovskih in oddaljenih naseljih pa je prišlo do opuščanja kmetijske dejavnosti in do zaraščanja obdelovalnih površin. V razmerah ekstenzivnega razvoja se je močno povečala tudi stopnja onesnaženosti okolja. Nakopičeni problemi, na področju urejanja in gospodarjenja s prostorom ter varstva in zaščite okolja bodo bistveno vplivali na nadaljnje možnosti dolgoročnega razvoja, zato zahteva urejanje teh problemov povsem drugačen odnos do prostorskega in ekološkega razvoja kot v preteklosti.

1.2.2. Analiza ožjega prostora

Ključni razvojni dejavniki so skoncentrirani na v glavnem troje središč. Prvo je nosilno naselje občine, Cerklje s primerjalnimi prednostmi na področju kmetijstva, turizma ter preskrbnega središča. Gre za skupek naselij Cerklje, Dvorje in Grad, ki tvorijo dolgoročno plansko razvojno celoto z ambicijami širšega gravitacijskega središča. Drugo je gospodarsko pomembno glavno prometno zračno središče države, letališče Brnik, tretje pa rekreativno - turistično središče Krvavec s potencialnimi navezavami na novo določen turistični značaj Štefanje Gore in sosednje doline ter s tem v funkciji širšega regijskega središča.

Vodilno naselje Cerklje, tako kot številna podobna naselja gorenjske pokrajine kaže tipično sliko širitve vasi z individualno gradnjo, ki je presegla potrebe kraja, usmeritev v izrazito ekspanzijo na najboljša kmetijska zemljišča, saj drugih v neposredni bližini naselja tudi ni bilo, hkrati pa nesmotrno rabo razpoložljivih stavbnih zemljišč.

Podobno je tudi v primerih ostalih večjih naselij v občini, tako v obeh Brnikih, Lahovčah in deloma Zalogu.

Specifično sliko daje analiza hribovitega dela občine. Na eni strani izrazite migracije kmečkega prebivalstva iz višinskega dela v Cerklje, Dvorje in Grad ter bližnja mestna središča, na drugi strani pa pospešena gradnja objektov za začasno bivanje na celotnem pobočju Krvavca, Svetega Lenarta, Šenturške Gore, Apna ter Ambroža pod Krvavcem oziroma področja Štefanje Gore. Zaradi svoje specifike je to območje še posebej občutljivo na stihijsko, urbanistično nepravilno usmerjeno gradnjo na načeloma vedutno izpostavljenih legah brez ustrezne infrastrukturne podpore. Širše območje Krvavca ima namreč večplasten pomen tako regijskega kot lokalnega značaja. Območje ima naravovarstveni, vodoskrbni, rekreacijsko-turistični in nenazadnje močan gospodarski pomen.

Tretje področje je širše vplivno območje osrednjega državnega letališča. Razvoj in posodobitev letališča v sedemdesetih letih je odločilno vplival na opredelitev statusa južnega dela občine. Na področju prostorskega urejanja so bili največji posegi izvedeni v zvezi s stezo, eliminacijo znatnih gozdnih površin, izgradnjo sodobnejših terminalov ter ustrezne spremljajoče infrastrukture. Letališče predstavlja z gospodarskega vidika enega najpomembnejših dejavnikov v razvoju občine.

1.3. Dolgoročni planski cilji razvoja regije

Namen poglavja je ugotoviti  možnosti usmeritve regije ter posledično vlogo občine v tem prostoru. Bistvena je soodvisnost občine in regije na osnovi poznavanja zgodovinskih prepletenosti ter teoretičnih možnosti z upoštevanjem analize stanja in razvojnih trendov. Ker občina premore nekaj primerialnih prednosti v odnosu do regije (lega v prostoru s kvalitetnimi kmetijskimi površinami južnega dela občine, turistično-rekreacijski center ter vodilna zračna prometna infrastruktura države) je temeljno vprašanje prepleta vplivov regije in občine. Prepleta se v kontekstu dvoje podvprašanj: kakšen je planiran vpliv temeljnih  prednosti resursov občine na regijo ter na nekaterih področjih širše, na državo in obratno, kakšen je planiran vpliv regije na razvoj občine. Pomembna je ocena, kakšen bo povratni potek procesa in rezultatov prostorskega načrtovanja regije na občino in njene razvojne in okoljske probleme.

Lega občine v prostoru regije kaže možnosti medsebojnih navezav na več bližnjih mestnih središč. Na eni strani na Kranj, kamor je v pretežni meri tudi upravno orientirana, nadalje na Ljubljano kot državno središče, ki postaja z realiziranimi in načrtovanimi prometnicami vse bliže, možne pa so povezave tudi z lokalnimi sosednjimi središči  Kamnikom, Mengšem in Šenčurjem.

Občina ima naslednje načelne primerialne prednosti:

a)      izjemno prometno lego glede na obstoječe in planirane danosti letalskega prometa,

b)      kvaliteten potencial Krvavškega zaledja in Štefanje Gore v smislu izrabe tako hribovitega dela kot vodilnega naselja Cerkelj, Dvorij in Gradu v smislu kvalitetne turistične-rekreacijske ponudbe in

c)      kvalitetne kmetijske površine širših strnjenih področij, ki so z vidika poselitve kljub intenzivnim ambicijam pozidave uspele ohraniti svoj potencial temelja proizvodnje hrane

Usmeritve regionalnega središča, Kranja, so v osnovi in glede na razpoložljive zmogljivosti še vedno skoncentrirane na ohranjanje proizvodnih zmogljivosti na eni strani, kar daje mestu s primestjem še vedno vodilno vlogo tega dela pokrajine ter krepitvi vloge poslovno-trgovskega središča na  drugi strani. Svojo vodilno funkcijo upravnega in družbenega središča pa glede na težiščno lego v prostoru ter zgodovinske funkcije tako ali tako ohranja še nadalje.

Vpliv regije na razvoj občine se nikakor ne kaže v konkurenčnosti programov ter obstoječih danostih marveč v potencialu populacije, ki lahko izrablja primerialne prednosti občine omenjene v osrednjih treh točkah tega poglavja. Krepitev teh funkcij bo omogočila ohraniti, identificirati oziroma okrepiti svojo vlogo v regiji.

1.4. Razvojna vloga Občine Cerklje na Gorenjskem v širšem prostoru

V prejšnjem poglavju obravnavane primerialne prednosti občine so osnova analize razvojnih možnosti.

Izjemna vloga občine v letalski prometni infrastrukturi omogoča poleg dosedanjega zračnega vozlišča ter funkcije menjave prometnih medijev (avto, avtobus, letalo) še znatno več. Razvoj letališča zahteva dolgoročno načrtovanje nove vzletno-pristajalne steze, širitev ter znatno krepitev dejavnosti  ter širitev obstoječega terminala ter določitev novih cestnih prometnih povezav. Nastaja novo prometno ter poslovno-trgovsko središče z možnostjo hotelskih kapacitet ter velikimi površinami skladiščenja in mirujočega prometa, ki se sicer navezuje na letališče, vendar ne predstavlja površin izkljčne rabe letališča.

Razvojne tendence rekreacijsko-turističnega središča Krvavec omogočajo povezave sedanjih kapacitet še z ostalimi višjeležečimi turističnimi središči ter navezave na sosednje občine. Razvoj turizma višjeležečih delov občine tako v letnem kot zimskem času zagotavlja možnost razvoja primernih turističnih (hotelskih, oskrbnih, servisnih) zmogljivosti tudi ob cestni prometnici v Cerkljah, Dvorjah in Gradu.

Nenazadnje, kvalitetne kmetijske površine s pravilno eksploatacijo in ohranjanjem zagotavljajo tretjo možnost gospodarskega razvoja občine.

II.

SPLOŠNI DOLGOROČNI CILJI RAZVOJA OBČINE

2.1. Občina Cerklje na Gorenjskem določa sledeče splošne cilje dolgoročnega  

       razvoja:

·        krepitev kmetijske proizvodnje na obsežnih površinah najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč nižinskega dela občine, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane tudi v državnem merilu,

·        razvoj turistično-rekreativnih dejavnosti s poudarkom na prepletu turističnih dejavnosti tako ključnega segmenta krajinske zasnove Krvavca kot Štefanje Gore in turističnih območij urbanistične zasnove Cerkelj kot sekundarnega centra dejavnosti v naselju,

·        razvoj vodilnega prometnega potenciala v državi, letališča Brnik z dejavnostmi, ki bodo pospeševale poslovni, turistični in splošno gospodarski razvoj ne samo letališča, marveč tudi širšega območja,

·        posodobitev in izgradnja komunalne infrastrukture s poudarkom na sledečih izhodiščih:

-                  izgradnja kanalizacijskega omrežja občine,

-                  izgradnja in posodobitev vodovodnega omrežja,

-                  izgradnja in posodobitev cestnega omrežja z navezavo vodilnega naselja 

            na letališče in avtocesto in dolgoročna izvedba obvoznice Cerkelj ter prestavitev dela 

            glavne ceste II. št. 104

-                  izgradnja sistema plinifikacije letališča in občinskega središča

·        varstvo voda in zraka z realizacijo ukrepov za sanacijo in izboljšanje stanja,

·        varstvo temeljnih dobrin proizvodnje hrane, naravne in kulturne dediščine ter človekovih pravic

III.

SPLOŠNA STRATEGIJA RAZVOJA DEJAVNOSTI

3.1. Demografski razvoj

Ozemlje sedanje občine Cerklje na Gorenjskem je seveda v preteklosti spadalo v različne upravne organizacijske oblike. Zbir podatkov o številu prebivalcev v občini Cerklje v današnjem obsegu sega vse do leta 1869. Število prebivalcev tedaj je bilo le za dobrih deset procentov manjše kot leta 1991. Vendar pa je do preloma stoletja znatno nazadovalo. Leta 1869 je občina imela 5.142 prebivalcev, leta 1900 pa samo še 4846. Populacija se je manjšala vse do leta 1931, ko je bilo po popisu le še 4641 prebivalcev. Kasneje se je stanje postopoma izboljševalo, preko 4978 prebivalcev v letu 1961, do 5027 leta 1971, 5457 leta 1981 in 5753 leta 1991.

Analiza rasti prebivalstva v občini po posameznih naseljih pokaže značilno sliko agrarnega naselja, ki se je v povojnih letih navezovalo na nosilno naselje v bližini. V zadnjih sto letih strmo upada število stalnih prebivalcev hribovskih vasi (predvsem očiten je padec v naseljih Štefanja Gora, Stiška vas, Viševca, Vrhovje), manj pa v nižjeležečih in dostopnejših vaseh hribovitega dela občine (Šenturška Gora, Sidraž, Ravne, Apno). Obratno pa se v dejavnostno perspektivnejših naseljih nižinskega dela prebivalstvo povečuje (najočitnejši primeri so Cerklje, Dvorje, Velesovo, Trata, Češnjevek in Adergas). Iz analize je razvidna tudi zanimiva dnevna migracija, ki je največja prav v naseljih z najvišjim porastom prebivalstva v zadnjih desetletjih. Sicer je povprečna migracija blizu 30% in sorazmerno enakomerno porazporejena.

Na osnovi demografske analize stanja z upoštevanjem trendov dolgoročni plan občine predvideva zasnovo poselitve prostora, ki bo s svojim aktivnim poseganjem v zagotovitve območij atraktivnih dejavnosti skušala zmanjšati trajne in dnevne migracije iz naselij v občini. Določa se oblikovanje novih območij poselitve ob hkratni zagotovitvi območij za storitvene dejavnosti, širitve kmetij in s tem ohranjanja populacije na matični lokaciji ter poslovno-trgovske in turistično-rekreacijske zmogljivosti. S pravilno razporeditvijo dejavnosti bo možen usklajen razvoj občine, ki bo tako zagotavljala svojim občanom znatnejši delež manjkajočih centralnih, družbenih, proizvodno-storitvenih in športno-rekreativnih dejavnosti. Usmeritve teh dejavnosti so podane v nadaljevanju.

3.2. Ekonomski razvoj

Posledica centralistično usmerjanega razvoja iz vodilnega naselja nekdanje občine oziroma regije, Kranja, so pustile znatne sledove v ekonomskem razvoju nove občine Cerklje. Primanjkljaj centralnih dejavnosti, trgovin, poslovnih dejavnosti ter proizvodno storitvenih dejavnosti se korigira šele v zadnjih letih. Industrializacija v povojnih letih je pritegnila večino populacije občine, ki se ni uspela ohraniti na lastni zemlji s produkcijo kmetijskih proizvodov, v mesta. Tako ni bila vzpostavljena ekonomska podstat za normalni in usklajen razvoj ob pričetku propada industrijskih gigantov.

Občina se v strategiji ekonomskega razvoja usmerja v ohranjanje, krepitev in posodobitev kmetijskih dejavnosti, kot elementa primerialnih prednosti v odnosu do občin mestnega industrijskega značaja. Nadalje je določena ekonomska usmeritev občine v razvoj turistično rekreativnih dejavnosti severnega dela občine, drobnih storitvenih dejavnosti v naseljih ter poslovnih, trgovskih proizvodnih dejavnostih v obeh urbanističnih zasnovah, to je Cerkelj in letališča.

3.3. Socialni razvoj

Uravnoteženi socialni in gospodarski razvoj v občini bo v prihodnje najpomembnejši pogoj za kakovost življenja občanov brez hujših socialnih pretresov.

Cilji nadalnega socialnega razvoja in družbenih dejavnosti je vsestransko zadovoljevanje osnovnih, družbenih, materialnih, socialnih, kulturnih in bivalnih potreb in interesov ter zagotavljanje celovitosti pri uveljavljanju teh potreb. Na ta način bo dosežena višja stopnja socialne varnosti in kvalitete življenja. S smotrno porabo sredstev za skupne potrebe bomo zagotovili hitrejši razvoj tistih programov, ki najbolj neposredno povečujejo ustvarjalno moč posameznika in družbe.

V prihodnje bomo omogočali hitrejšo rast kakovosti življenja.  Zato bomo za namene zadovoljevanja materialnih in nematerialnih potreb povečali vlogo znanja in uvajali nove tehnologije ter razvijali dopolnilne oblike zadovoljevanja. Obenem bomo z različnimi ukrepi in z ozaveščanjem ljudi vplivali tudi na prestrukturiranje osebne porabe. Spremenili bomo strukturo načinov zadovoljevanja nekaterih nematerialnih potreb tako, da se bodo manj splošne potrebe in potrebe, ki ne pomenijo dogovorjenega minimuma, zadovoljevale na individualni način. Vse to bo pomenilo večjo dostopnost dobrin ob manjših družbenih stroških, pa tudi boljše in učinkovitejše zadovoljevanje socialnih potreb.

Prevelika institucionalizacija dela v preteklosti je povzročila odtujevanje institucij. Intenzivnejše uvajanje individualnega interesa v prihodnosti, predvsem v dejavnostih, ki zahtevajo osebni stik, bo precej odpravila te pomanjkljivosti. To bo tudi pocenilo delovanje družbenih služb, ki jih bo nadomeščala privatna iniciativa. Delno bo tudi zmanjšalo negativne posledice slabljenja in trganja primarnih vezi med ljudmi, ki jih povzročajo spremembe v sodobnih družbah, še zlasti hitra urbanizacija in rast prebivalstva.

3.4. Vključevanje v mednarodne ekonomske tokove

Intenzivnejše vključevanje slovenskega in cerkljanskega gospodarstva v mednarodne ekonomske tokove je ob skorajšnjem vstopu v evropsko unijo eno temeljnih strateških usmeritev dolgoročnega razvoja. Dejanske možnosti občine se kažejo na področju dejavnosti letalskega prometa ter s tem, ob pravilni dolgoročni orientaciji možnosti razvoja letališča, tudi na področju vseh spremljajočih programov. Povečanje poslovnega interesa z umestitvijo atraktivnih dejavnosti ob letališke terminale, bo občini omogočilo bistveno hitrejši napredek. Povezava s svetom preko letališča, ki bo direktno povezan z državnim središčem ter sočasno tudi Cerkljami preko nove prometnice bo omogočala razvoj tudi samega središča občine. Hitra in kvalitetnejša dostopnost do turističnih zmogljivosti Krvavca pa bo omogočila tudi obisk večjega števila tujih turistov. Pomemben je tudi grad Strmol, ki s svojo funkcijo protokolarnega objekta veča možnost zanimanja mednarodne srenje za vlaganje in sodelovanje z lokalno sredino.

3.5. Usmeritve gospodarskega razvoja

Temeljni vidiki gospodarskega razvoja so začrtani že v predhodnih poglavjih s posebnim poudarkom na poglavju 3.2. Ekonomski razvoj. Poudarek bo dan na formiranje storitvenih in manjših proizvodnih dejavnosti na eni strani ter krepitvi turističnega gospodarstva na drugi strani.

Hitrejši razvoj storitvenih in drobnoproizvodnih dejavnosti bo temeljil na predvidenem prestrukturiranju maloserijske proizvodnje, specializacije ter kooperacije. Sprememba tržne strukture bo še bolj vplivala na večjo prilagodljivost tržišču, racioanlno izrabo sredstev ter produktivno zaposlovanje.

Sodobni trendi gospodarskega razvoja spreminjajo tudi strukturo zaposlenih po sektorjih dejavnosti.

V naši občini bodo tako primarne kot sekundarne dejavnosti še vedno imele močno vlogo v procesu urbanizacije. Procesi slabljenja večjih industrijskih obratov in vse večja avtomatizacija in s tem zmanjševanje potrebe po delovni sili pa nakazujejo usmeritve v vse večji razvoj tercialrnih in kvartarnih dejavnosti.

Od sedanjih 4 do 9 % zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih v občini bo potreben znaten premik. Zaposlenost bo rasla zlasti v tehnološko intenzivnih panogah, turizmu, storitvenih dejavnostih, informatiki, v družbenih dejavnostih pa predvsem v izobraževanju in raziskovanju.

3.6. Usmeritve tehnološkega razvoja

Občina sicer nima večjih proizvodnih zmogljivosti, zato je primerjava stanja tehnologije skorajda nemogoča. Načeloma pa je tehnološki napredek bistveni pogoj za gospodarski in družbeni razvoj občine. Razvojne cilje bomo zato v prihodnje dosegali s pospešenim posodabljanjem sedanjih tehnologij (žičniški sistemi, letališka tehnologija, kmetijska mehanizacija, itd.), uvajanjem novih z večjimi učinki, z boljšo organizacijo in trženjem.

Razvoja tehnologije ne bo mogoče doseči brez pospeševanja raziskovalne dejavnosti.

Da bi uveljavili večji delež znanja, bomo v prihodnjem obdobju hitreje od rasti dohodka povečali število strokovnjakov in sredstev, ki bodo delovali v razvojno-raziskovalnih enotah ter se na osnovi dolgoročnih usmeritev povezovali s strokovnimi delavci in organizacijami v občini in zunaj nje. Razvojne službe bomo organizirali po načelu racionalnosti s sorodnimi programi.

Pospeševali bomo množično inventivno dejavnost. Razvojno - raziskovalno dejavnost bomo obravnavali kot neposreden proizvodni dejavnik.

Paralelno s tem bomo oblikovali tudi celovit informacijski sistem.

3.7.     Usmeritve razvoja družbenih dejavnosti

Cilj razvoja družbenih dejavnosti občine Cerklje je v dvigovanju njihove kvalitete, v prestrukturiranju ter v relativno hitrejšemu razvoju posameznih programov. Prestrukturiranje družbenih dejavnosti bo potekalo skladno s predvidenimi spremembami v demografski strukturi občine, s spremembo tehnologij, stopnjo zaposlovanja in prostorskim razvojem.

Da bi bilo zadovoljevanje nematerialnih potreb občanov, v prvi vrsti potreb po varnosti in solidarnosti (socialno skrbstvo, socialno varstvo, zdravstvo) ter ostalih potreb (kultura, telesna kultura, znanost), čim bolj kakovostno in da bi ga kar najbolj približali željam in potrebam občanov, bomo razvijali predvsem cenejše in posamezniku bolj prilagojene oblike zadovoljevanja socialnih potreb. Delovanje družbenih dejavnosti bo predvsem kakovostno boljše kot do sedaj, zato bomo na področjih, kjer bo le mogoče, vpeljevali visoko tehnologijo, podprto z znanjem.

Sistem financiranja družbenih dejavnosti bo bolj neposreden, kot je bil do sedaj, zato bomo pogosteje financirali konkretne programe na račun splošnih.

Preverjali bomo vsebino obstoječih programov ter s sredstvi prvenstveno zagotavljali uresničevanje z zakoni zagotovljenih programov. Posvetili se bomo izgradnji novega vrtca v Cerkljah, prizidka večnamenske športne dvorane ter kot dolgoročno usmeritev izgradnji kulturne dvorane. V skladu s splošnim trendom in potrebami bomo načrtovali tudi izgradnjo lastnega doma starejših občanov in varovanih stanovanj.

3.8.     Usmeritve razvoja zaščite in reševanja

Občina bo glede na svojo lego in dejavnosti v prostoru razvijala krepitev protipožarnega varstva z izgradnjo novega doma požarne varnosti ter ukrepov za zaščito in reševanje. Skrbela bo za zagotavljanje ukrepov pred erozijo v naravnem okolju (vodotoki, eksploatacije gozdnih površin). Posebna skrb bo posvečena programom območij za posebne namene v okviru letališča Brnik.

3.9.     Usmeritve razvoja mikro lokalnih skupnosti

V občini se nahaja več vaških skupnosti in sicer Adergas, Ambrož pod Krvavcem, Apno, Cerklje na Gorenjskem, Češnjevek, Dvorje, Grad, Lahovče, Poženik, Praprotna Polica, Pšata, Pšenična Polica, Ravne, Sidraž, Spodnji Brnik, Stiška vas, Sveti Lenart, Šenturška Gora, Šmartno, Štefanja Gora, Vašca, Velesovo, Vopovlje, Zalog pri Cerkljah in Zgornji Brnik, ki združujejo trideset naselij v trinajstih katastrskih občinah.

Vaške skupnosti bomo  pojmovali kot osnovne elemente uravnoteženega razvoja, kar izhaja iz njihove teritorialno pogojene mnogo plastne funkcije. V njih bomo spodbujali najprej uravnoteženost tistih temeljnih dejavnikov, brez katerih ne morejo obstajati: uravnoteženost prebivalstva, oskrbovalne in komunalne pa tudi delovne funkcije.

Pri razmestitvi dejavnosti, ki presegajo raven pomembno za vaške  skupnosti, morajo pa biti razmeščene v prostoru občine, bomo pazili, da se ne bodo zaradi motenja prebivalcev in ekoloških zadreg osredotočile preveč v posamezne vaške  skupnosti. Upoštevali bomo že izoblikovan značaj in fizionomijo posamezne skupnosti in tako zagotavljali tudi kulturen razvoj teh polivalentnih organizmov.

4.3.     URBANISTIČNA IN KRAJINSKA ZASNOVA

1.         SPLOŠNO

Urbanistične in krajinske zasnove predpisuje Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 18/84), ki v 34. členu določa, da je glede na pomembnost območja urbanistična in krajinska zasnova sestavni del dolgoročnega planskega akta občine. V 24. členu Navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85) je podrobneje definirana tudi vsebina dokumenta.

Urbanistična zasnova je planski dokument, ki določa globalno namensko rabo zemljišč v ureditvenem območju naselja, organizacijo dejavnosti in oblikovne pogoje za urejanje mesta. Z urbanistično zasnovo se določijo razmerja v prostoru tam, kjer je uporabnikov veliko, kjer se njihovi interesi prepletajo in je zato potrebna precizna obdelava prostorskih razmerij. Vsebina urbanistične zasnove mora biti tako natančna, da usmerja pripravo podrobnejše urbanistične izvedbene dokumentacije (PIA), hkrati pa tako ohlapna, da omogoča rešitve, ki so v skladu z interesi in razmerami celotnega časovnega obdobja za katerega je izdelana. Enako velja za krajinsko zasnovo. Domet obeh, torej urbanistične in krajinske zasnove je zato predvsem v določevanju globalnega ustroja naselja in opredeljevanju usmeritev za oblikovanje njegove podobe. Tovrstna zasnova je torej krovni dokument za podrobnejše in parcialnejše dokumente, vendar edina predstavlja celotno podobo ustroja pomembnejšega naselja oziroma območja.

Za področje Občine Cerklje na Gorenjskem se določa izdelava troje zasnov za pomembnejša razvojna območja in sicer:

1.    Urbanistična zasnova Cerkelj na Gorenjskem

2.    Urbanistična zasnova Letališča Brnik in

3.    Krajinska zasnova Krvavca

V splošnem je vsaka od urbanističnih zasnov in krajinske zasnove predstavljena v petih segmentih in sicer:

1.    Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja območij Cerkelj, Letališča Brnik in Krvavca z merili za doseganje teh ciljev,

2.    Podrobnejše usmeritve za razvoj osnovnih dejavnosti na vseh treh specifičnih območjih,

3.    Podrobnejša zasnova dolgoročnega razvoja na vseh treh območjih, ki posebej opredeljuje:

3.1. zasnovo organizacije dejavnosti,

3.2. zasnovo namenske rabe prostora

4. Zasnova namenske rabe prostora v ureditvenem območju Cerkelj, Letališča Brnik in Krvavca in

5. Opredelitve za uresničevanje zasnov, ki se nanašajo na:

            5.1. območja kompleksne graditve ali prenove, z vrsto PIA,

            5.2. območja izključnega urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji,

     5.3. urbanistične oblikovalske usmeritve za urejanje posameznih območij ali sklopov območij in

     5.4. usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter ostalih krajinskih vrednot

Za vsako od navedenih treh zasnov so v nadaljevanju podrobneje obdelana poglavja iz predhodnih alinej splošnega dela za posamezen tip zasnove pa v okviru zasnove namenske rabe prostora še posebej:

1.       za urbanistični zasnovi:

1.1.  območja, na katerih se bodo s srednjeročnim družbenim planom določala stavbna zemljišča, ki so posebej opredeljena na zemljišča za stanovanje, za družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti, za proizvodne dejavnosti, športnorekreacijske in druge urejene zelene površine v območju zasnove ter večje površine infrastrukturnih objektov in naprav in površine infrastrukturnih objektov in naprav in

1.2. območja, ki so zaradi svojih varovalnih ali podobnih specifičnih funkcij (omejena raba letališča, itd.) vključena v ureditvena območja naselij ali večjega infrastrukturnega kompleksa, vendar se jim namenska raba ne sme spreminjati

2.       za krajinsko zasnovo Krvavca:

2.1.  območja naravne in kulturne dediščine ter drugih vrednot okolja,

2.2.  območja za kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo ter raziskovanje in izkoriščanje rudnin,

2.3. območja za poselitev,

2.4.  območja za rekreacijo v naravnem okolju in

2.5.  območja sanacij.

2.    UVOD

Pripravo urbanistične zasnove vedno spremljajo dileme, ki izhajajo iz same narave urbanizma. Nanašajo se na razumevanje preteklosti izhajajoč iz analize naravnih danosti in zgodovinsko ustvarjalnih razmer v okolju v danem časovnem obdobju, socialnih in ekonomskih zmožnosti in poznavanja potreb sedanjosti, kar je edina možna podlaga za načrtovanje prihodnosti. Gre za dileme, kako zasnovati ustroj kraja, področja ali večjega infrastrukturnega kompleksa, da bodo rešitve vzdržale vsaj bližnjo bodočnost, kako doseči pravo mero med uresničljivostjo in vizionarstvom, med trajnim in minljivim, med vrednim in modnim. Pred urbanizem se danes postavljajo tudi in predvsem izzivi ekologizacije družbe in liberalizacije življenja, ki se najbolj odražajo v zahtevi po dovolj obvezujoči a hkrati dovolj ohlapni vsebini dokumenta. Pričujoče zasnove se zavedajo, da rešitve nakazanih smeri in problemov presegajo zmožnosti in kompetence stroke, vendar ob zavedanju trajnega spreminjanja ustvarjenih razmer ter specifičnih izhodišč politike, tvorijo ob konsenzu nadzorstvene stroke soglasjedajalcev, temelj razvoja bodisi Cerkelj, Letališča Brnik ali Krvavca.

3.    URBANISTIČNA ZASNOVA CERKELJ NA GORENJSKEM

3.1.                  SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA URBANISTIČNE ZASNOVE CERKELJ

3.1.1.   Uvod

Ureditveno območje urbanistične zasnove Cerklje obsega naselje Cerklje, Dvorje in Grad. Območje zasnove predstavlja najmočnejše gravitacijsko središče mikroregije, saj nanj gravitira večina od 26-ih naselij v občini s skupnim številom 6.121 prebivalcev[1]  na površini 7.803,86 ha. Samo območje urbanistične zasnove vključuje približno 1900 prebivalcev na površini 87,77 ha.

3.1.2.   Dosedanji razvoj

Za vsa tri naselja skupaj je bila v preteklosti v povprečju značilna postopna rast prebivalstva, pri čemer nosilno naselje Cerklje kaže največjo stopnjo rasti (1,91 v zadnjih 30-ih letih), Dvorje povprečno (0,42 v zadnjih 30-ih letih), Grad pa rahel upad (0,75 v zadnjih 30-ih letih).

Dosedanji razvoj urbanistične zasnove odraža vse posledice splošne stanovanjske graditve preteklega obdobja: velik obseg gradenj, ki je presegel potrebe kraja, usmeritev v izrazito ekspanzijo naselij na najboljša kmetijska zemljišča z gradnjo pretežno individualnih stanovanjskih gradenj ter nesmotrno rabo razpoložljivih stavbnih zemljišč. Prekomerni prostorski ekspanziji pa ni sledila, razen v zadnjem obdobju, ustrezna infrastrukturna opremljenost ter sočasen usklajen razvoj centralnih dejavnosti. Podobno je tudi z območji za storitvene in proizvodne dejavnosti.

Manjko ustreznih možnosti in programov se kaže tudi v stopnji dnevnih migrantov, ki znaša za Cerklje 75, za Dvorje 79 in Grad prav tako 79, kar je nad povprečjem glede na ostala naselja v občini.

Analiza že realiziranih prostorskih izvedbenih načrtov za področje Cerkelj kaže, da so realizacije skoraj v vseh primerih deviirale v prosto stoječo individualno gradnjo, strnjena gradnja več stanovanjskih objektov ter zapolnitve večjih prostorskih vrzeli pa niso bile realizirane.

Razvojne probleme znotraj urbanistične zasnove Cerkelj je možno na osnovi predhodne analize možnosti dolgoročnega razvoja strniti v sledeča področja:

·      nezadovoljiva razvitost centralnih funkcij v Cerkljah glede na vlogo v širšem gravitacijskem območju. Premajhne so zmogljivosti šole, vzgojno varstvene ustanove in trgovine osnovne preskrbe;

·      prostorske in funkcijske spremembe

   Z izgradnjo novih stanovanjskih območij ob vaških jedrih so se spremenili funkcijski odnosi med površinami različnih rab. Temu pa ni sledilo tudi preurejanje prometa v naselju in ustrezna organizacija (lokacija) dejavnosti;

·      omejen prostorski razvoj naselij v UZ

  Obravnavana naselja ležijo na robu Cerkljanskega polja, za katero je nasploh značilna intenzivna kmetijska proizvodnja. Najboljša kmetijska zemljišča, razen na severnem delu Dvorij in Grada, povsem obkrožajo naselja, z dolgoročnim planom občine pa so ta zemljišča trajno varovana izključno za kmetijsko rabo (1. območja). Ob tem se postavlja osnovno vprašanje, kam in kako uravnavati bodoči prostorski razvoj naselij, ki ga bo zahtevala gradnja stanovanj, centralnih dejavnosti, turistične infrastrukture in prometa;

·      dosedanje zanemarjanje "notranjega razvoja" naselij v okviru UZ 

  Pod notranjim razvojem naselij razumemo poleg izboljševanja bivalnega in delovnega okolja tudi intenzivnejšo oziroma boljšo izrabo že poseljenih območij, za katera predpostavljamo, da razpolagajo še z določenimi neizkoriščenimi možnostmi;

·      potrebe po novih oblikah stanovanjske gradnje v smislu smotrne rabe prostora in možnosti gradnje

Stanovanjska gradnja zaseda v naseljih Cerklje, Dvorje in Grad (vključno z vaškimi jedri) večino zemljišč. Povprečna gostota znaša 27 prebivalcev / ha. Kljub podeželskemu značaju naselij so te gostote zelo nizke, izraba zemljišč (s prevladujočo enodružinsko prosto stoječo hišo) pa neracionalna.

Težnji po varstvu in smotrni rabi zemljišč narekujeta tudi na podeželju v bodoče skrbnejše gospodarjenje s prostorom in zato uveljavljanje novih oblik enodružinske in kolektivne gradnje (strnjene - vrstne, verižne...); vendar te oblike gradnje niso skladne s sedanjimi željami ljudi;

·      kmetije v naseljih in nezadovoljivo skrbništvo nad njihovim razvojem.

Kljub spremenjeni in še spreminjajoči se vlogi naselij, še posebno Cerkelj, ki prehajajo v tip urbano-ruralnega naselja, ima v vseh obravnavanih naseljih kmetijstvo še vedno pomembno vlogo. V vseh naseljih je skupno 89 kmetij, od teh 45 zaščitenih.

Predvidevamo, da se bo število kmetij v jedrih postopoma spreminjalo - zmanjševalo - in da se bodo preostale kmetije gospodarsko krepile, kar bo povzročalo v vaških (kmetijskih) jedrih prostorske, zemljiško-lastniške in gradbene spremembe;

·      dileme o turističnem razvoju naselij

Kljub temu da ležijo naselja na robu zelo razvitega turistično-rekreacijskega središča Krvavec in da skozi naselja vodi ves tranzitni promet, so naselja turistično precej neopremljena. Pomanjkljivost se kaže predvsem v gostinski opremi;

·      prometne razmere

Poseben problem je v naseljih tranzitni promet turistov na Krvavec iz smeri Ljubljana in Kranj.

V samem cestnem omrežju predstavlja glavni problem varnost. Dosedanja slaba kvaliteta cest, ki se je v zadnjem času znatno izboljšala, je v splošnem ovirala pretočnost vozil in ogrožala udeležence v prometu, odsotnost peš in kolesarskih poti pa še vedno ogroža varnost pešcev in kolesarjev;

·      ne izgrajenost kanalizacijskega omrežja

V obravnavanih naseljih ni kanalizacijskega sistema. Večina objektov ima fekalne vode speljane v greznice, pretoke pa tudi v ponikovalnice. Nekaj odvodnih kanalov je speljanih tudi v strugi potokov Reka, Pšata in Ušica, kar povzroča onesnaženost vodotokov in degradacijo okolja.

3.1.3.   Skupna izhodišča in cilji

Globalni cilji in usmeritve, na katerih temelji zasnovani prostorski razvoj urbanistične zasnove Cerklje so:

3.1.3.1. Kontinuiteta urbanističnega urejanja vseh treh naselij

Urbanistični razvoj naselij sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Kvalitetne rešitve iz veljavnih urbanističnih dokumentov so podlaga za snovanje novih ureditev. Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno prilagoditi nove prostorske ureditve - tako v strukturnem, kot oblikovnem smislu. Pogosto je od stopnje uresničenosti posamezne ideje odvisno, ali posamezno urbanistično ureditev sprejemamo kot kvaliteto ali kot tujek v prostoru.

3.1.3.2. Varovanje naravnega okolja

Ekologizacija življenja se mora odraziti v prostorskih ureditvah nove aglomeracije. Dilema o ekspanzivnem in disperznem širjenju na  nove površine ter prestrukturiranju oziroma izgrajevanju celotnega naselja navznoter je v tem smislu presežena. Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi izgrajevanje in prostorsko rast. V čim večji meri je potrebno naravno okolje vključevati v urbane ambiente, graditi ekološko varčno in z naravnimi prvinami prežeto naselbinsko strukturo. Takšna usmeritev pomeni večjo humanizacijo s pozitivnimi socialnimi posledicami. V bodoči urbanistični zasnovi Cerkelj se oblike bivanja, proizvodnje in potrošnje ne morejo razvijati brez upoštevanja ekoloških zmogljivosti prostora.

3.1.3.3.   Povezovanje z bližnjimi naselji in zaselki v funkcionalno gravitacijsko 

             središče

Delitev dela in naraščajoča stopnja mobilnosti prebivalstva oblikujeta nov prostorski vzorec, v katerem se gravitacijsko središče in bližnja naselja povezujejo v funkcijsko homogeno skupnost. Osnovne človekove dejavnosti so prostorsko vedno bolj disperzirane, čeprav vse bolje dostopne. Bližnja naselja kot so Poženik, Pšata, Vašca, Češnjevek, Adrgas, Trata, Velesavo in deloma Brnik so z jedrom in med seboj povezana z zmogljivim prometnim omrežjem, hkrati pa ločena z zelenimi kmetijskimi in rekreacijskimi površinami. Med gravitacijskim središčem in obmestjem se vzpostavlja komplementarno razmerje, ki temelji na potencialnih prednostih enega in drugega območja.

3.1.3.4. Ohranjanje in izboljšanje kvalitete bivalnega okolja

Z večanjem družbenega standarda se pred urbanistično urejanje postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih območij in zagotavljanju primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je potrebno zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj stanovanjskih sosesk, oskrbno središče, zadostno število parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost okolja. Težiti je potrebno k atraktivnemu središču in policentrični razmestitvi polifunkcionalnih naselbinskih predelov ter tako preseči razdeljenost širšega območja na kraj bivanja in kraj dela oziroma na javne (odprte) in zasebne (zaprte) površine. Ureditve okolja, ki vzpodbujajo socialne stike in imajo socialen pomen (poljavne površine in zelenice znotraj stanovanjskih sosesk in stavbnih otokov, otroška igrišča) morajo biti izhodišče za urejanje vsake stanovanjske soseske. V urbanističnem urejanju je potrebno ekonomsko profitni interes podrediti humanizaciji stanovanjskega okolja in ureditvam, ki omogočajo in vzpostavljajo socialne stike med prebivalci vseh treh nosilnih naselij v urbanistični zasnovi. Uveljavljati je potrebno tudi etične vrednote, ne le ekonomskih in socialnih.

3.1.3.5. Zagotavljanje prostorskih možnosti za gospodarski in družbeni razvoj urbanistične zasnove Cerkelj

Eden od osnovnih ciljev urbanističnega urejanja je zagotavljanje zadostnih in primernih površin za razvoj naselij. Kljub težavnemu kvantificiranju potrebnih površin, je nujno podati vsaj strategijo prostorskega razvoja v bližnji prihodnosti, ki mora temeljiti na realnih predpostavkah prihodnjega razvoja. Pravilno doziranje proizvodnih dejavnosti in razvoj terciarnih dejavnosti sta najpomembnejša procesa gospodarskega prestrukturiranja, ki pa posledično vplivata tudi na namembnost zemljišč. Zagotavljanje zadostnih površin za turistične, centralne in storitvene dejavnosti je zato prednostna orientacija. To predstavlja večjo disperzijo delovnih mest, približevanje kraja dela kraju bivanja in manjših gradbenih kompleksov, ki nudijo več raznovrstnosti in življenjskosti v ambientih naselja.

3.1.3.6. Dopolnjevanje in nadgrajevanje oblike urbanistične zasnove Cerkelj

Funkcionalnost ustroja naselja se mora odražati v podobi kraja. Tudi ta mora izhajati iz kontinuitete urbanističnega razvoja in prispevati k razpoznavni identiteti posameznih predelov. Razmestitev dominant (cerkev Marijinega vnebovzetja) in percepcijsko vrednih ambientov (glavni trg) mora postati eno od meril pri presojanju kvalitete bivalnega okolja in hkrati obvezna osnova pri pripravi podrobnejše urbanistične dokumentacije. Različni genezi posameznih območij, načinu zazidanosti in stopnji urbanistične izgrajenosti je potrebno prilagoditi oblikovna določila in s tem oblikovati različno identiteto posameznih delov naselja z več centralnimi funkcijami naselja Cerklje in več stanovanjskimi naselji Dvorje in Grad ter vmesnimi turističnimi conami.

3.1.3.7. Varovanje kvalitetnega gradbenega tkiva vseh treh naselij

Ne le zgodovinska gradbena substanca, tudi novejši urbanistični in stavbarski dosežki morajo postati varovani deli stavbnega tkiva. Prenova je zato prevladujoč način urbanističnega urejanja v ožjem središču Cerkelj, pri čemer pa je poleg gradbene prenove potrebno skrbeti tudi za socialno - zagotoviti gradnjo stanovanj za vse starostne skupine in vse socialne sloje ljudi. Kvalitetni in oblikovno izgrajeni novejši deli naselja so prav tako varovani. Težiti je potrebno k smiselnemu razmerju med trajnimi in sodobnimi strukturami.

3.1.3.8. Uvajanje funkcionalnega prometnega omrežja

Prometno urejanje potrebuje izhodišča, bližja drugačni prometni politiki, kakor novim tehničnim rešitvam. Obremenjenost glavne prometnice, hrup, slabšanje kvalitete zraka in prometni zastoji v viških turistične sezone so razlogi za ukrepe, ki presegajo zgolj prometni vidik urbanističnega urejanja. Cilj urejanja prometa je opredelitev zmogljivega in funkcionalnega prometnega omrežja, vzpostavljanje direktne povezave s hitro cesto, izboljšanje poti med območji različnih dejavnosti, umirjanje prometa v stanovanjskih soseskah, uvajanje dopolnilnih oblik prometa ter zagotavljanje zadostnih parkirnih površin v intenzivnih območjih centralnih dejavnosti.

3.1.3.9.    Zagotavljanje primerne infrastrukturne opremljenosti v vseh delih naselij

Infrastrukturno omrežje mora biti urejeno tako, da bo omogočena kvaliteta bivanja in preprečena degradacija okolja. V tem smislu bo potrebno izgraditi manjkajočo infrastrukturno opremo in zasnovati dolgoročno strategijo oskrbe z vodo, energijo, odstranjevanje odplak in odpadkov. Tudi razvoj telekomunikacij bo preobrazil ustroj območja. Prostorske posledice uvajanja telekomunikacij še niso dovolj znane, predpostavljamo pa, da bodo povzročile še večjo disperzijo centralnih dejavnosti in delovnih mest ter s tem manjšo koncentracijo storitvenih dejavnosti v središču Cerkelj. Posledice so dolgoročnega značaja in jih je možno deloma eliminirati s striktno zasnovo ločevanja poslovnih in stanovanjskih dejavnosti.

3.1.4. Prostorske omejitve

Urbanistična zasnova posameznega naselja, tako tudi sklopa naselij Cerklje, Dvorje in Grad je večplasten pojav, ki se odraža tudi v večih vidikih omejevanja. Čeprav nobeden ne zadosti vsem kriterijem, se pojavljajo vsaj tri razmejitvene črte, ki zaznamujejo tovrstni sklop naselij.

Prva in najširša je meja gravitacijskega vpliva, torej navazave okoliških poselitvenih struktur, prebivalstva in infrastrukture. Tako je za najširše območje gravitacijskega središča možno smatrati celotni severni predel občine z naselji Cerklje, Dvorje in Grad ter Adergas, Apno, Češnjavek, Glinje, Poženik, Praprotna in Pšenična Polica, Pšata, Ravne, Stiška vas, deloma Šenturška Gora, Šmartno, Štefanja Gora, Trta, Velesavo in Viševca. Ostala naselja so razen v funkciji upravnega središča in deloma izobraževalnega manj navezana na obravnavano urbanistično zasnovo.

Druga, širša je meja funkcionalnih zemljišč vezanih na katastrske občine, kot starejšo kategorijo in lastniško opredelitev kmetijskih zemljišč in gozdov z obstoječimi kmetijami znotraj urbanistične zasnove.

Tretja, ožja meja, ki jo prostorski dokument v analizah tudi podrobneje obravnava, je meja območja stavbnih zemljišč vseh treh naselij, ki tvorijo urbanistično zasnovo. Za operacionalizacijo je pomembna zgolj ta, ki je osnova za bilance površin, oblikovanje dejavnosti in namenske rabe. Ta hkrati omejuje pozidane površine gravitacijskega središča in predstavlja območje, kjer veljajo zakonska določila v zvezi z upravljanjem s stavbnimi zemljišči ter hkrati zamejuje območje, kjer se izvaja kompleksna gradnja.

3.2.             PODROBNEJŠE USMERITVE ZA RAZVOJ OSNOVNIH 

             DEJAVNOSTI

Za razvoj naselij so podrobneje konkretizirani naslednji planski cilji ter razvojne usmeritve:

·      kvantitativni in kvalitativni razvoj centralnih dejavnosti, ki služijo prebivalcem obravnavanih naselij in širšega zaledja.

Dolgoročni plan občine določa Cerklje tudi v bodoče kot lokalno središče, ki bo služilo 6121 prebivalcem gravitacijskega zaledja. V samem ureditvenem območju pa pričakujemo, ob upoštevanju usmeritev DP občine in predpostavk v demografskem razvoju, porast števila prebivalcev od 1915 (leta 1981) na 2468 (leta 2000) oziroma dodatno 553. Ta ocena predpostavlja poleg naravne rasti naselij tudi priselitve prebivalcev iz širšega zaledja v novo formirana območja.

Vloga Cerkelj v pomenu centralnosti zato zahteva, da v okviru prostorskih možnosti, ki jih naselje ima, zadostimo predvsem razvojnim potrebam centralnih dejavnosti.

Prostorske potrebe za njihov razvoj so ocenjene na skupno 20,72 ha. Ob tem izhajamo iz dejstva, da so razvojne (finančne) možnosti za gradnjo centralnih, predvsem družbenih objektov večinoma omejene. Zato potrebujejo zagotovljene površine, da se razvoj prilagaja spremenjenim pogojem in razmeram v bodočnosti. To pomeni, da naj se območja centrov - jeder - ne pozidajo s stanovanjsko ali drugo gradnjo, temveč tovrstna že pozidana in še prosta zemljišča z začasno drugo rabo varujejo za dolgoročni razvoj centralnih dejavnosti,

·      preusmeritev prostorskega razvoja naselij iz dosedanjega "zunanjega" v ti. "notranji razvoj", ki pomeni intenziviranje rabe že izgradnih delov naselij in kvalitativne izboljšave

S kmetijskimi zemljišči omejevan prostorski razvoj bo torej narekoval v teh naseljih spremenjeno urbanistično politiko, v smislu intenziviranja že poseljenih območij in optimalne posege v zemljišča, ki so bodisi enklave v strnjenih delih stavbnih zemljišč, bodisi smiselno dolgoročno zaokrožujejo naselje tako v prostorskem, kot funkcijskem oziru.

Skupne prostorske potrebe so za dolgoročni razvoj stanovanj ter predpostavljene tipe stanovanjskih  objektov opredeljene na 63,35 ha. Vendar je potrebno že danes upoštevati potrebe in možnosti razvoja naselij v kasnejših obdobjih.

Ocenjujemo, da obstajajo v naseljih še možnosti za različne oblike zgoščevanja: za novogradnje, dozidave, nadzidave in drugo. Vendar pa pomenijo zaradi lastništva in sedanjih pravnih regulativ le potencial za gradnjo, ki pa se bo izkoriščal dolgoročno in spontano. Le v primeru, da bi zgoščevanje družbeno stimulirali ali da bi uvedli druge ukrepe, bi se odprle širše možnosti tovrstne gradnje.

·      tehnološki in gospodarski razvoj kmetij in izboljševanje njihovih bivalnih pogojev

Kmetijski pomen Cerkelj in drugih naselij v ureditvenem območju bo še naprej ohranjen. Pričakujemo pa večje socialne, gospodarske, tehnološke in zemljiške spremembe, ki bodo bistveno spreminjale prvotna stara vaška jedra in zahtevala spremenjene funkcijske odvisnosti z drugimi deli naselij ali njihovim obrobjem.

Nadaljni razvoj zasebnih kmetij je potrebno omogočati v dveh smereh:

1.    v vaških jedrih: možnosti imajo kmetije, ki po svoji proizvodni usmeritvi ustrezajo kriterijem lokacije znotraj naselja (glede emisij) in imajo za nadaljnji razvoj v naselju že dovolj veliko zemljišče oziroma si le-tega lahko pridobijo

2.    na robovih kmečkih delov naselij ali v posebnih kmetijskih conah

V primeru posebnih kmetijskih proizvodnih usmeritev (npr. v živinorejo,...) kjer so možne večje motnje v naselju (smrad, hrup) in kjer zahteva obseg proizvodnje ali nova tehnologija večje površine, je potrebno zagotoviti možnost preselitve kmetije na rob naselja.

·      funkcionalne dopolnitve naselja s turističnimi dejavnostmi za obogatitev turistične ponudbe Krvavca

Bližina Krvavca, prometne zveze in razmere ter njegov pričakovani razvoj narekujejo, da se tudi obravnavana naselja ustrezno vključijo v turistično ponudbo.

·      vsestransko izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev v naseljih

Izboljševati je potrebno prostorsko in funkcionalno organizacijo naselij: oživitev trgov, ureditev prometa, še posebej z vidika dostopnosti do oskrbnih in družbenih dejavnosti, varnosti itd.,

·      varstvo dobrin splošnega pomena in varstvo okolja nasploh

Ekologizacija življenja se mora odraziti v prostorskih ureditvah nove aglomeracije osrednjega naselja Cerkelj in celotne občine. Dilema o ekspanzivnem in disperzivnem širjenju na nove površine ter prestrukturiranju oziroma izgrajevanju večjih naselij navznoter je v tem smislu presežena. Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi izgrajevanje in prostorsko rast. V čim večji meri je potrebno naravno okolje vključevati v urbane ambiente, graditi ekološko varčno in z naravnimi prvinami pretežno naselbinsko strukturo. Takšna usmeritev pomeni večjo humanizacijo s pozitivnimi socialnimi posledicami.

·      razvoj in krepitev pogojev za kvalitetno ukrepanje v primeru elemntarnih in drugih nesreč

Poleg usmeritev za urejanju vodotokov in za vodne vire je treba pri poseganju v prostor upoštevati tudi ogrožena območja zaradi poplav, erozije, zemeljskih in snežnih plazov. Poseganje v prostor je v teh območjih omejeno.

3.3. PODROBNEJŠA ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA

3.3.1. Zasnova organizacije dejavnosti z namensko rabo prostora

Urbanistična zasnova Cerkelj določa prostorski razvoj treh med seboj povezanih naselij, ki ležijo sicer na kmetijsko visoko proizvodnem prostoru, zaradi centralne vloge nosilnega naselja v občini, ki je hkrati tudi sedež občine, pa v primerjavi z drugimi sosednjimi naselji kažejo tudi močnejše razvojne trende.

Zaradi varstva kmetijskih zemljišč je prostorski razvoj naselij navzven omejen. Zato bo potrebno omejevati priseljevanje prebivalcev iz drugih naselij in upoštevati predvsem naravno rast prebivalcev obravnavanih naselij - Cerkelj, Dvorij in Grada. Vendar tudi tako predvidena rast odpira razvojno dilemo, v kolikšni meri bo v omejenih prostorskih okvirih dolgoročni - kvantitativni razvoj sploh možen.

Z vidika omejitev, ki jih postavlja varstvo kmetijskih zemljišč, je logična usmeritev razvoja naselij predvsem v:

·      "notranji razvoj", to je v intenziviranje obstoječe poselitve

·      stanovanjsko rabo in izboljšanje teh območij (kvalitativni razvoj) v obsegu, ki ga dovoljujejo urbanistični normativi ter le delno na kmetijska zemljišča.

Značilnost predlagane zasnove dolgoročnega razvoja naselij so naslednje:

1.         Namesto dosedanjega razvoja navzven v odprti prostor, je predviden notranji razvoj. Izrabljala se bodo:

·      večja, še nezazidana zemljišča v naselju za gradnjo stanovanj (večstanovanjskih objektov) ter spremljajočih centralnih dejavnosti v osrednjem delu Cerkelj ter Dvorij in Grada,

·      večje še proste notranje parcele in robna območja (na zahodnem delu Cerkelj),

·      kot dolgoročnejša možnost za sprotno reševanje dela stanovanjskih potreb je upoštevana tudi boljša izraba že zazidanih parcel, bodisi s preparceliranjem ali z gradnjo prizidkov k obstoječim objektom ter

·      izvajala se bo prenova dotrajanih starejših objektov.

Bilanca stanovanjskih potreb in možnosti kaže, da je potrebno poiskati zunaj ureditvenega območja UZ nove možnosti za stanovanjsko gradnjo, bodisi ob bližnjih naseljih pod gorami oziroma v novih večjih naseljih, v katerih bi se usmerjalo prebivalstvo iz s kmetijskimi zemljišči omejevanih naselij.

2.         Centralne dejavnosti se bodo razvijale v že oblikovanem jedru naselja in na njegovem robu. Njihov prostorski razvoj predvidevamo v naslednjih oblikah:

¨    v okviru funkcionalne preobrazbe obstoječih objektov v osrednjih delih naselij (za storitve, trgovine, gostinske lokale...)

·      dozidave oziroma povečave obstoječih objektov (šola, VVO)

·      v okviru novogradenj več stanovanjskih objektov (izraba pritličij v ne stanovanjske namene)

3. Osrednji del naselij Cerkelj, Dvorij in Grada, v katerih prevladujejo zasebne kmetije, bodo še vnaprej ohranile stanovanjsko - kmetijski značaj. To pomeni, da bodo imele kmetije zaradi potrebe po večjih funkcionalnih zemljiščih v naseljih pri nadaljnjem prostorskem razvoju prednost. Možnosti lociranja tudi drugih dejavnosti, npr. obrti, stanovanj itd., bodo podrobneje preverjene in količinsko ocenjene z izvedbenimi akti. Posebne - usmerjene kmetije, ki v jedrih naselij ne bodo imele pogojev za razvoj, se bodo usmerjale na robove naselij.

4. Določene premike v funkcionalni strukturi in v organizaciji dejavnosti v naseljih bo narekoval razvoj turizma v širšem turističnem prostoru Krvavca, v okviru katerega je tudi ureditveno območje Cerkelj.

            Za intenzivnejši turistični razvoj Cerkelj je predlagan rezervat za turistično dejavnost na območju med Dvorjami in Cerkljami ob glavni cesti, Adergas in Velesovo (igrišče).

5.         Zasnova prometnega sistema upošteva sezonsko koncentracijo tranzitnega turističnega prometa skozi naselja in potrebe po funkcionalnih in tehničnih izboljšavah lokalnega prometa v naseljih.

Zahodno od Cerkelj se določa rezervat za obvozno cesto Letališče Brnik - Dvorje - Krvavec, ki bo glede na bodoči razvoj tega turističnega območja dorekla pomembnost izvedbe te ceste.

Na cestnem sistemu, ki ga tvori regionalna (primarna) cesta Letališče Brnik - Cerklje - Grad in lokalne ceste, ki so primarne, sekundarne in terciarne cestne zveze v naselju (Cerklje - Visoko, Grad - Šenturška Gora in Cerklje - Pšenična Polica...) so skladno z zahtevanimi elementi cest potrebne (delno že realizirane) predvsem rekonstrukcija Ceste Toneta Fajfarja, Trga Davorina Jenka in Krvavške ceste z izgradnjo obojestranskega pločnika, rekonstrukcija križišča Krvavške ceste in Ulice Franca Barleta. Za funkcionalne izboljšave v naselju pa ureditev in oprema avtobusnih postajališč ter zgraditev kolesarskih ter pešpoti. Del investicij je že v gradnji ali pa zaključen.

Za zagotovitev ustrezne komunalne opremljenosti naselij se predvideva:

·      izvedba kanalizacijskega sistema za odvajanje odpadnih voda

·      zagotovitev zadostne količine pitne vode iz doline Kokre, katere del vode se bo preusmeril  preko rezervoarja Trata na Območje Cerkelj

·      za povečane potrebe po električni energiji nove TP in povečanje transformacije ter povečanje omrežja

·      gradnja nove KATC

·      izgradnja kabelske TV

·      v dolgoročnem obdobju širitev pokopališča v smeri proti vzhodu

·      uvedba organiziranega zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov ali opredelitev nove lokacije odlagališča zunaj ureditvenega območja

·      plinifikacija

6.         Vodnogospodarske ureditve so predvidene na Reki (regulacija, gradnja razbremenilnika), Ušici ter Mlinščici. V poteku vodotokov skozi ureditveno območje se bodo vodnogospodarske ureditve podrejale grajeni strukturi v naselju, v odprtem prostoru pa izvjale po krajinsko - urejevalskih načelih.

7.         Zahteve po varstvu dobrin splošnega pomena, ki vključuje varstvo kmetijskih zemljišč, gozdov, voda, obrežij vodotokov, naravno in kulturno dediščino ter druge vrednote (rudna bogastva itd.) so v UZ Cerklje upoštevane. V največji meri so varovana najboljša kmetijska  zemljišča (1. območje po DP občine), varstveni gozdovi in gozdovi posebnega pomena na severnem robu ureditvenega območja, vodotoki in obrežja ter vsa območja kulturne in naravne dediščine.

Posegi v najboljša kmetijska zemljišča so nujni za širitev objektov centralnih dejavnosti ter za stanovanjsko gradnjo v osrednjem in jugozahodnem delu Cerkelj, južnem delu Grada in Dvorij.

3.4.      ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA

3.4.1. Prostorski razvoj in ustroj mesta

3.4.1.1. Ugotovitve o obstoječem stanju

Dosedanji razvoj vseh treh naselij je bil dokaj nekontroliran v smislu organizacije namenske rabe prostora. Šele z oblikovanjem samostojne občine in zavestjo racionalne rabe razpoložljivega prostora je občina pričela sistematsko realizirati projekte, ki temeljijo na upoštevanju plansko določenih namenskih rab. V območju urbanistične zasnove je skupno 87,72 ha stavbnih zemljišč, od tega nepozidanih kompleksnih področij 14,57 ha.

3.4.1.2. Izhodišča in cilji

Osnovno izhodišče nadaljnega prostorskega razvoja je zagotavljanje zadostnih površin za usklajen in uravnotežen gospodarski in socialni razvoj ter izgrajevanje funkcionalnega tlorisa. Upoštevaje demografsko projekcijo ter prestrukturiranje dela obstoječih namenskih rab prostora se bo število prebivalcev znatno povečalo. Temu primerno bo poskrbljeno za zadovoljivo organizacijo prostora za storitvene, turistične, družbene in centralne dejavnosti. V ta namen se določa:

3.4.1.3. Utemeljitev koncepta

Naselje Cerklje leži na ravninskem svetu na nadmorski višini 403 m, ki se na severu nadaljuje preko pobočij Dvorjanskega, Kozjega in Grajskega hriba v alpsko hribovje. Gručasto naselje se je razvijalo ob potoku Reka in cesti skozi naselje, ki danes predstavlja tudi glavno prometno pot. Vzdolžno, od severa proti jugu razpotegnjeno naselje obdajajo polja in travniki.

V preteklosti je imelo naselje značaj kmečke vasi, kjer so prevladovali kmečki domovi, za katere so bile značilne stavbne parcele nepravilnih oblik. Stavbni kompleks načeloma leži ob osrednji vaški poti in ga sestavljajo ob poti ležeča stanovanjska hiša, za njo pa gospodarski del in ostali pomožni objekti. Tako se oblikuje prehodno dvorišče, preko katerega je možen dostop do sadovnjaka in polj, ki ležijo za parcelo. Obliko takega kmečkega kompleksa lahko ponekod zaznamo še danes, le da so se obdelovalne površine premaknile bolj navzven, obstoječa polja in travnike pa so nadomestile nove stanovanjske hiše v zadnjih desetletjih. Ne govorimo več o kmečkih domovih, kajti nova zazidava ima pretežno delavski značaj, kar se kaže tudi v arhitekturi stavb. So tipične in predstavljajo slovensko povojno identiteto stanovanjske zazidave. Hiša, pravokotnega tlorisa stoji sredi parcele, je ponavadi dvignjena nad teren, tako da stanovanjski del nima neposrednega stika z naravo, s tlemi. Poleg pritličja obsega še nadstropje, streha je  praviloma dvo kapna z naklonom 35 - 45°.

Prav v zadnjih letih pa se ob stanovanjskih hišah pojavljajo prizidki, ki so posledica potreb po trgovskih in poslovnih dejavnostih.

V začetku razvoja naselja se oblikuje jedro, ki predstavlja osrednji prostor kmečkega naselja. Ponavadi je to prostor ob cerkvi in tudi Cerklje imajo svoj osrednji trg ob župni cerkvi B.D. Marije, ki še danes predstavlja glavni trg celotnega prostora. Poleg centra naselja se danes vidno razvijata še dva programsko zaključena sklopa in sicer: družbeni kulturni center (območje osnovne šole in prostor ob njej) ter poslovno trgovski center, ki se dokončno izoblikuje na prostoru zadružnega doma in jugovzhodno ob njem.

Ti trije centri naselja so logična posledica že izoblikovanega in hkrati posledica dejstva, da Cerklje niso več kmečko naselje nedaleč od mesta Kranja, temveč predstavljajo novo občinsko središče. Kot tako potrebujejo center, v katerem so razvite vse potrebne dejavnosti za normalen utrip življenja. Naselje kot občinsko središče pa stremi poleg razvoja družbeno kulturnih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, kultura), tudi k večjemu razvoju poslovnih in trgovskih dejavnostih, kar v preteklosti ni bilo značilno za naselje in je posledica tržno usmerjenega sistema. In nenazadnje, povezava vseh treh naselij v urbanistični zasnovi v celoti omogoča realizacijo drugega centra turistične zmogljivosti med naseljema Dvorje in Cerklje. Tako se izoblikuje center primarnega reda v osrčju Cerkelj, ki je namenjen centralnim, družbenim in kulturnim funkcijam naselja ter sekundarni turistično - rekreativni center na severu območja.

Na osnovi analize danosti in razpoložljivosti prostorskih možnosti je območje vseh treh naselij združenih v urbanistično zasnovo razdeljeno na:

·      osrednjo prostorsko os sever jug, katere vezni člen je obstoječa prometnica in ob kateri se oblikuje dvoje središč, južno in severno, ob priključku naselbinske obvoznice in

·      na ostalo območje ob centralni osi, ki je večinoma stanovanjsko z izjemo družbenega centra na vzhodu in pokopališča.

3.5. OPREDELITEV ZA URESNIČEVANJE ZASNOV

3.5.1. Območja kompleksne graditve z vrsto PIN (možnost PUP)

Urbanistična zasnova Cerkelj razpolaga z nekaj območji nezazidanih stavbnih zemljišč, za katere se predvideva možnost kompleksne graditve. V nadaljevanju so okvirno obdelana posamezna območja za tovrstne posege z opredelitvijo vrste prostorskega izvedbenega akta, pri čemer se za vse določa tudi možnost urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji.

3.5.1.1. C1 Cerklje severozahod

Razvoj severnega dela Cerkelj je vezan na vsebinsko pripojitev naselja Dvorje v skupno aglomeracijo, kjer so osrednje družbene funkcije vezane na središče Cerkelj, širše območje Dvorij skupaj z obravnavanim območjem pa stanovanjski gradnji.

Območje je namenjeno razvoju in zaokrožitvi stanovanjske gradnje obenem pa je dana možnost oblikovanja ožjega pasu centralnih dejavnosti ob glavni komunikaciji v smeri vzhod - zahod. Ta se v zahodnem podaljšku navezuje na bodočo možno naselbinsko vpadnico, ki predstavlja koridor glavne prometnice iz smeri avtoceste severno ob letališču, v vzhodnem podaljšku pa na turistično-rekreativno območje in območje centralnih dejavnosti kot gravitacijsko točko pred vstopom v širši kompleks rekreacijsko - turističnega centra Krvavca.

Za območje se določa izdelava zazidalnega načrta, do realizacije pa zanj veljajo določila prostorskih ureditvenih pogojev s strožjim režimom varovanja.

3.5.1.2. C2 Cerklje severovzhod

Območje predstavlja osrednje turistične površine v smislu oblikovanja gravitacijskega nižinskega središča hribovitega zaledja. Predel združuje primarne potrebe uporabnikov iz obeh turističnih destinacij, enkrat v smeri gondolske žičnice na Krvavec in Štefanje gore, drugič v smeri prometnice proti Šenturški Gori oziroma Ambrožu. Namenjeno je turistični ponudbi in centralnim dejavnostim.

Za območje se določa  izdelava zazidalnega načrta.

3.5.1.3. D1 Dvorje severozahod

Območje leži na severozahodnem delu naselja Dvorje in je z vzhodne in južne strani, deloma tudi zahodne obkroženo z obstoječo stanovanjsko gradnjo. S severa je omejeno z gozdnatim pobočjem tako, da tvori zaokrožen kompleks stavbnih zemljišč. Lega omogoča izrabo območja za intenzivno individualno stanovanjsko gradnjo, ki je bila do sedaj v območju UZ Cerklje izjemno omejena.

Za območje se določa izdelava zazidalnega načrta.

3.5.2. Območja izključnega urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji

V točki 3.5.1. so definirana območja možne kompleksne graditve. Zanje se načeloma določa izdelava prostorskih izvedbenih načrtov. Za ostala območja znotraj urbanistične zasnove Cerkelj se določa izdelava prostorskih ureditvenih pogojev. Za večja območja nepozidanih stavbnih zemljišč so v nadaljevanju podane okvirne organizacije dejavnosti.

3.5.2.1. D2 Dvorje jugovzhod

Logična širitev naselja do prometnice vzhod - zahod, ki se priključi na glavno naselbinsko komunikacijo Cerklje - Krvavec je posledica potrebe obstoječih prebivalcev naselja po eksploataciji lastnih še prostih površin za potrebe bivanja potomcev ter ureditve lastnih kvalitetnih stanovanjskih pogojev. Površine so namenjene stanovanjski in kmetijski dejavnosti.

3.5.3.   Urbanistične oblikovalske usmeritve za urejanje posameznih območij ali sklopa območij

3.5.3.1. C1 Cerklje severozahod

Logična širitev naselja do prometnice vzhod - zahod, ki se priključi na glavno naselbinsko komunikacijo Cerklje - Krvavec je posledica potrebe obstoječih prebivalcev naselja po eksploataciji lastnih še prostih površin za potrebe bivanja potomcev ter ureditve lastnih kvalitetnih stanovanjskih pogojev. Površine so namenjene stanovanjski in centralni dejavnosti.

3.5.3.2. C2 Cerklje severovzhod

Lega v prostoru, ki predstavlja križišče dosedanje glavne cestne povezave Cerkelj s Krvavcem in novo predvidene vpadnice v naselje s smeri letališče Brnik z dolgoročno povezavo na AC zahteva tudi specifično oblikovanje novo nastale strukture:

-     oblikovanje osrednje stavbne in funkcionalne strukture kot poudarek območja tako v oblikovanju kot vsebinskem smislu (trg, etažnost, dominantnost,...),

-     oblikovanje obcestnih ansamblov na skupnih, poenotenih oblikovalskih izhodiščih,

-     hortikulturne ureditve na način, ki poudarja značaj območja ob hkratnem vkomponiranju robov območja v širše okolje.

3.5.3.3. D1 Dvorje severozahod

Z ozirom na razporeditev območja znotraj robnih omejitvenih faktorjev in dostopnost z juga preko dvoje dovoznih komunikacij je razpoložljiv kompleks deljen v smeri vzhod - zahod tako, da se v načelu vzpostavi troje nizov individualnih objektov (v osrednjem in zahodnem delu štirje nizi). Objekte je v severnem delu pod gozdnim robom možno združevati v sklope vrstnih objektov. Del zemljišč v osrednjem delu je nameniti skupni razvedrilni oziroma športnorekreativni dejavnosti ter potrebnim skupnim parkirnim površinam.

3.5.3.4. D3 Dvorje jugovzhod

Predvidena širitev stavbnih zemljišč predstavlja jugovzhodni rob naselja, ki se na ta način smiselno zaključi. Na nivoju prostorskih dokumentov nižjega reda je definirati merila kvalitetnega oblikovanja južnega roba območja.

3.5.4.   Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter ostalih krajinskih vrednot

V okviru urbanistične zasnove Cerkelj se nahaja vrsta objektov naravne in kulturne dediščine, kar je razvidno iz grafičnega dela. Vsa območja, ki so bodisi varovana bodisi predvidena za varovanje so podvržena ukrepom za varovanje naravne in kulturne dediščine v skladu z usmeritvami pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Pri posegih v prostor je posebno pozornost posvetiti tipologiji stavbnih mas glede na geografsko lego območja znotraj urbanistične zasnove, robove naselja oblikovno poenotiti brez večjih vidnih odstopanj v pejsažu. V območjih neposrednega stika z varovanim objektom kulturne dediščine je še posebej pazljivo oblikovati volumne objektov, naklone strešin in izbor kritin ter slediti načelom poenotenja okenskih in vratnih odprtin.

3.5.5. Poimenovanje območij z oznako vrste prostorskega izvedbenega akta

4.         URBANISTIČNA ZASNOVA LETALIŠČA BRNIK

4.1.     SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA URBANISTIČNE ZASNOVE LETALIŠČA BRNIK

4.1.1.   Uvod

Večanje števila prebivalstva v svetu ter vstopanje v evropsko unijo opozarjata tudi na nujnost prevetritve strategije prometnega razvoja Slovenije. Na eni strani cestni promet, ki v evropskem kontekstu umešča večino slovenskih mest, ki so središča slovenskih regij v severno - južni 10. transevropski koridor Salzburg - Ljubljana oz. Maribor - Zagreb - Beograd - Solun oz. Sofija in hkrati 5. transevropski prometni koridor južno-evropske razvojne osi Barcelona - Milano - Trst oz. Koper - Ljubljana - Maribor - Budimpešta - Lvov (Sunbelt). Tako bodo glavna slovenska razvojna središča že v bližnji prihodnosti direktno povezana z nosilnim urbanim omrežjem razvoja celotne nove Evrope. Na drugi strani železniški promet, ki v podobnih smereh povezuje evropsko skupnost naslednjih desetletij. Oboje vzpostavlja sistem visokozmogljive hitre prometne infrastrukture, tako železnice višjih in visokih hitrosti (150 - 300 km/h) kot avtocest s skupnimi prometnimi vozlišči in terminali za kombiniran transport ter okoljsko prijazen in ekonomsko utemeljen prevoz potnikov in blaga. Ter končno, na tretji strani, kot perspektivno najbolj utemeljen transport potnikov in blaga na večjih razdaljah, zračni promet. Letališče Brnik kot osrednje državno letališče leži v neposredni bližini prestolnice, ta pa v križišču obeh transevropskih koridorjev. Ugodna cesta in železniška povezava z Ljubljano bo omogočila razvoj visokokakovostnega kombiniranega transporta. Prenatrpanost glavnih evropskih letališč ter sorazmerna majhnost Evrope z vidika zračnega prometa bo, ob vedno bolj usmerjeni prostorski razvojni politiki izgradnje policentričnega urbanega omrežja Evrope in posameznih držav, medsebojno povezanega z omrežjem novega hitrega, transevropskega prometa, odprla povsem nove perspektive, obetavne za razvoj mest, regij in nacionalnih ozemelj nasploh. V tem kontekstu je krepitev funkcij osrednjega državnega letališča vsekakor smotrna in utemeljena. Zaenkrat pomen razvojnih prostorskih trendov evropskega policentrizma z novonastajajočimi vozliščnimi lokacijami na geostrateških pozicijah naših največjih mest, predvsem pa Ljubljane s svojim letališčem še ni ustrezno razumljen in ovrednoten. Pravilna 

razvojna politika s pogledom v prihodnost, zavedajoč se strateških prednosti geoprometne središčnosti, bo Sloveniji omogočila prostorsko pripravljen vstop v bodoči policentrični skupen evropski prostor.

Navezava letališča na delno že zgrajeno avtocestno mrežo, katere prva faza je gorenjski krak, v nadaljevanju pa še nujna in že začrtana povezava Gorenjska - Štajerska s prečno nadljubljansko povezavo Želodnik - Vodice ter hitro železniško povezavo z Ljubljano preko Domžal, Preserij ter variantno Komende oziroma Mengša ter Vodic (planski dokument določa načelni koridor) z izgradnjo lastnih terminalnih zmogljivosti za kombiniran transport, bo letališču omogočila pravilno vpetost v širši prostor državnega središča. In nenazadnje, realizacija zgoraj omenjenih prometnih navezav bo izrazito vplivala na razvoj mest in naselij skozi katera bodo potekale. Uvedba novih sistemov transporta ter na ta način hitra povezava z Ljubljano in letališčem bo zanje pomenila nesluten razvoj poslovnih, sejemskih, kulturnih ter zabaviščnih predvsem pa stanovanjskih in storitvenih zmogljivosti. V teh naseljih, dostopnih predvsem z železnico, vpeto v ostale javne in osebne prometne medije, bo omogočena zazidava visoke gostote, ne, da bi to posledično povzročilo eventuelne nove cestnoprometne, prostorske in okoljske probleme.

Razvoj letališča bo tako vnesel razvoj v širši vplivni prostor. Konkretno bo razvoj letališča izhajal iz zgoraj omenjenih izhodišč ter opazovane in prognozirane rasti prometa.

Letališče Brnik predstavlja osrednje državno letališče. Širše vplivno območje vključuje več okoliških občin, ožje območje pa zajema poleg občine Cerklje v kateri se nahaja večinski sklop letališča še občini Šenčur.

Rast obsega prometa in razvojni trendi zahtevajo kompleksno reševanje problematike razvoja letališča z vključevanjem zasnove bodoče vzletnopristajalne steze ter širitve obstoječih zemeljskih in zračnih programov v smeri kompleksnejše ponudbe. Število potnikov vsako leto narašča (v letu 1997 713.700, v letu 1998 786.600, v letu 1999 890.000 potnikov), tako, da je realno pričakovati v začetku tega tisočletja že milijon potnikov letno, leta 2005 pa že 1,5 milijona. Podobno je s  prevozom tovora (v letu 1997 10.160 ton, v letu 1998 10.760 ton, v letu 1999 11.093 ton). Obravnavana urbanistična zasnova zajema v globalnem smislu razreševanje problematike celotnega območja letališča in obletaliških aktivnosti s poudarkom na delu, ki se nahaja znotraj meja občine Cerklje, za katero se dokument v formalnem smislu tudi sprejema.

4.1.2.   Dosedanji razvoj

Začetki razvoja letališča Brnik segajo v šestdeseta leta. Po dobrih desetih letih od otvoritve se je pokazalo, da je pričela vzletno - pristajalna steza propadati, hkrati pa tudi ogrožati varnost prometa. Dotedanji parametri steze z dolžino 3000 m in širino 45 m ter 800 m horizontalne in 60 m vertikalne vidljivosti so zadostovali zgolj za letališče I. kategorije. Tudi obseg prometa se je povečal za dva do tri krat.

Rekontrukcija v letu 1978 je obsegala modernizacijo in obnovo vzletno - pristajalne steze, adaptacijo pristaniške stavbe, ureditev energetskega napajanja in izpopolnitev komunalnih naprav.

Na področju prostorskega urejanja so bili največji posegi izvedeni v zvezi s stezo ter eliminacijo dela gozdnih površin, ki so se z agromelioracijami transformirale v zelene pasove ob stezi.. Steza se je tako podaljšala na 3300 m, razširila na 60 m in tako postala primerna za pristajanje in vzletanje vseh tipov letal. Urejeni so bili travnati pasovi širin po 150 m na obe strani steze ter  1000 m pred vzletno - pristajalno stezo. Sočasno je bila izvedena tudi korekcija nagibov terena, letališče pa je bilo posodobljeno tudi z novimi radio - navigacijskimi in meteorološkimi napravami. Odstranjeno je bilo okoli 90 hektarjev gozdnih površin v predpoljih steze v smereh proti Šenčurju in Lahovčam ter 80 m v globino vzdolž vzletno - pristajalne steze na južni strani obstoječega letališča. Vzporedno je bila rekonstruirana tudi spremljajoča infrastruktura (nova kanalizacija s čistilno napravo, sežigalnica odpadkov, sortirnica prtljage,...).

Sukcesivno s povečevanjem prometa se povečujejo tudi potrebne parkirne površine. V letu 1999 se je na obstoječem parkirišču 2 dodatno gradilo novih 400 parkirnih mest.

4.1.3.   Razvojni problemi

Razvojne potrebe letališča so vezane na vse večje število potnikov, letal in tovora. Za zadovoljitev potreb je potrebno razrešiti vrsto dolgoročnih problemov, med katerimi so s prostorskega vidika najbolj pereči:

·      prestrukturiranje obstoječega terminala v odnosu do obstoječe rabe površin; zahteve po širitvi programov so vezane na širitev območja proti severu, skupaj s spremembo trase regionalne ceste, nekdanje ambicije graditve južnega terminala se opustijo, prostorsko pa se določi prostor za tovrstne programe severozahodno in jugovzhodno od obstoječega terminala s končno dispozicijo 5 milijonov potnikov letno.

·      prostorsko vkomponiranje nove vzletno - pristajalne steze v okvirih medobčinskega usklajevanja konceptov,

·      v kontekstu intenziviranja prostorskih možnosti na razpoložljivih zemljiščih polivalentna izraba prostih površin (športnorekreativni programi,...),

·      uskladitev razvojnih potencialov sosednjih občin (soodvisnost interesov) glede na območja omejene in nadzorovane rabe letališča in nenazadnje

·      alternativne povezave prometne infrastrukture z državnim središčem (navezave na avtocesto, bodočo magistralno cestno povezavo Gorenjska - Štajerska, hitra železnica,...)

4.1.4.   Skupna izhodišča in cilji

Na osnovi strateških izhodišč definiranih v uvodu ter prikazanih razvojnih problemov so cilji dolgoročnega razvoja letališča vezani na razrešitev razvojnih problemov. Cilji so z vidika časovne determiniranosti določeni na strateške in operativne, razdeljeni po enotah v območju urbanistične zasnove.

Glede na razvojne tendence se območje deli na pet elementarnih enot in sicer:

·      območje obstoječega in bodočega razširjenega terminala s spremljajočimi programi in razvojem vzporednih programov ter alternativnimi prometnimi povezavami (železnica,...)

·      območje obstoječe vzletno - pristajalne steze s spremljajočimi programi,

·      območje bodoče vzletno - pristajalne steze s spremlajočimi programi,

·      območje športnorekreativnih programov in

·      območje prometne infrastrukture na katero se navezuje letališče (glavna cesta II. Št. 104 Kranj - Mengeš).

Trenutno najpomembnejša enota je prva. Območje obsega razširitev obstoječega območja terminala, pristaniške ploščadi ter maneverskih površin, prestavitev glavne ceste II. št. 104 z uvedbo dvoje novih križišč, določitev območij objektov bodočih poslovno upravnih funkcij, nakupovalnega središča ter hotelskega kompleksa s primarnimi zunanjimi parkirnimi površinami ter sekundarnimi pokritimi parkirnimi mesti v dvoje garažnih hišah, nadalje določitev območja kompleksa Adrie Airways, carga in špedicije, skladiščnih površin, objektov in naprav za gorivo, generalne aviacije, Ministrtva za notranje zadeve, Ministrstva za obrambo, letalskega muzeja, cateringa in storitveno - servisnih dejavnosti ob regionalni cesti. Območje nadalje obsega dolgoročno plansko načrtovani območji na obeh robnih predelih za širitev programov terminala (severozahod) ter ekonomske cone (jugovzhod).

Ta enota je strateško poleg izgradnje nove vzletno - pristajalne steze najpomembnejša. Širitev terminala upošteva dejstvo policentričnega razvoja regij in držav evropskih skupnosti.

Za realizacijo te enote je potrebno sočasno oziroma predhodno prestaviti del prometne infrastrukture glavne ceste in jo preko rondojskega križišča navezati na priključek AC (variantno pred vstopom v občino Šenčur).

Strateško je pomembna tudi načrtovana izvedba dodatne vzletno pristajalne steze. Širitev terminala, ki je glede na ocene možnega porasta potnikov določen za okvirno pet milijonov potnikov letno, se poleg navezave na obstoječo cestno prometno infrastrukturo dolgoročno navezuje tudi na hitro železniško povezavo z državnim središčem.

Izraba dela območja na skrajnem jugovzhodu v športno rekreativne programe je posledica racionalnejše izrabe prostih površin, ki zaradi narave območja urejanja predstavljajo s športno-rekreativno ponudbo komplementarno dejavnost, ki ni moteča za osnovno funkcijo letališča, pri čemer športnorekreativni programi ne posegajo na najkvalitetnejša kmetijska zemljišča.

4.2.          PODROBNEJŠE USMERITVE ZA RAZVOJ OSNOVNIH DEJAVNOSTI

Za razvoj sklopa dejavnosti letališkega kompleksa so podrobneje definirani naslednji planski cilji ter razvojne usmeritve:

·      zagotovitev zadostnih površin, objektov in naprav za planiran povečan obseg potnikov, blaga in storitev

Prognoziran obseg petih milijonov potnikov letno in s tem ustrezno povečanje pretoka blaga in storitev zahteva ustrezno infrastrukturno pripravljenost območja. Posodobitev obstoječega in izgradnja novega, dodatnega terminala je določena kot obvezno izhodišče razvoja. Ob terminalih je določena vrsta spremljajočih dejavnosti, ki so tako za tranzitne potnike kot ostale uporabnike tovrstnega letališča v prihodnosti standard. Oblikovanje centrov ob terminalu bo namenjeno ne le lokalnim in regionalnim obiskovalcem, temveč vse bolj, kar je bistveno, tudi poslovnim in drugim potnikom ter uporabnikom iz širšega prostora. Organiziranje konferenc, poslovnih sestankov in drugih srečanj, sejmov in podobno, na kar prihajajo danes na vsa večja letališča udeleženci s številnih držav z letali bo, v izogib prevozom v mesta, vse bolj pogosto kar v obletaliških centrih. Dodatna povezava s hitro železnico, ki bo sčasoma prevzela v notranjem prometu čim več potnikov z letal, bo omogočila enako oziroma hitrejšo in bistveno udobnejšo dostopnost ter energetsko in okoljsko primernejšo neposredno povezavo poslovnega centra z glavnim mestom.

·      ohranitev in povečanje stopnje varovanja okolja ter pogojev za bivanje in delo

Specifika dejavnosti letališča ima vsekakor vpliv na neposredno okolje ter s tem na pogoje za bivanje in delo tako neposredno angažiranih v procesih delovanja letališča (zaposleni, osebje in potniki) kot uporabnikov širšega prostora (prebivalci, obiskovalci). Za realizacijo plansko zastavljenih nalog bo ob ali po pripravi prostorskih izvedbenih aktov s katerimi se ureja območje urbanistične zasnove potrebno izdelati študijo vplivov na okolje, ki bo na osnovi opisa dejanskega stanja ter prognoze možnih vplivov določila merila in pogoje za eliminacijo negativnih vplivov na okolje. Obvezno je upoštevati stanje in prognozo obremenjenosti okolja za naslednje segmente:

·      hrup in vibracije (opredelitev obstoječe obremenjenosti s hrupom in vibracijami na osnovi že izdelanih meritev v okviru letališča in na osnovi dodatnih meritev)

·      zrak (mikroklimatske razmere na osnovi podatkov iz stalne merilne postaje na letališču; onesnaženost zraka na podlagi obstoječih podatkov in na podlagi strukture in gostote prometa)

·      podzemne vode (vodni režim in kvaliteta podzemne vode na osnovi obstoječih podatkov)

·      rastlinstvo in živalstvo ter njihovi habitati (popisi živalskih in rastlinskih vrst na osnovi literaturnih podatkov in terenskega ogleda)

·      odpadki (vrste odpadkov; ravnanje z odpadki; bilanca odpadkov na osnovi obstoječih evidenc)

·      sociološki vidiki (vpliv letališča na okoliško prebivalstvo)

·      požarna varnost, eksplozijska varnost, nesreče, havarije itd.

·      elektromagnetna sevanja

Za posamezne segmente (hrup, zrak, podzemne vode, odpadke in živi svet - rastline in živali) je v okviru študije potrebno natančno določiti vplive na okolje za vsak posamezen del (projekt, objekt) razvojnega programa.

·      varstvo dobrin splošnega pomena

Znotraj območja urbanistične zasnove se nahajajo sorazmerno velike površine kmetijskih zemljišč, skratka potencialnih obdelovalnih površin, ki pa morajo biti vsled ukrepov za zagotovitev varnega zračnega prometa uporabljene v namene, ki so kompatibilni z osnovno dejavnostjo letališča (izbor kultur, višina rasti, itd.). Podobno je z gozdnimi površinami, ki se nahajajo izven območja vzletno - pristajalne in bočne ravnine. Oboje je potrebno ob upoštevanju pogojev varnega letenja ohranjati v vseh segmentih, kjer je to možno, še posebej gozdne površine v vseh robnih območjih, z izjemo področij širitve. Predvsem v predelih širitve terminala in območja Ob letališču je potrebno ohraniti vsaj minimalno zeleno gozdno cezuro med površinami letališča ter novo določeno cestno prometno infrastrukturo.

·      zagotovitev infrastrukturne opremljenosti območja

Za normalno funkcioniranje letališča je potrebno zagotoviti ustrezno infrastrukturno navezavo. Zagotoviti je potrebno plinifikacijo območja z upoštevanjem sistema plinifikacije okoliških naselij. Oskrba s plinom se določa preko novopredvidene MRP v bližini Klasirnice krompirja v Šenčurju. Nadalje se določa posodobitev elektroenergetskega omrežja, ki se napaja iz RTP Primskovo po dveh sistemih neodvisnih kablovodov. Posodobi in dopolni se obstoječe in novopredvidene razširitve območja Ob letališču ter zagotovi potrebno energijo novopredvidenemu razširjenemu terminalu.

Kanalizacijsko omrežje se izvaja na osnovi striktnega ločevanja čistih meteornih voda, onesnaženih meteornih voda in fekalnih odplak z upoštevanjem tehnoloških odplak, ki jih je obvezno ustrezno predčistiti in razgraditi. Kanalizacijski sistem se dolgoročno navezuje na CČN ob Savi oz. variantno na CČN ob Lahovčah.

Vodooskrba letališča se načrtuje z navezavo na okrepljeni jugozahodni del vodovodnega omrežja Kranja z okolico z zajemom izvira v dolini Kokre. Z realizacijo tega projekta bo zadovoljena potreba tako s sanitrano kot protipožarno vodo.

4.3.     PODROBNEJŠA ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA

4.3.1.   Zasnova organizacije dejavnosti z namensko rabo prostora

Urbanistična zasnova letališča vključuje splet dejavnosti, ki so nujne za nemoteno in kvalitetno obratovanje letališča ter dejavnosti, ki so logične kot podpora osnovni dejavnosti oziroma izrabljajo nosilno dejavnost za izvedbo dopolnilnih programov.

V osnovi se območje po dejavnosti deli na:

·      površine obstoječe vzletno - pristajalne steze z obstoječim ter razširjenim  terminalom, navezavo na avtocesto ter hitro železnico in vzporednim razširjenim programom ter prometno navezavo na prestavljeno glavno cesto II. št. 104,

·      površine bodoče vzletno - pristajalne steze,

·      površine športno rekreativnih programov golfa ter zelenih površin.

Podrobnejša organizacija dejavnosti z namensko rabo prostora je opredeljena v grafičnem delu urbanističnih zasnov, kjer je izdelana tudi bilanca površin.

4.4.     ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA

4.4.1.   Prostorski razvoj in ustroj letališča

4.4.1.1. Ugotovitve o obstoječem stanju

Prostorski razvoj na obstoječi lokaciji se je pričel organizirano razvijati v šestdesetih letih. Z večanjem letalskega prometa in števila potnikov se je letališče ustrezno širilo in posodobilo. Današnje stanje je odraz večjih rekonstrukcij zaključka sedemdesetih let ter posegov za zagotovitev normalnega funkcioniranja v zadnjih letih. Obstoječe stanje predstavlja le del predvidenih prostorskih in tehnoloških posodobitev letališča, ki so vključene v urbanistično zasnovo.

4.4.1.2. Izhodišča in cilji

Upoštevajoč prognoze razvoja letalskega prometa z vidika policentrizma evropske skupnosti bo letališče zadovoljevalo potrebe z organizacijo prostora za prometno infrastrukturo, sprejem in odpravo potnikov ter blaga, spremljajočih storitev ter športa in rekreacije. V ta namen se določa sledeče namenske rabe v območju, ki so podana v tabeli.

4.4.1.3. Utemeljitev koncepta

Koncept širitve in posodobitve letališča temelji na predpostavki splošnih razvojnih trendov Evrope in ugotovljenega porasta potniškega in blagovnega prometa. Z vidika zračnega prometa pomenijo evropske razdalje sorazmerno kratke zračne poti, obseg večjih letališč pa že presega kritično točko smiselne širitve. Zato je utemeljeno snovati obsežnejši razvoj letališč na lokacijah, ki so blizu evropskim prestolnicam in do katerih interevropski zračni promet ne predstavlja posebne časovne ovire. Brniško letališče je prav gotovo eno izmed njih. Povezava z bodočo hitro primestno železnico in avtocesto do državne prestolnice je dodatna prednost.

4.5.     OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE ZASNOV

4.5.1.   Območja kompleksne graditve z vrsto PIA

Urbanistična zasnova v svojem konceptu deli celotno območje na več podobmočij za katera so določeni prostorski izvedbeni akti. Obstoječi programi in njihove širitve se urejajo z prostorskimi uredivenimi pogoji, vsi kompleksni posegi, ki so navedeni v nadaljevanju pa se urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti. Ta območja so:

4.5.1.1. Širitev terminala na SZ in ekonomske cone na JV

Razvoj letališča je vezan na dolgoročno realizacijo širitve terminala. Izhodišče terminala je dolgoročen obseg števila potnikov v višini petih milijonov letno. Terminal je namenjen zadovoljitvi potreb potnikov, transporta blaga ter spremljajočim centralnim dejavnostim, cestnega ter železniškega prometa.

Za območji, ki sta na obeh skrajnih točkah osrednjega območja stavbnih zemljišč se določa izdelava dveh zazidalnih načrtov.

4.5.1.2.Nova vzletno - pristajalna steza

Razvoj letalskega prometa zahteva načrtovanje nove vzletno - pristajalne steze, zahodno od obstoječe. Območje je definirano s koridorji vzletno - pristajalne in bočne ravnine. Tako obstoječa kot nova vzletno - pristajalna steza sta vezani na skupno ploščad.

Za območje nove vzletno - pristajalne steze se določa izdelava lokacijskega načrta, ki bo izdelan po dokončni uskladitvi namenskih rab.

4.5.1.3. Prestavitev glavne ceste II. št. 104 Kranj - Mengeš

Za potrebe normalnega funkcioniranja letališča je načrtovana širitev in rekonstrukcija obstoječega terminala s spremljajočimi programi ter dolgoročna dograditev novega. Za realizacijo predlaganih rešitev se določa prestavitev glavne ceste II. št. 104 Kranj - Mengeš v smeri proti severu. Načrtuje se dvoje priključkov na območje Ob letališču, pri čemer je primarni, zahodni namenjen dovozu na potniški terminal, upravne in trgovsko - hotelske prostore ter centralne površine za mirujoč promet, sekundarni, vzhodni pa dovozu v območju proizvodno ekonomskega sklopa, vzdrževanja ter površine za posebne namene.

Za prestavitev glavne ceste II. št. 104 Kranj - Mengeš se določa izdelava lokacijskega načrta, na osnovi določitve izbrane variante.

4.5.2.   Območja izključnega urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji

V predhodni točki so določena območja kompleksne graditve z vrsto prostorskega izvedbenega načrta. Za ostala območja je določena izdelava prostorskih ureditvenih pogojev, ker gre bodisi za dopolnilno gradnjo obstoječih programov, bodisi za obstoječo infrastrukturo, ki je potrebna posodobitve in novih povezav, ali pa zgolj za dvonamensko izrabo prostih zelenih površin z minimalnim spremljajočim programom v območjih, kjer zaradi pogojev letališke dejavnosti ni možna druga raba.

Takšna območja so:

4.5.2.1. Ob letališču

Območje z oznako Ob letališču se zaradi specifike dejavnosti ureja s petimi prostorskimi ureditvenimi pogoji in sicer:

·      prostorski ureditveni pogoji upravno poslovno hotelskega dela,

·      prostorski ureditveni pogoji potniškega terminala,

·      prostorski ureditveni pogoji območja proizvodne in ekonomske cone ter nakupovalnega centra,

·      prostorski ureditveni pogoji območja Adria Airways, carga in špedicije in

·      prostorski ureditveni pogoji območja posebnega pomena, generalne aviacije in vzdrževanja

Možno je, glede na potrebe in preplet dejavnosti, združevanje večih PUP v sočasno obravnavo, vendar le ob pogoju tehtnih, argumentiranih izhodišč.

4.5.2.2. Golf Brnik

V skrajnem jugovzhodnem delu urbanističnih zasnov se določa realizacija golf igrišča z 18 luknjami prve faze ter možnostjo širitve za dodatnih 9 lukenj s spremljajočim programom ob vzhodnem robu igrišč. Začasno se določa realizacija vadbišča, prvih 9 lukenj ter klubskih prostorov.

Za območje Golf Brnik se določa izdelava prostorskih ureditvenih pogojev.

4.5.2.3. Obstoječa vzletno - pristajalna steza

Za območje obstoječe vzletno - pristajalne steze  ter rulno stezo z vmesnimi povezavami se določa izdelava prostorskih ureditvenih pogojev.

4.5.2.4. Zelene površine izven aktivnih programov letališča, ki se nahajajo znotraj urbanistične zasnove

Zaradi varnosti zračne plovbe je znotraj površin urbanistične zasnove vrsta področij, ki so bodisi gozdnata, bodisi kmetijska. Na njih se zaradi funkcionalnih povezav z letališko dejavnostjo odredi višinske omejitve zasaditvenih kultur, oziroma predpiše vrste dejavnosti z merili in pogoji za realizacijo.

Za ta območja se določa izdelava prostorskih ureditvenih pogojev.

4.5.3.   Urbanistično oblikovalske usmeritve za urejanje posameznih območij ali sklopov območij

Ker gre v primeru urbanistične zasnove letališča za enovit koncept, ki izhaja iz potreb po hitrejši in udobnejši komunikaciji potnikov, blaga in ne nazadnje tudi storitev, je pri zasnovi urbanističnega oblikovanja težiti po oblikovno usklajenem ter optimalno enovitem konceptu urejanja območja. Še posebej je dan poudarek oblikovanju pete fasade, to je pogledom iz zraka, ki jim je območje v veliki meri izpostavljeno.

4.5.4.   Poimenovanje območij z vrsto prostorskega izvedbenega akta

5.         KRAJINSKA ZASNOVA KRVAVCA

5.1.     SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA KRAJINSKE ZASNOVE KRVAVCA

5.1.1.   Uvod

Ureditveno območje krajinske zasnove Krvavca obsega širše območje Krvavca z delom vplivnega območja osnovnih namenskih rab in dejavnosti. Vključuje dvoje izrazitih, po krajinski tipiki, razvojni problematiki ter predlaganih varstvenih in razvojnih usmeritvah opredeljenih prostorskih celot: krvavško planotasto visokogorje (območje RTC Krvavec) ter deloma krvavška pobočja.

5.1.2.   Dosedanji razvojni problemi ter pomen območja

Širše območje Krvavca ima večplasten pomen tako regijskega kot lokalnega pomena in sicer:

5.1.2.1. Naravovarstveni pomen

Obravnavano območje je del Kamniško-Savinjskih Alp, ki so ovrednotene kot večje, naravno zaključeno, v veliki meri še ohranjeno krajinsko območje z velikim številom objektov in območij, ki so uvrščena med naravno in kulturno dediščino. Zato je območje Kamniško-Savinjskih Alp kot obvezno republiško izhodišče za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov občin, v dolgoročnem planu SR Slovenije za obdobje 1986-2000 opredeljeno kot regijski park, s predvideno razglasitvijo do leta 2000.

5.1.2.2.     Vodooskrbni pomen

Območje Krvavca je tudi regionalno pomembno za oskrbo s pitno vodo, saj so pod Krvavcem (v Brezovškem grabnu) zajeti vodni viri, za oskrbo približno 50.000 prebivalcev.

5.1.2.3. Rekreacijsko-turistični pomen

Območje Krvavca je del širšega, gorskega turističnega prostora republiškega pomena Kamniško-Savinjskih Alp, ki naj bi zadovoljeval v prvi vrsti rekreacijske potrebe domačega prebivalstva, v njem pa bi razvijali tudi kvalitetno turistično ponudbo za najširši turistični trg.

5.1.2.4.                   Gospodarski pomen

Razvoj turizma in rekreacije na osnovah sonaravnega urejanja območja ima tudi močan gospodarski pomen za lokalno skupnost v kateri se nahaja. Poleg neposrednih dejavnosti v območju se nanje navezujejo tudi trgovske, gostinske, storitvene in turistične dejavnosti aglomeracije Cerkelj, Dvorij, Grada ter obeh Brnikov.

Ob dejavnostih ter sočasnem varovanju območja pa se pojavlja tudi vrsta razvojnih problem in sicer:

·      intenzivna gradnja počitniških objektov, ki vizualno in fizično obremenjujejo posamične dele kulturne krajine;

·      kmetijstvo je zaradi omejenih naravnih možnosti na širšem območju Krvavca relativno slabo razvito in se ohranja večinoma le ob dodatnem dohodku od gozdarstva in zaposlitve v drugih dejavnostih;

·      z izvajanjem zimsko športnih in rekreacijskih ureditev je močno preoblikovan naravni prostor in poškodovana zemljišča, katerih velik del še ni zadovoljivo saniran oziroma rekultiviran;

·      dobrine primarne turistične ponudbe so nezadostno ekonomsko valorizirane; izrabljajo se večinoma ekstenzivno in enosezonsko;

·      sekundarna turistična ponudba  Krvavca ni prilagojena možnostim, ki jih omogočajo doslej izrabljene dobrine primarne turistične ponudbe in turistično povpraševanje, kar je osnovni vzrok nezadovoljivih ekonomskih rezultatov;

·      gostinsko-oskrbna in turistična  ponudba Krvavca je pomanjkljiva, tako  po obsegu, strukturi kot tudi po kakovosti;

·      odprto je izredno problematično vprašanje izgradnje povsem  novega, s Krvavcem le slabo povezljivega smučarskega središča  na območju  Dolgih njiv in planine Koren ;

·      v  cestnem prometu se pojavljajo v koničnih urah v času smučarske sezone na relaciji Brnik-Cerklje velike prometne obremenitve,  ki že dosegajo skrajno mejo kapacitete te ceste. Edini današnji dostop do Krvavca je na odseku  Grad - Zanjive- Gospinca izredno ranljiv, ker ni alternativnega dostopa. Obstoječe ureditve parkirišča ne ustrezajo potrebam glavne sezone. Zmogljivost obstoječe dostavne žičnice ni mogla zadovoljiti želja  po prevozu na Krvavec brez predolgega čakanja, situacija se je bistveno spremenila šele v letu 1999;

·      območje Krvavca z intenzivno rekreacijsko turistično rabo kljub strogim  predpisom  o varstvu regionalno pomembnih vodnih virov nima urejenega kanalizacijskega omrežja s čiščenjem odpadnih voda (razen začasne čistilne naprave na Kriški planini).

5.1.3.  Skupna izhodišča in cilji

5.1.3.1.           Temeljni cilji in izhodišča bodočega razvoja, organizacije dejavnosti in urejanja prostora ter varstva okolja na tem območju so:

·      varovati vodne vire, naravno in kulturno dediščino ter ostale temeljne vrednote okolja,

·      izboljšati pogoje za življenje in ekonomski napredek kmečkega in drugega  prebivalstva tega območja,

·      omogočiti zimsko in letno rekreacijo čim večjemu številu domačega prebivalstva v gravitacijskem območju in tudi primernemu številu gostov od drugod. Turistično ponudbo razviti v obsegu in kvaliteti, ki ju dopuščajo naravni, ekološki in ekonomsko-tržni pogoji ter rentabilnost poslovanja.

5.1.3.2.  Za uresničevanje teh ciljev je potrebno:

·      dosledno spoštovati predpise in druga opozorila o varstvu vodnih virov ter naravne in kulturne dediščine,

·      izpolniti obstoječa in urejati nova smučišča za alpsko smučanje, vendar le na tistih območjih, kjer s posegi ne bi porušili naravnega ravnotežja,

·      dopolniti primarno in sekundarno turistično ponudbo na Krvavcu,

·      turistično razviti tudi njegov ožji in širši robni prostor,

·      območje ekonomsko izrabiti z različnimi oblikami turistično rekreacijske ponudbe preko  celega leta,

·      rekreativno turistično ponudbo dvigniti na višjo raven, ki bo ustrezala domačemu in tujemu gostu,

·      zagotoviti ustrezne ekonomske in pravne osnove za investiranje v izgradnjo objektov sekundarne turistične ponudbe,

·      na ožjem in širšem krvavškem območju pospeševati gradnjo komercialnih turističnih objektov odprtega tipa,

·      pospeševati nastajanje inovativnih organizacijskih in poslovnih oblik turistične ponudbe, vključevati znanje in informacijski sistem za spremljanje investicijskih in poslovnih odločitev;

·      vse primarne kmetijsko - gozdne dejavnosti in turizem razvijati v medsebojni povezanosti in usklajenosti;

·      vzpodbujati zasebne pobude, omogočati kredite za izboljšanje osebnega in komunalnega standarda za uvajanje in oblikovanje turistične ponudbe v naseljih, kar vse so predpogoji za spremembo dosedanjih negativnih demografskih trendov, za ohranjanje poseljenosti prostora in za ohranjanje ter vzdrževanje kulturne krajine.

5.2.     PODROBNEJŠE USMERITVE ZA RAZVOJ OSNOVNIH DEJAVNOSTI Z ZASNOVO DOLGOROČNEGA RAZVOJA, ZASNOVO ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI IN ZASNOVO NAMENSKE RABE PROSTORA

5.2.1.  Zasnova dolgoročnega razvoja

Temeljne usmeritve v okviru zasnove so:

·      varovanje vodnih virov,

·      poudarjen nadaljnji intenzivni razvoj rekreacije in turizma na osrednjem območju Krvavca z največjo možno izrabo zemljišč za zimsko rekreacijo (razširitev smučišč), ki jo dopuščajo ekološki, krajinski in varstveni pogoji,

·      pospešen skladni razvoj kmetijstva in turizma,

·      varstvo še neprizadete prvobitne visokogorske naravne krajine Kalški greben  - Dolge njive - Koren.

5.2.1.1. Prebivalstvo

Leta 1981 je v obravnavanem območju stalno prebivalo 487 prebivalcev, leta 1986 pa le še 409 prebivalcev, kar kaže na izrazito zniževanje števila stalnega prebivalstva. Neugodna je tudi prebivalstvena struktura (slaba starostana sestava, velik delež kmečkega prebivalstva).

Poseljeno območje razen v okviru RTC Krvavec nima delovnih mest zunaj kmetijstva. Zaradi majhnosti naselij, ki so praviloma povezana le z dolino, ne pa med seboj, tudi ni možnosti za odpiranje obratov z delovnimi mesti.

Dosedaj neugodne demografske in zaposlitvene razmere se bodo zaustavljale z intenzivnim vključevanjem prebivalstva in naselij v turistično gospodarstvo ter z izboljšanjem življenjskega standarda.

5.2.1.2. Kmetijstvo

Kmetijstvo se bo razvijalo v čim tesnejši povezavi s turistično dejavnostjo.

Tudi v bodoče bo v kmetijski dejavnosti poudarek na živinoreji. Planine se bodo proizvodno usmerile v pašo mlade plemenske govedi in večjo prirejo mleka za oskrbo turistov (na Kriški planini in planini Jezerca) ter pašo ovac in mlade plemenske govedi.

Kvalitetna kmetijska zemljišča na poseljenem območju se bodo varovala pred nadaljnjo gradnjo počitniških hiš in vzdrževala v okviru pospešenega razvoja kmetij in kmečkega turizma.

Planinske pašne površine, za katere je značilno zmanjševanje uporabnih površin (zaradi zaraščanja, urejanja smučišč, erozije...), se bodo urejale s posebnimi agromelioracijskimi posegi, pri katerih bodo upoštevane proizvodne usmeritve planin, varstvo vodnih virov, varstvo pred delovanjem voda in turistična raba.

5.2.1.3. Gozdarstvo in lovstvo

Na območju Krvavca zaradi neustreznih rastišč ni mnogo gozdnogospodarsko pomembnih gozdov. Domala vsi gozdovi vključno z ruševjem imajo izrazito varovalno, hidrološko, higiensko-zdravstveno, klimatsko in krajinsko estetsko funkcijo. Zato bo v gozdarstvu še naprej temeljna usmeritev varstvo trajno varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom ter v manjši meri proizvodnja lesa (samo za lastno uporabo kmetov in kot ekonomska osnova lastnikov - kmetov).

Najnujnejše, vendar predhodno skrbno pretehtane posege v gospodarske in druge gozdove bodo zahtevale le gradnje turističnih objektov in ureditve infrastrukturnih naprav na Ravnah, pod Jezerci in deloma na osrednjem območju.

Območje Kompotela, planini Koren in Košutna ter območje Kalc so območja divjadi, ki so v razvojnem planu DO Kozorog Kamnik opredeljena kot varstvena območja avtohtonih vrst. Ker so ta v veliki meri nedotaknjena, v njih pa v miru prebiva precej populacij divjadi, se bo v teh območjih z ustrezno bodočo rabo in režimi zagotovilo osnovne pogoje za ohranitev in razvoj naravnih vrednot okolja, čigar del je tudi avtohtona divjad.

5.2.1.4. Vodno gospodarstvo

Osnovne naloge na področju vodnega gospodarstva bodo:

·      zagotovitev trajnega varstva vseh vodnih virov;

·      izboljšanje zajetij pitne vode (rekonstrukcija);

·      varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije, ki bo obsegalo:

·      regulacijo kritičnih odsekov potoka Reke, levih pritokov Pšate in Ušce ter drugih vodotokov,

·      regulacijo strug hudournikov na kritičnih odsekih,

·      ukrepe za preprečevanje in umirjanje globinske ter bočne erozije in sanacijo erozijskih žarišč,

·      ureditve za odvodnjavanje obstoječih smučišč in dopolnitve sedanjih protierozijskih ukrepov, usklajeno z agromelioracijami pašnih površin (ustrezna zatravitev),

·      strokovno usklajeno načrtovanje in urejanje novih smučišč in protierozijske zaščite,

·      ukrepi za upočasnitev odtoka voda-izgradnja zadrževalnika Doblič,.

Ukrepi se večinoma izvajajo na področju občine Cerklje, ostali pa so predvideni na osnovi medobčinskih usklajevanj.

5.2.1.5. Zasnova poselitve

Naselja in počitniška bivališča

V območju krajinske zasnove Krvavec ležijo naselja Ambrož pod Krvavcem, Apno, Ravne, Sveti Lenart, Sidraž, Stiška vas, Šenturška Gora, Štefanja Gora, Viševca in Vrhovlje. Naselja so relativno zelo majhna, saj leta 1981 nobeno ni imelo več kot 100 prebivalcev.

Za poseljeno območje Krvavca je značilna  močna preobrazba prvotnega kulturno krajinskega prostora, ki jo je v zadnjem obdobju povzročila intenzivna gradnja počitniških naselij in objektov.

Na področju stanovanjske gradnje se bo v intenzivneje izboljševal stanovanjski standard, le v manjši meri pa se bodo gradila nova stanovanja.

Gradnja novih počitniških objektov bo v odprtem prostoru in v naseljih večinoma omejena. Dopustni bodo le dopolnilni tovrstni objekti znotraj obstoječih počitniških naselij in ustrezna prenova opuščenih domačij v počitniške namene.

5.2.1.6. Oskrbne dejavnosti

Kljub pomanjkljivi opremljenosti naselij s centralnimi dejavnostmi bodo naselja zaradi nizkega števila prebivalstva glede trgovinske oskrbe, storitev, šole in drugih centralnih dejavnosti še naprej vezana na centralno občinsko naselje Cerklje.

5.2.1.7. Zasnova turizma in rekreacije

Povzetek najpomembnejših usmeritev

·      Turizem bo še naprej najpomembnejša gospodarska dejavnost na območju Krvavca.

·      Skladno s turistično funkcionalnimi ter ekonomsko tržnimi pogoji in pogoji varstva temeljnih vrednot okolja bo za intenzivno celoletno, predvsem pa zimsko-športno turistično ponudbo, izpopolnjena in povečana izraba turistično že doslej aktiviranega območja Krvavca od Jezerc do Zvoha.

·      Osrednji sprejemni center, namenjen obiskovalcem Krvavca, z oskrbnimi servisnimi in tudi nočitvenimi zmogljivostmi bo ob upoštevanju prostorskih omejitev urejen na Gospinci.

·      Sekundarni sprejemni center, z dodatno oskrbo za obiskovalce (gostinstvo, nočitvene zmogljivosti, parkirna mesta,…), bo urejen pod planino Jezerca.

·      Za izletniške in druge turistične namene bo kot potencialno namenjeno območje pri Ravnah.

·      Obstoječi nastanitveni in drugi objekti na območju Krvavca se bodo ohranjali in izboljševali.

·      Posebna igrišča in športne naprave se bodo urejala v turističnih in sprejemnih središčih in krajih pod Krvavcem.

·      Na Krvavcu bo za poletno rekreacijo urejen predvsem alpski naravni park Dolge njive-Koren s sistemom planinskih poti, počivališč in razgledišč ter obnovljene in turistično prilagojene vse planine, na katerih bo organizirana tudi planšarska oskrbna ponudba za obiskovalce.

·      Lastnike počitniških bivališč, kmečkih in drugih bivalnih objektov na širšem območju Krvavca, se bo spodbujalo za vključevanje v turistično gospodarjenje s pomočjo svetovalne službe in z vzorčnimi realizacijami.

·      Na ožje krvavško turistično območje se bodo funkcionalno in poslovno navezovali tudi večji bližnji turistični kraji in turistična središča (grad Strmol s Češnjevkom, Adergas, Brdo pri Kranju, Cerklje. . .).

5.2.2.  Podrobnejša zasnova namenske rabe in dejavnosti

5.2.2.1. Zimsko športno-rekreacijska ponudba

5.2.2.1.1. Smučanje ob žičnicah

Razvoj zimske športno-rekreacijske ponudbe v obliki alpskega smučanja je na Krvavcu osredotočen na krvavško visokogorsko planoto s 600m višinske razlike, ki sega od Jezerc preko Kržiša, Kriške planine in Krvavca do Zvoha (od 1360 m do 1972 m).

Na tem prostoru je že vzpostavljen in se bo še izpopolnil povsem povezan sistem smučišč in žičnic za vse kategorije smučarjev. Zaradi vse pogostejših podpovprečno ali celo ekstremno slabo zasneženih zim se bo določena smučišča še dodatno opremilo z napravami za umetno pridobljeni sneg.

Območje Krvavca je členjeno v dve večji smučarski enoti:

1.    severna enota s smučišči z vrha Zvoha in Krvavca, ki se stekajo v Tiho dolino in mimo nje na Gospinco,

2.    južna enota z dvema planinama (Kriška in Jezerca), kamor se stekajo smučišča z vrha Kržiša.

Obe, med seboj smučarsko povezani območji smučišč z obstoječimi in novopredvidenimi žičnicami in smučišči bosta omogočili smučanje:

*     brez čakanja = 4400 smučarjem in

*     s 5 min. čakanjem = 6500 smučarjem.

Današnje stanje ponudbe za smučanje ob žičnicah v vseh območjih je:

*     1650 - število smučarjev brez čakanja

*     2480 - število smučarjev s 5 min. čakanjem oziroma 37,5 % od celotne zmogljivosti.

Na gravitacijskem območju Tihe doline in Gospince bodo nove smučarske zmogljivosti pridobljene predvsem s postopno zamenjavo manj zmogljivih smučarskih žičnic z bolj zmogljivimi.

Na tem območju bodo razširjena in v manjši meri urejena tudi nova smučišča.

Na gravitacijskem območju Kriške planine in Jezerc pa bodo pridobljene nove smučarske zmogljivosti predvsem z izgradnjo novih žičnic in smučišč.

Območje Dolgih njiv in Korena v tem dolgoročnem planskem obdobju ne bo opremljeno in namenjeno izgradnji novega smučarskega središča. Načrtovana zasnova omogoča kasnejšo izgradnjo smučarskega središča na območju Dolge njive-Koren, ko bodo realizirane predvidene dopolnitve na obstoječem turistično rekreacijskem območju južno od Zvoha, vendar le, če bodo takrat podrobnejše strokovne in družbene ocene primernosti za tak poseg ugodnejše od današnjih. Do tedaj, ali pa trajno, se bo to območje obravnavalo kot alpski naravni park.

Ureditev manjših dopolnilnih smučišč, opremljenih z enostavnejšimi žičnicami, bo omogočena na primernih terenih ob obstoječih ali predvidenih turističnih točkah (Ambrož pod Krvavcem, Jagodic, Ravne, Roblek, Štefanja Gora...).

Smučarska povezovalna pot med zgornje krvavškimi in spodnje krvavškimi smučišči z naklonom večinoma nižjim od 10 %, bo urejena od smučišča pod Domom na Krvavcu na Kriško planino in dalje mimo planine Jezerca k načrtovanemu zgornjemu terminalu krvavške ceste (Spodnja Jezerca 1360 m).

5.2.2.1.2. Smučanje brez žičnic

Smučarski teki in hoja na smučeh

Za tekače in sprehajalce na smučeh bo med sprejemnima centroma na Jezercih in Gospinci na Kriško planino in planino Jezerca urejena smučarska pot v dolžini okoli 5 km.

V nižji legi na območju med Stiško vasjo in Šenturško Goro (osončeni del Suhe doline, okoli 700 m nadmorske višine) bo v sklopu načrtovanih  rekreacijskih ureditev v novopredvidenem turističnem naselju Ravne ob krvavški cesti urejen sistem poti za smučarske teke v dolžini okoli 6 km.

5.2.2.1.3. Turno smučanje

Klasično visokogorsko turno smučanje bo omogočeno na območju Kalškega grebena, Korena in Košutne samo v času, ko ne bo nevarnosti snežnih plazov.

Zimski peš sprehodi in vožnje s sanmi bodo omogočeni na trasi servisne ceste med Gospinco in Jezerci. Za sankanje bo izrabljena tudi trasa servisne ceste med Gospinco in Tiho dolino.

5.2.2.1.4. Smučarski skoki

Za popestritev zimske ponudbe se bo še nadalje razvijalo tudi skoke na smučeh, za kar že obstaja skakalna naprava na Kriški planini.

5.2.2.2. Poletno športno-rekreacijska ponudba

(gorništvo-planinstvo in športno-rekreacijski objekti ter ureditve na prostem)

Hoja, razgledovanje in druge oblike rekreacije v naravi, v gorskem okolju, se bodo na območju krajinske zasnove Krvavec razvijale v treh med seboj različnih območjih in smereh:

·      na obsežnem območju Dolgih njiv in Košutne s kvalitetami prvorazrednega alpskega parka v naravi z omrežjem gorskih poti in tremi starimi planinami;

·      na območju ožjega Krvavca med Jezerci in Zvohom ;

·      v kulturno krajinskem prostoru pod gozdno mejo, ki prehaja preko območja s kmečkimi in počitniškimi naselji v dolino Kokre in Kranjsko ravan.

V vsakem od teh območij bodo urejene okolju primerne, privlačne sprejemne točke za enodnevne in večdnevne obiskovalce, opremljene s primernimi rekreacijskimi objekti.

V  "alpskem naravnem parku",  kot poimenujemo območje Dolge njive-Koren bodo skladno s pomenom tega območja urejene za rekreacijo samo najnujnejše gorske pešpoti, dobro označene, zavarovane in opremljene s počivališči na vmesnih in ciljnih točkah po pravilih PZS in skladno z varstvenimi režimi bodočega regijskega parka.

V območju krvavške intenzivne zimskorekreacijske rabe (med Jezerci in Zvohom) bo poleg gorskih pešpoti s počivališči tudi:

·      jahalna ponudba, organizirana v sklopu kmečkega turizma na pobočju pod Krvavcem,

·      individualno in organizirano kolesarjenje po gorski cesti na Krvavec,

·      trimska sestopna gorska pot ob dostavni žičnici med Gospinco in Zanjivcem,

·      predvideni večnamenski vodni zadrževalnik Doblič na istoimenskem potoku pod Šenturško Goro, ki bo poleg vodnogospodarskih koristi omogočal tudi rekreacijsko rabo (ribolov, kopanje. . .) in morda ob njem tudi prostor za mladinski taborniški center.

5.2.2.3. Turistične stacionare in oskrbne zmogljivosti

5.2.2.3.1. Nočitvene zmogljivosti

Nove turistične nočitvene zmogljivosti bodo na ožjem in širšem območju Krvavca grajene na naslednjih območjih in lokacijah:

Zgornji Krvavec (širše območje Jezerc in Gospince):

·      V sklopu sprejemnega centra Gospinca od 100 do 200 ležišč visoke kategorije (apartmaji in hotelske sobe). Sprejemljiv obseg nočitvenih zmogljivosti na tej loka ciji bo podala posebna natečajna naloga.

·      V sklopu sprejemnega centra pod Jezerci od 50 do 150 ležišč srednje kategorije (apartmaji in hotelske sobe).

·      Z manjšimi povečavami nekaterih obstoječih turističnih objektov na osnovi predhodne presoje ambientalnih, funkcionalnih, gradbenih, arhitektonskih in drugih okoliščin - cca 100 ležišč.

·      Druge obstoječe objekte s turistično-počitniškimi funkcijami bo mogoče prenavljati s ciljem, da se jim izboljša gradbeno stanje, videz, funkcionalnost, komunalna opremljenost in kakovost (ca 800 ležišč).

Obstoječe in novozgrajene turistične nočitvene zmogljivosti na zgornjem območju Krvavca bodo s tem dosegle okoli 1050-1300 ležišč (800 obstoječih in 250-450 novih).

Južno in zahodno pobočje Krvavca, pod Jezerci, na Štefanji Gori, v dolini Reke:

·      V okviru vaških naselij, zaselkov in osamljenih domačij bo na primernih mestih mogoča novogradnja gostišč s turističnimi ležišči oziroma turističnimi penzioni. Ocenjujemo možnost pridobitve okoli 100 ležišč.

·      V sklopu izletniško-rekreativne točke na Ravnah je možnih okoli 150 ležišč v počitniškem naselju apartmajskega tipa.

·      Območje Sangrada z obeležjem kulturne dediščine in območje opuščenega kamnoloma pri naselju Grad namenjamo izgradnji objektov s turistično - nočitvenimi in gostinskimi zmogljivostmi penzionskega tipa - okvirno 50 ležišč.

·      Urejanje turističnih nočitvenih prostorov (z ustreznimi adaptacijami) se bo vzpodbujalo in dovoljevalo v sestavi obstoječih stanovanjskih in počitniških objektov ter v opuščenih gospodarskih poslopjih, ki so v neposredni bližini stanovanjskih objektov (v okviru razvijanja kmečkega turizma in ponudbe apartmajev ter sob v zasebnih stanovanjskih in počitniških hišah) - okvirno 50 ležišč.

·      Obstoječe objekte s turistično-počitniškimi funkcijami na obravnavanem območju (gostišča, domovi, kmečki turizem, počitniška bivališča...) bo mogoče prenavljati in izboljševati ter tudi turistično intenzivneje izrabljati (cca 500 ležišč).

Na rekreativno ponudbo Krvavca se neposredno vežejo tudi sedanje in predvidene turistične nočitvene zmogljivosti (skupno cca 800 ležišč) na krvavški ravnini (zunaj območja krajinske zasnove Krvavec), ki imajo obstoječo ali predvideno prometno povezavo s Krvavcem v največ polurni dostopnosti:

·      širše območje Cerkelj (Strmol, Češnjevek, Dvorje, Cerklje. . .)

·      širše območje Preddvora (Brdo, vasi ob Kokri, Možjanca, Preddvor...)

·      širše območje Kamnika (Tunjice, Kamnik. . .)

5.2.2.3.2. Oskrbne zmogljivosti

Osnovne turistične oskrbne zmogljivosti, ki niso neposredna sestavina turistične nočitvene ponudbe (hotelske, penzionske restavracije ipd.) se bodo izpopolnjevale

ali na novo gradile v območjih gravitacije obiskovalcev.

a) Območje gravitacije obiskovalcev Krvavec I.  (Gospinca, Tiha dolina, Dom):

Ob polni izrabi zmogljivosti smučišč, upoštevaje  5 minutno čakanje, bo prišlo na to območje 4000 smučarjev. Predvidevamo še 10 % ostalih obiskovalcev, kar znaša skupno 4400 obiskovalcev. Za obiskovalce območja Krvavec I. bodo urejene tri

oskrbne točke.

a1) Sprejemni center Gospinca

Poleg manjših nočitvenih zmogljivosti bo na območju Gospince po funkcionalno in arhitektonsko enotni zasnovi realiziran naslednji program: gostinska oskrba, oskrbno storitvena ponudba, upravno tehnični in infrastrukturni servis.

a2) Turistična točka Tiha dolina

V okviru programa za adaptacijo brunarice Aerodroma Brnik (A&S), ki predvideva izboljšane in delno povečane nočitvene zmogljivosti na tej lokaciji, bodo pridobljene tudi gostinske zmogljivosti za smučarje in druge obiskovalce tega območja Krvavca.

a3) Turistična točka Dom na Krvavcu

V okviru adaptacije Doma na Krvavcu z izboljšanimi in dograjenimi nočitvenimi zmogljivostmi so tudi pridobljene gostinske zmogljivosti za smučarje in druge obiskovalce.

b) Območje gravitacije obiskovalcev Krvavec II. (Kriška planina, Jezerca):

Ob polni izrabi zmogljivosti smučišč na tem območju, upoštevaje 5 minutno čakanje, bo prišlo na to območje 2500 smučarjev. Predvidevamo še 10 % ostalih obiskoval-

cev, kar znaša skupno 2750 obiskovalcev na dan. Za obiskovalce območja Krvavec II. bodo oblikovane tri oskrbne točke.

b1 Oskrbna točka na Kriški planini

Na območju stekališča smučarskih prog s Križiša in Krvavca na Kriško planino bodo v sklopu dograditve obstoječega turističnega objekta z apartmaji urejena gostinska oskrba in oskrba za hitro postrežbo.

b2 Oskrbna točka na planini Jezerca

Na planini Jezerca bo skladno z arhitektonskimi in spomeniškovarstvenimi pogoji urejeno planšarsko gostišče na primernem mestu, bodisi z gradnjo novega objekta, ki se bo vključeval v obstoječo skupino planšarskih objektov, ali s prenovo kakega obstoječega objekta.

b3 Oskrbna točka pod Jezerci

V sklopu ureditve prometnega zaključka krvavške ceste s parkirišči in priključene cone novopredvidenih sprejemnih in nočitvenih zmogljivosti na tem mestu bo urejena tudi oskrbna točka tega dela območja.

c) Gostinsko-oskrbne točke na preostalem območju krajinske zasnove Krvavec:

·      predvidena turistična izletniško-rekreacijska točka Ravne,

·      obnovljena turistična točka Sangrad,

·      manjši planinski dom (postojanka) na Dolgih njivah,

·      gostilne in gostišča v sklopu naselij.

5.2.2.4. Zasnova prometnega omrežja

Za rešitev problema dostopnosti na območje Krvavec, ki je ena od objektivnih ovir za njegov nadaljnji turistično-rekreacijski razvoj, bodo dograjene in izboljšane vse prvine prometnega sistema ter javnega prometa. Zadovoljiva dostopnost bo dosežena predvsem z uvedbo več dostopnih komunikacij v naslednjih smereh:

1.    smer: Grad-Zanjivc-Gospinca (po obstoječi regionalni cesti in zmogljivejši krožno kabinski žičnici) in

2.    smer: Grad-Ravne-Ambrož pod Krvavcem-Jezerca (po modernizirani cesti s parkiriščem pod planino Jezerca in z novim sistemom žičniških povezav Jezerca-Kržiše-Kriška planina.

5.2.2.4.1. Cestni sistem

Širše ogrodje dostopnega cestnega sistema tvorijo ceste Kranj-Preddvor, Kranj-Mengeš, Vodice-Brnik-Grad in Domžale-Mengeš-Kamnik. Na to cestno omrežje se priključujejo dovozne ceste, ki vodijo do parkirišč in izhodiščnih žičnic in, ki tvorijo

primarni krvavški cestni sistem: regionalna cesta Brnik-Grad-Zanjivc, lokalna cesta Grad-Ravne-Ambrož pod Krvavcem-Jezerca in cesti Ravne-Tunjiška Mlaka-Kamnik ter Velesovo-Cerklje.

Potrebno število parkirišč pod planino Jezerca bo načrtovano ob rekonstruirani cesti Grad-Ravne-Ambrož pod Krvavcem-Jezerca in v sklopu oskrbnega centra Jezerca (parkirna hiša).

Krvavška cesta (Grad-Jezerca) je najpomembnejša cestna prometnica na obravnavanem območju, s katero bodo zadovoljene povečane prometne potrebe glede na načrtovane turistično-rekreacijske zmogljivosti na Krvavcu. Poleg ugodnosti za turistične namene bo z dobro urejenim cestnim dostopom na Krvavec izboljšana prometna dostopnost naselij pod Krvavcem in pogoji za razvoj planšarstva, gozdarjenja ter kmetijstva na tem prostoru.

Šenturška cesta (Ravne-Sidraž-Tunjice) je postala po rekonstrukciji dodatna cestno prometna zveza za dostop obiskovalcev do turističnega območja Krvavca iz smeri Kamnik-Ljubljana. V času izrednih konic bo ta cesta razbremenila cestna odseka Ravne-Grad in Zanjivc-Grad. S tem bo razbremenjena tudi regionalna cesta skozi naselji Grad-Cerklje.

Servisna cesta za posebne cestne prevoze bo vodila kot podaljšek krvavške ceste do turistično-rekreacijskih, planšarskih in RTV objektov na osrednjem območju Krvavca (odsek: Jezerca-Kriška planina-Gospinca-Tiha dolina-Dom na Krvavcu-RTV) in bo za  javni promet zaprta.

5.2.2.4.2. Gozdne ceste za gospodarjenje z gozdovi po gozdnogospodarskih načrtih v lesnoproizvodnih območjih gozdov bodo za javni promet zaprte.

5.2.2.4.3. Dostavne žičnice

Dostavna žičnica (Zanjivc-Gospinca) Obstoječi štirisedežni krožnokabinski dostavni žičnici bo povečana zmogljivost ali pa bo nadomeščena z zmogljivejšo šestsedežno krožnokabinsko žičnico (za okoli 1500 oseb/h).

Parkirišča

Vsa parkirišča bodo urejena na naravnih in urejenih platojih. Parkirišča na Zanjivcu bodo glede na predvideno povečano zmogljivost dostavne žičnice razširjena do skraj-

nih prostorskih možnosti (vključno s prekritjem potoka Reke in ev. urejenim etažnim parkiranjem oziroma garažiranjem). Parkirišča pod planino Jezerca so načrtovana etapno za do okoli 550 parkirnih enot, kar bo zahtevalo okoli 1,65 ha zemljišča.

Posebna in rezervna parkirišča RTC Krvavec s prestopi na avtobuse bodo urejena na naslednjih območjih in lokacijah:

·      parkirišče v Cerkljah: obcestno parkiranje med Cerkljami in Dvorjami, še posebej izvedba parkirne hiše v območju

·      parkirišča ob Sangradu,

·      več manjših obstoječih obcestnih parkirišč med Sangradom in Zanjivcem (za avtobusnimi zvezami v Zanjivc),

·      parkirišče Ravne; predvideno je urejeno rezervno parkirišče za konice obiska na gozdni terasi tik ob cesti na Krvavec,

·      terminal RTC Krvavec v Ljubljani s priključki na mestni javni promet in prestopi na direktne avtobuse za prevoz na Jezerca ali k spodnji postaji dostavne žičnice Zanjivc,

·      terminal RTC Krvavec v Kranju.

Parkirišča bodo urejena v sklopu mestne avtobusne postaje s priključki na mestni javni promet. Vsa parkirišča, morajo biti asfaltirana in opremljena z lovilci maščob in olj.

Javni promet

Zaradi razmeroma omejenih možnosti parkiranja na Jezercih bo v rekreacijsko najintenzivnejših dneh zimske sezone organiziran avtobusni prevoz iz Ljubljane do Cerkelj. Načrtuje se, da bo polovica dnevnih obiskovalcev južnega dela Krvavca prepeljana z avtobusi, druga polovica pa z osebnimi avtomobili. Končni cilj je, da se kar največje število obiskovalcev pripelje z javnimi prevoznimi sredstvi, bodisi avtobusi, bodisi železnico, s prestopom na letališču Brnik.

V območjih vseh ciljnih točk: v Zanjivcu in na Jezercih kot tudi ob parkiriščih bodo urejena postajališča za avtobuse.

5.2.2.5. Zasnova energetske in komunalne infrastrukture     

5.2.2.5.1. Oskrba z električno energijo

Nadaljnji turistično-rekreacijski razvoj in predvidena večja poraba električne energije za ogrevanje (zaradi prepovedi ogrevanja objektov z nafto in naftnimi derivati v varstvenem območju vodnih virov pod Krvavcem), bosta zahtevala:

·      novogradnje in razširitve ter ojačitve obstoječih TP (Gospinca, Kržiše. Jezerca, Šenturška Gora),

·      ojačitve obstoječih DV in kablovodov,

·      izgradnjo DV in TP Šenturška gora do TP Jezerca,

·      izgradnjo kablovoda od TP Ambrož do TP Kržiše in

·      ojačitev  presekov  DV iz RTP Primskovo.

Priključna električna moč bo v bodoče povečana od 2 na 6 MW.

5.2.2.5.2. Oskrba s pitno vodo

Za načrtovani razvoj osrednjega turistično rekreacijskega območja Krvavca, to je za pričakovano število stacionarnih gostov in dnevnih obiskovalcev, bo potrebno za oskrbo s pitno vodo zagotoviti skupno približno 6 l/s pitne vode, kar pomeni dodatno še približno 4 1/s. Pretežni del te potrebne količine vode bo pridobljen z dodatnim zajemom vode oziroma s preureditvijo obstoječega zajetja Krvavec v Brezovškem grabnu, manjši del pa iz zgornjega zajetja skupinskega vodovoda, ki napaja dele občin Kranj, Domžale, Šenčur, Vodice, Komenda in Mengeš.

Zasnova vodovodnega omrežja za oskrbo s pitno vodo predvideva tudi v bodoče več vodovodnih sistemov:

·      obstoječi sistem Krvavec, ki bo oskrboval območje Gospinca, Tiha dolina, Dom na Krvavcu in delno Kriška planina,

·      novi vodovodni sistem - za pokrivanje preostale potrošnje na Kriški planini in na Jezercih. To bo v hidravličnem pogledu samostojen sistem, možno pa ga bo kasneje povezati z obstoječim sistemom Krvavca,

·      obstoječi lokalni vodovod, ki oskrbuje naselja Šenturška Gora-Apno-Ravne-Sveti Lenart, z zajetjem “ Blata “.  Zmogljivost tega vodovoda je zadostna za obstoječo in bodočo potrošnjo,

·      lokalni vodovodi, ki oskrbujejo zaselke in naselja pod RTC Krvavcem, Stiško vas,  Štefanjo goro, Sveti Lenart, Sidraž in Ambrož pod Krvavcem.

Vprašanje najustreznejše variante pridobitve tehnološke vode za umetni sneg bo rešeno v okviru črpanja iz reke Kokre.

5.2.2.5.3. Odvod odpadnih voda

Osrednje turistično rekreacijsko območje Krvavca ter stalno in začasno naseljena območja na pobočju Krvavca nimajo urejene kanalizacije. Le pri Kriški planini je postavljena začasna tipska mehansko-biološka čistilna naprava za 500 EE, na katero je priključen turistični apartmajski objekt.

Zasnova odvajanja odpadne vode predvideva zbiranje odpadne vode vseh izvorov z vrhnjega turistično-rekreacijskega območja Krvavca in odvajanje le-te s kolektorjem v skupno čistilno napravo pod Jezerci, opremljeno tudi za kemično čiščenje.

Gradnja kanalizacijskega sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda se bo izvajala postopno - v okviru naslednjih variantnih možnosti:

V prvi nadaljnji fazi je možna:

·      izgradnja čistilne naprave na Gospinci za čiščenje   zbranih odpadnih voda z območja Gospince, Tihe doline,   RTV in Doma na Krvavcu. Ob gradnji turističnih objektov pod Jezerci je možna ureditev ločenega kanalizacijskega sistema za območje Jezerc s čistilno napravo pod Jezerci. Ko bo obstoječa čistilna naprava pri Kriški planini dotrajala, je odpadne vode z njenega zbirnega zaledja speljati s podaljšanim kolektorjem v skupno čištilno napravo (pod Jezerci).

·      Variantno: takojšnja izgradnja skupne čistilne naprave na Jezercih ter povezovalnega kanala (kolektorja) od Gospince do čistilne naprave pod Jezerci v smislu optimalne rešitve enotnega kanalizacijskega sistema z eno čistilno napravo (pod Jezerci).

Cilj kanaliziranja in čiščenja odpadnih voda obravnavanega območja je preprečiti onesnaževanje vodnih virov na vznožju Krvavca. V končni fazi je predvidena speljava vseh odpadnih voda z vrhnjega območja Krvavca v dolino, kjer se bodo priključile na dolinski  kanalizacijski sistem in na skupno čisitilno napravo v Cerkljah, ko bo ta dolinski sistem v celoti zgrajen. V podporo najustreznejši fazni odločitvi o zasnovi odvajanja odpadnih voda bodo izdelane ekonomsko-tehnične presoje variant glede na varstvo okolja, investicijo in stroške vzdrževanja.

5.2.2.5.4. RTV zveze in telefonsko omrežje

a) RT omrežje

Z objekta RTV potekajo koridorji za R'I'V, PTT in EGS, v katerih ne sme biti ovir.

b)Telefonsko omrežje

Območje Krvavca je glede telefonskih zvez razdeljeno na dve prostorski enoti:

·      osrednje turistično-rekreacijsko območje in

·      pobočje Krvavca s stalnimi in začasnimi (vikend) naselji.

Osrednje turistično-rekreacijsko območje Krvavca je danes telefonsko slabo povezano. Zveze potekajo tudi preko radiorelejnih postaj, ki so nameščene na stolpu RTV (stari in novi) ter služijo za tranzitno povezavo javnih in funkcionalnih sistemov.

Telefonska povezava te prostorske enote je predvidena s pomočjo RR zveze in sicer: GATC-Kranj-Dom na Krvavcu.  Od Doma na Krvavcu bodo povezave do posameznih uporabnikov izvedene bodisi z večkanalnimi ali monokanalnimi RR napravami a1i s kabli ustrezne kvalitete ali kombinirano. Izvedene bodo tudi RR zveze GATC Kranj-Krvavec-VATC Ljubljana, VATC Škofja Loka, VATC Radovljica in VATC Jesenice.     Območje naselij na pobočju Krvavca ima krajevno omrežje, ki dopušča dodatne priključke.

5.2.2.5.5. Zbiranje in odstranjevanje odpadkov

Zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov bo organizirano v skladu konceptom javne higiene in programom ločenega zbiranja komunalnih odpadkov (ekološki otoki).

5.2.2.5.6. Ogrevanje

Na celotnem turistično rekreacijskem območju Krvavec je zaradi varstva vodnih virov prepovedano ogrevanje z naftnimi derivati. Dopustno je ogrevanje z električno energijo, trdimi gorivi in plinom.

5.2.2.6. Usmeritve za varstvo okolja

5.2.2.6.1. Varstvo naravne in kulturne dediščine

Naravna in kulturna dediščina bo v ureditvenem območju Krvavec in na njegovem obrobju varovana glede na njeno vrednost in pomen, z režimi varovanja, ki so strokovno opredeljeni za posamezne zvrsti oziroma varstvene skupine. Kot najpomembnejša naravna dediščina bo varovan Karavanško-Kamniško-Savinjski regijski park.

Upoštevana bodo priporočila pristojnih strokovnih služb, da se z vidika varstva, prostorskega razvoja in urejanja obravnava:

·      obstoječe turistično rekreacijsko omrežje Krvavca kot robno varstveno območje parka - z režimom, ki dopušča nadaljnji turistično rekreacijski razvoj - z blažjimi omejitvami in

·      območje Dolge njive-Kalški greben kot osrednje območje parka s strožjim varstvenim režimom, ki zagotavlja prednostni varstveni značaj območja, zato bo v tem osrednjem območju dopuščen le razvoj takih dejavnosti in posegov, ki ni v nasprotju s poudarjenimi varstvenimi nameni.

Kulturne spomenike in ostalo kulturno dediščino, katere bogastvo se odraža v številnih objektih umetnostne in etnološke dediščine, se bo načrtno urejalo in predstavljalo javnosti v okviru turistično rekreacijskih (izletniških) programov po pobočju Krvavca, s čemer se bo podpiralo njihovo ohranitev  in razvoj.

5.2.2.6.2. Varstvo in izboljševanje okolja

Varstvo vodnih virov je najpomembnejša naloga v okviru varstva, razvoja in urejanja območja Krvavca. Pod Krvavcem so zajeti regionalni in lokalni vodni viri, ki so zavarovani z odlokom o zavarovanju vodnih virov pod Krvavcem. Večina z odloki določenih varstvenih območij (najožji, ožji in širši varstveni pas) leži v območju krajinske zasnove. Le deloma segata v to območje tudi 2. varstvena pasova zajetja pitne vode Iverje v Kamniški Bistrici (odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje zajetja pitne vode Iverje) ter vodnih virov in črpališča ob Kokri (odlok o varovanju vodnih virov Bistrica nad Novo vasjo, Bašelj, Povlje, Čemšenik, Zabukovje in črpališča pri Koreninšku ob Kokri).

Upoštevati je pravna določila odlokov in druge usmeritve za varstvo vodnih virov v vseh planskih sestavinah, še posebej pa:

·      v predlagani rabi prostora - v vseh varstvenih pasovih pitne vode (najožjem, ožjem, širšem),

·      pri izkoriščanju vodnih virov za oskrbo s pitno vodo,

·      v predvidenem načinu zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Vse novogradnje objektov z nočitvenimi in gostinskimi zmogljivostmi se bo obvezno priključilo na predvideni kanalizacijski kolektor, ki bo odvajal odpadne vode do čistilnih naprav (pri Gospinci, na Kriški planini in Jezercih, v končni fazi pa v dolino - k dolinski čistilni napravi). Na kolektor se bodo morali priključiti tudi obstoječi objekti, ki presegajo določeno stopnjo obremenitve okolja z odplakami. Do izgradnje kolektorja se odplake rešujejo lokalno.

Poleg doslednega upoštevanja normativnih omejitev glede posegov v prostor, ki jih določajo navedeni odloki, bo zaradi varstva vodnih virov potrebno izvajati posebne stalne naloge, monitoringe oziroma nadzore (raziskovanje vplivov gnojil na pašnih površinah, ustrezne izvedbene rekonstrukcije cest, prepoved javnega prometa nad Jezerci in nadzor nad prevozi, urejanje prometnih tokov, kontrolo načinov ogrevanja, uporabe detergentov, uporabe neoporečne vode za umetni sneg itd.).

5.2.2.6.3 Varstvo gozdov

V območju krajinske zasnove prevladuje gozdnata krajina z gozdno vegetacijo alpskega fitogeografskega območja, ki ima pomembno vlogo za ekološko ravnovesje.

V okviru splošnega varstva vseh gozdov v tem občutljivem gorskem svetu bodo varovani

·      varovalni gozdovi,

·      gozdovi s posebnim pomenom in

·      ruševje (na Dolgih njivah in Kalškem grebenu ter ostanki na osrednjem območju Krvavca) zaradi njegove varovalne vloge in z dosedanjimi krčitvami že dosežene kritične meje.

V ta namen bodo strokovno opredeljene navedene kategorije gozdov in zavarovane z odloki.

V primerih potrebnih - utemeljenih posegov v gozdove ali ruševje izven opredeljenih stavbnih zemljišč se bo predhodno strokovno ocenilo pričakovane vplive v gozdni ekosistem in posege načrtovalo ter izvajalo tako, da bo v največji meri ohranjena gozdna vegetacija in naravni sistem.

Avtohtona divjad bo v največji naravni meri varovana z usklajeno rabo zemljišč.

Varstvo biotopov za redke in ogrožene rastlinske vrste se nanaša na območja rastišč v visokogorskem svetu (na Dolgih njivah), za katera veljajo normativna določila in strokovna opozorila.

5.2.2.7. Usmeritve razvoja obrambe in zaščite

Za potrebe obrambe in zaščite niso planirane posebne ureditve. Možnost evakuacij ogroženih območij nudijo turistične zmogljivosti in počitniški objekti.

Ogroženost območja predstavljajo gozdni požari in onesnaževanje vodnih virov, kar bo preprečeno s stalno kontrolo ogroženih območij in pripravljenostjo za intervencije z opozorili in izobraževanjem.

Varnost turistov-smučarjev bo zagotovljena z izvajanjem predpisanih ukrepov (zavarovanje pred snežnimi plazovi, zavarovanje smučišč nad prepadi. . .). Ranljivost prometnega sistema bo zmanjšana z uvedbo dveh dostopnih oziroma sestopnih prometnih smeri.

5.2.2.8. Zasnova namenske rabe površin

Zasnova namenske rabe površin znotraj območja krajinske zasnove podrobneje določa in razmejuje:

·      ureditvena območja naselij (UON) za stanovanja, kmetije, oskrbne in storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem na vasi,

·      ureditvena območja za turizem,

·      prometne površine in

·      območja za komunalne dejavnosti.

Zasnova namenske rabe prostora opredeluje tudi

·      2. območja kmetijskih zemljišč,

·      območja vseh kategorij gozdov in

·      varstvena območja (naravne in kulturne dediščine ter vodnih virov).

V naslednjem obdobju se zaradi predvidenih posegov v prostor ne bo bistveno spremenilo razmerje med ureditvenimi območji naselij ter kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Nova stavbna zemljišča bodo potrebna v večjem obsegu za dograditev. turistične ponudbe (z gradnjo nočitvenih in oskrbnih objektov), deloma na kmetijskih in deloma na gozdnih zemljiščih. Za širitev obstoječih in urejanje novih smučišč ter drugih športno-rekreacijskih ureditev se bodo pretežno izrabljala kmetijska zemljišča (dvojne rabe) in le v izjemnih primerih nujnejših prometnih in ostalih infrastrukturnih povezav ali razširitev smučišč tudi gozdna zemljišča.

5.3.      OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE ZASNOV

5.3.1.   Načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti (PIA)

Usmeritve za varstvo ter krajinsko in urbanistično urajanje in s tem povezana izdelava PIA so v grafičnem delu podrobneje predstavljene po prostorskih celotah oziroma po dodatno razčlenjenih podrobnih prostorskih celotah in območjih urejanja.

Posamezna območja se bodo urejala izključno s prostorskimi ureditvenimi pogoji.

5.3.2.   Naloge, potrebne za uresničevanje in dopolnjevanje DDP občine  v območju KZ Krvavec

a)         Med obsežnim seznamom nalog so najpomembnejše naloge na področju medobčinskega sodelovanja z občino Kamnik in mestno občino Ljubljana:

1.    usklajeno načrtovanje in urejanje prometa

2.    usklajen razvoj kmečkega turizma v naseljih in zaselkih na pobočju Krvavca in v njegovem neposrednem zaledju,

3.    skupno načrtovanje oživitve planšarij s turističnimi programi na tkim. “planšarski poti”  ter urejanje planinskih poti po visokogorskem naravnem parku na Dolgih njivah in pod Korenom in drugo.

b) Druge naloge:

·      izdelati podrobno strokovno oceno pričakovanih vplivov na vodne vire in potrebne varstvene ukrepe na celotnem-vplivnem območju Krvavca (povezane s prometom, umetnim snegom. . .),

·      izdelati posebno študijo o umetnem zasneževanju smučišč na Krvavcu,

·      za večja investicijska vlaganja na Krvavcu (sprejemna centra na Gospinci in na Jezercih) izdelati ekonomsko utemeljitev predvidenih programov,

c) Prednostne naloge pri izvajanju posegov na območju Krvavca:

cI. Popolna ureditev vseh obstoječih objektov in posegov v prostor s posebnim ozirom na varstvo vodnih virov (zmanjšanje ogroženosti vodnih virov) in izboljšanje okolja (krajine). V ta namen je potrebno izdelati ustrezni program, ki naj obsega:

1. Turizem:

·      ustrezna ureditev smučišč ter sanacija vseh drugih poškodovanih zemljišč (robov smučišč),

·      ureditev komunikacij (servisna cesta, žičnice...), divjih odlagališč odpadkov ter

·      vseh objektov z okolico, ki služijo turizmu.

2. Kmetijstvo

·      ureditev pastirskih stanov, ki služijo tudi v turistične namene,

·      sanacija posegov v prostor, ki jih opravljajo kmetijci

3. Gozdarstvo:

·      ureditev posegov v prostor, ki jih opravljajo lastniki gozdov (gozdne vlake, . . .)

cII. Hkrati z izvrševanjem ureditvenih nalog na območju Krvavca se določa nadaljnje  izvajanja krajinske zasnove oziroma naslednje prednostne naloge:

·      Ureditev Gospince

·      Ureditev zbiranja in odvajanja odpadnih voda z osrednjega turističnega območja Krvavca,

·      Rekonstrukcija regionalne ceste Brnik-Grad in izgradnja obvoznice mimo Cerkelj

·      Ureditev obstoječe ceste Dvorje-Krvavec in zgraditev turistično oskrbne točke na zaključku Krvavške ceste pod Jezerci s potrebnim številom parkirnih mest.

·      Zgraditev dopolnilnega sistema žičnic in smučišč na območju Kržiša ter s tem povezanega zgornjega in spodnjega dela Krvavca (območje Gospince in območje Jezerc).

IV.

DOLGOROČNA ZASNOVA IN STRATEGIJA VARSTVA OKOLJA IN UREJANJA PROSTORA V OBČINI

4.1.     Zasnova varstva okolja in dobrin splošnega pomena

V podeželski prostor smo v Sloveniji načeloma posegali parcialno in neusklajeno. Precejšni vzrok za to je nemoč celostnega planiranja ter neupoštevanje interdiscipliniranosti pri predlaganju prostorskih rešitev. Okolje je tako postalo v znatni meri devastirano. Redke so sredine, ki so s svojo neangažiranostjo v procesu industrializacije vsled odmaknjene lege od središč odločanja, prometnih poti itd. uspele ohraniti naravne dobrine v sorazmerno dobrem stanju.

4.1.1.   Varstvo okolja

Bivalni prostor v najširšem pomenu besede se sestoji v ekološkem pomenu iz posameznih združb ekosistemov. Vzorec prostorske razmestitve je temelj in lahko ovira za vsako zdanjšnjo in načrtovano rabo. Enako so ekosistemi osnova gospodarskega razvoja prostora saj so produkcijska podlaga rabe. Zato je potrebno pri prostorskem urejanju doseči zavarovanje  in enakomerno produkcijo ekosistema, pri tem pa povzročiti kar najmanj škode.

Zaradi številnih in globalnih posegov človeške družbe v naravno okolje, ti so se stopnjevali še zlasti z oblikovanjem industrijske družbe, se je marsikje prvotno ravnotežje v okolju začelo spreminjati ali celo podirati, prevladovali so destruktivni učinki in veliko skupnih dobrin je bilo uničenih. Postopoma se je uveljavljalo spoznanje, da je treba tudi naravno okolje in njegove sestavine obravnavati kot dobrine, ki so omejene in jih ni mogoče nadomestiti, ko so izčrpane ali uničene. Ob razvoju pojmovanja o pomenu in vlogi naravnega okolja za človeško družbo se je postopoma oblikovala misel o varstvu narave, o varstvu naravnega okolja.

Ekološka ali varovalna orientacija planiranja pomeni dodajanje ekološke sestavine v sistem urejanja prostora, integracije ekološkega planiranja v integralno in sektorsko planiranje.

V ta namen občina Cerklje v temeljnih izhodiščih opredeljuje varstvo okolja in dobrin splošnega pomena kot eno osnovnih nalog pri načrtovanju razvoja. Določajo se le tiste dejavnosti, ki so možne ob upoštevanju vseh ukrepov za varovavnje naravnega in človekovega bivalnega in delovnega okolja.

4.1.2.   Varstvo dobrin splošnega pomena

Poleg trajnega in celostnega varovanja temeljev proizvodnje hrane, vodotokov in vodnih virov, kar občina opredeljuje tudi v drugih poglavjih tega odloka, je varovanje naravne in kulturne dediščine pomembna komponenta razvoja.

Splošno spoznanje, da je treba zavarovati kulturno in naravno dediščino, je pripomoglo, da se je varovanje v sedemdesetih letih razširilo od posameznega objekta ali spomenika v širši prostor, to je v varovanje kulturnih in naravnih lastnosti pokrajine in njenih posameznih delov. V sklopu varstva naravne in kulturne dediščine so se razvile tudi posebne metode za pripravo planskih temeljev in metode vrednotenja, to pa pomeni tudi začetek včlenjevanja posameznih sektorskih planov s področja varovanja naravnih kvalitet v sistem celostnega planiranja.

Naravna in kulturna dediščina na območju občine Cerklje je smiselno vključena v urejanje prostora in politiko celotnega družbenega razvoja. Varstvo naravne in kulturne dediščine ter kulturne krajine temelji na ažurnem evidentiranju, dokumentiranju in vrednotenju, na podlagi katerega je strokovna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine izdelala inventar naravne in kulturne dediščine občine Cerklje na Gorenjskem ter razvrstila spomenike v varstvene kategorije, kot jih določa zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine. Na strokovni predlog obeh pristojnih zavodov v Kranju bo občinski svet sprejel odlok o razglasitvi naravnega ali kulturnega spomenika, kar bo vpisano v register spomenikov. Pri varovanju naravne dediščine bo največja pozornost veljala razglasitvi naravnih znamenitosti.

Naravna dediščina, za katero razglasitev ni predvidena - značilna krajinska območja, geološke formacije, geomorfološka (površinski in podzemni kraški pojavi, gorske oblike, oblike rečne erozije in ledeniškega delovanja), hidrološka (odseki potokov in rek, mineralni izviri, slapovi, brzice, jezera), botanična (posamična drevesa, skupine dreves), biotopna (močvirja), gozdna (gozdni rezervati) in oblikovana naravna dediščina (objekti vrtne arhitekture, drevoredi, parkovni gozdi) se bo varovala v procesu planiranja na sledeče načine:

·      na lokalitetah, kjer so bili najdeni fosili, ter na območjih zančilnih geoloških formacij, je potrebno ohranjati sedanjo rabo prostora; pri posegih, ki bi lahko poškodovali ali uničili dediščino (npr. izgradnja novih poti, kamnolomi, peskokopi) je potrebno soglasje pristojnega zavoda,

·      površinski geomorfološki pojavi (okna, naravni mostovi) večinoma niso ogroženi; mimo njih ali do njih vodijo planinske poti - na nekaterih mestih so potrebna tudi opozorila o teh pojavih,

·      za ostanke ledeniškega delovanj velja, da se ohranja na njih sedanja raba - predvsem kmetijstvo,

·      za oblikovano naravno dediščino velja, da naj se jo ohranja brez novih gradbenih posegov, morebitna rekonstrukcija pa naj poteka ob strokovnih smernicah zavoda,

·      potrebno je preprečevati spreminjanje podobe krajine in rušenje naravnega ravnovesja (neutemeljene krčitve gozdov, vodnogospodarske ureditve).

Varstvo kulturne dediščine bo potekalo postopno. Etapnost zavarovanja pomembnejših kulturnih spomenikov (ORI) - urbanističnega , etnoloških (celki, kašče, sitarska hiša), etnostnih in arhitekturnih (sakralna in profana arhitektura), arheoloških,  godovinskih (spominska obeležja, objekti in območja) bo posebej opredeljena.

Poleg posameznih objektov in območij je vse bolj v ospredju tudi varovanje in ohranjanje kulturne krajine kot celote, kulturne dediščine, ki jo odlikujejo: drevesa osamelci in skupine dreves v sistemu poljskih monokultur živice, ozare, mozaik poljskih kultur, menjava travniških in gozdnih površin, značilna parcelacija (Cerkljansko polje), gozdni rob, vodni tokovi z obrežno vegetacijo, značilne naselbinske oblike z nekaterimi  kvalitetnimi urbanimi ureditvami, historične zazidalne  linije, ljudsko stavbarstvo.

Pri posegih v kulturno krajino je potrebno pretehtano ravnanje, ki bo temeljilo na naslednjih spomeniško-varstvenih izhodiščih:

·      varovanju in preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč,

·      ohranitvi zelenih pasov med naselji,

·      ohranitvi tipike vaških naselij,

·      revitalizaciji podeželskih naselij in stavbnega fonda,

·      preprečevanju gradnje (stanovanjske, gospodarske in počitniške) izven meje načrtovanih in obstoječih strnjenih naselij, vasi, zaselkov ali samotnih kmetij,

·      preprečevanju nepotrebnih regulacij vodotokov in ohranjanju njihovih značilnih tokov

·      preprečevanju nepotrebnih hidromelioracij in osuševanja močvirnih in vlažnih zemljišč.

Predpisani varstveni režimi spomenikov, ukrepi, usmeritve in druga prizadevanja bodo pripomogli k ohranjanju naravnega ravnovesja, značilne podobe pokrajine, neokrnjenosti in izvirnosti prvin kulturne krajine; ustvarjanju takih pogojev, da bo možen njihov obstoj, redno vzdrževanje in dostopnost.

Kakršnikoli posegi na območjih razglašenih naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov so možni le v okviru določil zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine s soglasjem pristojnega od obeh zavodov v Kranju. Za vse še nezavarovane objekte se varovanje zagotavlja s primerno rabo. Pri izdelavi PIA za območja, kjer so že evidentirani objekti naravne in kulturne dediščine ter kulturne krajine, pristojni zavod v Kranju pripravi strokovne podlage za varstvo. Za vse večje posege v prostor je potrebna izdelava presoje vplivov na okolje. Obstoječe poškodbe v prostoru (odlagališča odpadkov, kamnolomi, peskokopi, melioracije in drugo) je potrebno sanirati.

Varstvo naravne in kulturne dediščine občine Cerklje je prikazano v kartografskem delu dolgoročnega plana na karti “Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine”.

4.2.     Zasnova urejanja prostora

4.2.1.   Zasnova in strategija poselitve

V občini Cerklje je poselitev ravninskega dela usmerjena v troje linijskih sklopov, ki so zgodovinsko nastajali ob pomembnejših vodotokih. Najočitnejša os poselitve se je razvila ob vodotoku Reka in se rasteza od severa proti jugu oziroma jugovzhodu. Obsega pomembnejša naselja občine in sicer Cerklje z Gradom in Dvorjami (območje urbanistične zasnove Cerklje), Zgornji Spodnji Brnik, Vopovlje in Lahovče. Druga, sekundarna os poteka ob vodotoku Pšata in zajema naselja Pšata, Poženik, Šmartno, Glinje ter Zalog. Tretja zaokrožena aglomeracija se nahaja na zahodu ob pobočjih in zajema naselja Velesovo, Adergas, Češnjevek in Trato. V vmesnih prostorih ravninskega dela sta umeščeni Pšenična in Praprotna Polica, vsaka na svoji strani naselja Cerklje.

Višinski del poselitve se je prvotno oblikoval okrog naselij Šenturška Gora, Sidraž, Apno na eni strani ter Stiška vas na drugi strani krvavškega pobočja ter Štefanje Gore na nasprotni strani doline vodotoka Reke. V južnem delu se je v zadnjih štiridesetih letih oblikovalo osrednje državno letališče.

V splošnem naselja v občini, razen osrednjega, predstavljajo tipično ruralno strukturo poselitve s pretežno agrarno usmerjeno strukturo prebivalstva. Z leti se je zaradi razvoja lokalnih regijskih središč ter prometne infrastrukture struktura prebivalstva deloma spreminjala, vendar dnevne emigracije obsegajo približno 30 % prebivalstva posameznih naselij. Zato je bistvnega pomena prenova obstoječega fonda vasi ob hkratnem uravnoteženem razvoju poleg primarnih in sekundarnih dejvnosti še terciarne in kvartarne, predvsem v večjih naseljih kot so Cerklje, oba Brnika ter Zalog. Zato se s tem dokumentom določa vrsta kompleksnih posegov zaokrožitve poselitve, ki poleg stanovanjske dejavnosti obsega tudi ostale zaposlitvene dejavnosti ter s tem omogoči zaustavitev selitev iz vasi v mesta. Posegi kompleksnih dimenzij so precizneje obdelani v poglavju programskih zasnov družbenega plana občine.

Načeloma pa planske usmeritve zaradi racionalne rabe zemljišč poselitev usmerjajo v ureditvena območja naselij tako, da se izkoristijo zemljišča znotraj zazidljivih površin naselij z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih urbanih območij in z aktivirnajem nepozidanih ali nezadostno izkoriščenih zemljišč, nadalje v čim večji meri označujejo razpršeno gradnjo, če ne gre za potrebe kmetijskih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij.

Osnovni cilj je preusmeritev razvojnih interesov in s tem povezane stihijske disperzne pozidave z obrobij obstoječih grajenih struktur v prestrukturiranje in iskanje razvojnih možnosti znotraj naselja. Na ta način bo znova vzpostavljen trend usmerjanja poselitve v strnjena naselja, obsotoječi poselitveni vzorec pa se bo zaokroževal in zgoščeval. S pomočjo podrobnejše analize ureditvenih območij naselij, predvsem obstoječih poseljenih površin, predvidevamo postopno in sistematično pridobivanje stavbnih zemljišč na zalogo kot strateška razvojna območja občine. V kolikor znotraj meje ureditvenega območja naselja na osnovi opravljene analize in ob upoštevanju meril racionalnega zgoščevanja in zaokroževanja ne bo več prostih površin za gradnjo, bodo izpolnjeni pogoji za predlog širitve naselja navzven oz. za spremembo ureditvenega območja naselja. Nekaj takšnih območij predvidevamo, zanje pa so posebej izdelane programske zasnove.

Razpršeno gradnjo je potrebno omejiti oziroma jo povsem odpraviti razen na območjih, kjer je to prepoznaven in avtohton tip poselitve. Na teh območjih se s pomočjo kriterijev, ki se nanašajo na obstoj primarnih dejavnosti, dopušča nadzorovan razvoj. Pri sanaciji območij razpršene gradnje je potrebno zagotoviti možnost izoblikovanja zaokroženih strnjenih morfoloških enot in možnost arhitekturne in okoljske sanacije.

Širitve naselij so utemeljene na osnovi analiz dosedanjega razvoja, stanja in razvojnih teženj ter analize morfoloških, funkcijskih in okoljskih značilnosti. Za širitve morajo biti izpolnjene številne usmeritve in merila za razvoj, med katerimi je potrebno zagotoviti ustrezno komunalno opremljenost in možnost priključevanja na javno infrastrukturo (ocena stroškov), ustvariti primerno bivalno okolje, v čim večji meri varovati naravno okolje, zagotoviti primerno opremljenost stanovanjskih območij z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, zagotavljati prepoznavno podobo naselij, upoštevati morfološke in oblikovne značilnosti obstoječe pozidave, upoštevati tipološke, parcelne in komunikacijske značilnosti obstoječe pozidave, zaokroževati in zapolnjevati obstoječe morfološke enote v naselju.

Usmeritve in merila za razpršeno poselitev (razložena naselja, zaselki, samotne kmetije - celki, posamezne domačije ali stavbe) pa so predvsem ohranjanje značilne poseljenosti ruralnega območja, ohranjanje primarne dejavnosti in kulturne krajine, predlog ne sme zahtevati bistvenih vlaganj javnih sredstev v omrežja družbene in komunalne infrastrukture.

Občina Cerklje v skladu z generalnimi usmeritvami razvoja poselitve določa tudi okvirne faktorje izkoriščenosti zemljišč (FIZ), ki so za naselja okvirno 0,4, za pomembnejša naselja v občini do maksimalno 0,7 ter območja za storitvene in proizvodne dejavnosti 0,5. Faktorji ne veljajo za specifično področje letališča Brnik. Enako se določa z vidika racionalne rabe prostora v naseljih načrtovanja racionalnejše gostote prebivalcev na hektar. Pri realizaciji poselitve se načeloma predvideva v podeželskih vaseh 20 prebivalcev na hektar, v naseljih 40 prebivalcev na hektar in v Cerkljah, novooblikovanem stanovanjskem območju ob naselju Šmartno in eventuelno Zalogu do 70 prebivalcev na hektar. Določila so okvirna in jih je treba upoštevati ob predhodni analizi obstoječe poselitvene tipike naselja oziroma vasi.

Na splošno je pri realizaciji planskih odločitev potrebno upoštevati v večji meri zahteve po prenovi vasi in naselij vaškega značaja.

Prenova obsega sanacijo in razvoj podeželskih naselij, njen namen pa je izboljšati življenske razmere ljudi različnih poklicev in starosti, ki tam živijo. Izogniti se je potrebno konfliktom med kmetijsko proizvodnjo in stanovanjem. Sodobna kmetija  zahteva za svoje racionalno gospodarjenje prostorsko in funkcionalno prilagojeno lokacijo, ki omogoča strukturno prilagoditev gospodarjenju in ustrezne razvojne možnosti. Sodobna kmetija potrebuje dovolj veliko površino za dvorišče in objekt, primerno oddaljenost stanovanjskih hiš od kmetije (preprečitev imisijskega vpliva) in neovirane transportne možnosti, predvsem za gospodarska dvorišča.

Zaradi vsega tega bomo pri načrtovanju prenove vasi namenili pozornost lokacijam obetavnih družinskih kmetij ali kmetijam nasploh in razvijali ustrezne metode dela, uporabne za prenovo in načrtovanje razvoja vasi.

Pri urejanju vaškega naselja bomo zagotavljali tako prometno povezavo z drugimi naselji, ki omogoča neoviran in hiter dostop do naselja in obdelovalnih površin.

Pri razvoju vasi in njeni prenovi bomo v bodoče pospeševali načrtovanje za izboljšanje prometnih razmer v naselju, ukrepe za obrambo pred nevarnostmi visokih voda na območju vasi, ohranjanje in oblikovanje kmečke gradbene substance, prilagoditev bivalnih in delovnih razmer sodobnim zahtevam, graditev novih objektov, preureditev ali rekonstrukcijo kmetijskih in gozdarskih poslopij. Poglavitni cilj je ohraniti identiteto podeželskega naselja z izoblikovano podobo in izpeljati ukrepe za njegovo nadaljnje oblikovanje in ohranjanje.

Občina Cerklje si za cilj nadaljnega razvoja zastavlja uravnoteženje dejavnosti znotraj naselij in vasi, zato bo potrebno v nadaljevanju realizacije opraviti vrsto analiz za tipične primere naselij. Če hočemo izboljšati posamezne dejavnosti, ki sestavljajo temeljne funkcije naselja, moramo določiti splošne razvojne cilje. Ti naj bi izboljšali posamezne življenjske in gospodarske razmere, zajemajo pa:

a)    za področje bivanja: stabilizacijo števila prebivalcev, izboljšanje stanovanjskih razmer (prezračevanje, osvetlitev), zmanjšanje imisijskih vplivov na stanovanja

b)    za področje kmetijstva: izboljšanje izrabe kmetijskih gospodarskih poslopij, izboljšanje kmečkih dvorišč, zmanjševanje in zajezitev emisij iz kmetijstva

c)    za področje obrti in storitvene dejavnosti: ustalitev ali zvečanje števila delovnih mest v obrti, izboljšanje izrabe objektov in lokalov, namenjenih obrti, izboljšanje parcel, namenjenih za obrt, zmanjšanje in zajezitev emisij, ki jih povzroča obrt

d)    za področje prometa: izboljšanje in graditev novih tranzitnih in drugih cest, izboljšanje peš poti in naprav za mirujoči promet, zajezitev ali preprečevanje prometnih emisij

e)    za področje infrastrukture: izboljšanje komunalne oskrbe in odvoz odpadkov, graditev vodovodnih naprav

f)    za podobo naselja in krajine ter zelenje: izboljšanje vaške podobe, odpravljanje primanjkljaja prostih površin, ozelenitev naselja, izboljšanje varstva spomenikov in narave

g)    za prosti čas in razvedrilo: namestitev naprav za komunikacije in zveze, namestitev in razširitev naprav za razvedrilo, ločitev različnih rab za razvedrilo.

4.2.2.   Strategija krajinske preobrazbe

Smiselnost planiranja ruralnih območij je načrtovanje rabe razpoložljivih površin in njihove smotrne izrabe. Temelj takega planiranja so naravne danosti območja občine. Ker gre v občini za različne tipe krajine je potrebno tipe identificirati, jim opredeliti značilnosti ter določiti strategijo krajinske preobrazbe.

Območje občine Cerklje je krajinsko in funkcijsko možno razdeliti na pet tipov ali sistemov krajine, katerih omejitve in primerialne prednosti pogojuje značilna tipika krajinske podobe, temelječa na specifičnih naravnih, antropogenih in socioekonomskih lastnostih.

4.2.2.1. Krajinske enote

Vsaka krajinska enota je bodisi sistem manjših krajinskih enot, ki so ločljive po naravnih in kulturno zgodovinskih značilnostih (naravne ali ustvarjene prostorske prvine), vendar v celoti ne izstopajo iz celostne podobe krajinske identitete, bodisi so specifično socioekonomske poselitvene strukture, z jasno definiranimi značilnostmi in mejami, ki jih ločijo od ostalih krajinskih enot. Razdelitev je sledeča:

·      nižinski del, ki obsega celotno ravninsko polje občine,

·      hriboviti del, ki opredeljuje severni del občine z izjemo Krvavca,

·      letališče Brnik, kot povsem specifična morfološka tvorba,

·      širše območje Cerkelj z naseljema Dvorje in Grad ter

·      Krvavški predel, kot krajinsko, dejavnostno in namembnostno avtonomna morfološka celota.

Glede na specifike krajinskih enot se določa na operativni ravni izdelave ločenih globalnih prostorskih ureditvenih pogojev za posamezno krajinsko enoto, pri čemer je možno, da je znotraj posamezne enote tudi več parcialnih prostorskih ureditvenih pogojev.

4.2.2.2. Oblikovalske usmeritve

Tipične lastnosti posamezne enote se kažejo tudi v različnosti oblikovalskih rešitev. Kar je prednost ene je lahko pomanjkljivost druge. Zato morajo prostorski izvedbeni akti v celoti upoštevati naravne in ustvarjene danosti posamezne enote, jih ovrednotiti in vgraditi kot temelj oblikovanja območja.

V.

DOLGOROČNA STRATEGIJA IN USMERITVE RAZVOJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI

5.1.      Agroživilstvo

Varstvo dobrin splošnega pomena je bistveni del strategije razvoja občine. Politika varstva kmetijskih zemljišč in gozdov upošteva njihovo ranljivost, hkrati pa tudi njihovo medsebojno nerazdružljivost.

Občina je z vidika kmetijskih zemljišč razdeljena na višinski in nižinski del. Višinski del je nadalje razdeljen na gričevnat in hribovit del ter planinski del.

5.1.1.   Nižinski del občine predstavlja najkakovostnejši ruralni prostor, kjer je dohodek iz prostorske enote največji. V tem prostoru je možno intenzivno mehanizirano obdelovanje in spravilo pridelkov, blizu sta trg in naselja, omrežje komunikacij pa je najgostejše. Razvoj kmetijstva tega dela bo potekal v postopnih spremembah in intenzifikacijah sedanjih oblik pridelave v okviru izboljšav pridelovalnih postopkov, izboljšav kakovosti zemljišč ter z intenzivnimi krčitvami zaraščenih zemljišč. Možne so melioracije zaraščajočih se kmetijskih zemljišč tudi z zasaditvami hitrorastočih drevesnih vrst, če se s tem ne poslabšuje raba sosednjih kmetijskih zemljišč, pri čemer zemljišča ohranijo kmetijsko namembnost.

Kmetijska pridelava ostaja v okvirih sedanjih pridelovalnih oblik in enot, pri čemer nosilci razvoja, kmetije in KŽK Kranj, kmetijska svetovalna služba in pristojne službe občine Cerklje prevzemajo začrtane naloge iz tega odloka.

Na zemljiščih prvega območja, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je mogoča le kmetijska raba v skladu z opredelitvami kmetijskih razvojnih načrtov ter tega dokumenta. Zemljišča drugega območja je mogoče v skladu z usmeritvami tega dokumenta predvideti tudi za nekmetijske namene (infrastruktura, ČN, začasne deponije, prireditve, itd.). Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo agromelioracije in druge zemljiške operacije, v kolikor se predhodno izdela ustrezni prostorski izvedbeni akt. Pri realizaciji tovrstnih posegov je potrebno spoštovati in kreativno izrabiti vse zatečene prvine naravne prvobitnosti in kulturnega vzorca, prostorske smeri ter splošne značilnosti krajinske slike.

a)    Poljedelstvo: pridelovanje poljščin bo prilagojeno oblikam, ki jih razvija zasebno kmetijstvo. Prehajanje rabe zemljišč iz travinja v njive in obratno, se s tem dokumentom ne omejuje ali usmerja.

b)    Živinoreja: Razvoj živinoreje bo vezan na obstoječo obliko njene organiziranosti. Tudi v bodoče naj bi se izrabljale sedanje hlevske zmogljivosti v zasebnem sektorju. Novogradnje hlevov so mogoče le v okviru zasebnih kmetij na slabših zemljiščih ter v skladu s pozitivnimi predpisi za to vrstno gradnjo.

c)    Gojenje hitrorastočih drevesnih vrst: Pobude, ki bi nastale v zasebnem kmetijstvu za gojenje hitrorastočih drevesnih vrst, se usmerjajo na zaraščajoča se, ali že zaraščena kmetijska zemljišča. Z ureditvijo takih nasadov zemljišča ne postanejo gozdna, temveč ohranjajo status kmetijskih zemljišč.

5.1.2. Višinski del kmetijskih zemljišč je manj kvaliteten, posebej pomembno je zagotovljanje dolgoročnih ukrepov za preprečevanje zaraščanja in opustošenja prostora ter intenzivirati predele agrarne proizvodnje. Določa se evidentiranje sedanje ter predvidene pašne površine, opredelitev meje z gozdnimi površinami in možnost njihovega nadaljnega razvoja. Urediti je pašne površine ter izvesti krčenje drevesne rasti in grmičevja ter izboljšati lastnosti tal. Obenem je treba zagotoviti ustezne sanacijske ukrepe v primeru, da pašniki ob prekomernem povečanju staleža živine in intenziviranju paše ne bodo v večji meri izpostavljeni negativnim procesom (erozija, eliminacija visoke vegetacije, itd.) Dovoljuje se dvonamenska raba zemljišč v predelih, kjer je možna zimska športnorekreativna dejavnost.

5.2.     Gozdarstvo, lovstvo in ribištvo

5.2.1.   Gozdarstvo

Gospodarjenje z gozdovi temelji na načelih ekologije in ekonomije. Ker ima občina nadpovprečno gozdnatost je gozdni prostor pomemben dejavnik izrabe prostora v nadaljnem razvoju občine. Njihova lesno - proizvodna sposobnost je velika; prav tako pa so zelo pomembni s stališča varovanja krajine. V gospodarsko - gojitvenem smislu terjajo še posebno obravnavo in skrb gozdovi s posebnim namenom. Gozdnatost obravnavanega območja se ne povečuje. Gozdne in pašne površine naj ostanejo v sedanjem krajinskem ravnotežju. Predvsem je treba ohranjati varovalni značaj gozdov, še zlasti tistih na labilnih tleh in strmih pobočjih, pa tudi tistih, ki zavoljo svojih krajinsko - ekoloških vrednosti pomenijo potencialne rezervate favne in flore, ter kakovostne gozdne krajine. Zaradi ekoloških, naravovarstvenih, gozdno ohranjevalnih, raziskovalnih in drugih razlogov ter zaradi ohranitve značilne krajinske podobe visokogorskega sveta je gospodarjenje z omenjenimi gozdovi praktično izključeno ali pa obsega samo sanitarne posege. Sem spadajo tudi območja, strnjeno porasla z rušjem.

5.2.2    Lovstvo in ribištvo

Na področju lovstva z lovskim revirjem gospodari lovska družina, ki v skladu z načrti skrbi za uravnotežen razvoj eventuelno ogroženih živalskih vrst. Na področju ribištva pa gospodarjenje še vedno ohranja ribiška družina Kamniška Bistrica. V bodoče bomo težili k ustanovitvi lastne ribiške družine, ki bo nadaljevala tradicijo in skrb za vzgojo ribjega življenja v potokih, rekah in ribnikih na našem področju.

5.3.      Rudarstvo

Na območju občine Cerklje ekstrakcija mineralnih surovin v večji meri ni prisotna niti ni opredeljena v strateških načrtih gospodarjenja z naravnimi surovinami. Občina razpolaga z nekaj površinskih kopov peska za potrebe krajevnih skupnosti in nekaj opuščenimi gramoznimi jamami v nižinskem delu občine. Ker tovrstni posegi načeloma predstavljajo grob poseg v naravno krajino določamo za vse peskokope in gramoznice sanacijske ukrepe, s katerimi se bo v skladu z izdelanimi ureditenimi načrti izvršila ustrezna renaturalizacija ob upoštevanuu specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa.

5.4.      Vodni viri

Ozemlje občine Cerklje je bogato z vodnimi viri in površinami s pitno vodo, saj ga pretežni del sestavljajo vodonosniki z razpoklinsko poroznostjo, v dolinah in nižinah rek in potokov pa so marsikje tudi vodonosniki z medzonsko poroznostjo.

Ker leži precejšnji del občine v zgornjem delu povirja reke Pšate in njenih pritokov, bi bila kakovost vode v omenjenih vodonosnikih, ob upoštevanju ukrepov za varovanje vodnih virov, še posebej prepovedi gnojenja v višje ležečih predelih, lahko dobra. Z ustreznimi sanacijskimi ukrepi in izvedbo kanalizacijskega sistema se stanje vodonosnikov dogloročno lahko izboljša.

Osrednji vodotok je reka Pšata, ki izvira pod krvavškim hribovjem in z združevanjem z večimi pritoki poteka skozi občine Cerklje, Komenda, Mengeš in Domžale. Glavni pritoki v občini so s pobočji na levi strani in sicer Šmidol, Kamnik, Dobovšek in Doblič, z desne strani pa se ji že izven območja pridružita Reka, kot nosilni vodotok osrednjega dela občine in Voje. Vodotok Reka prične svoj potek na osrednjem severnem delu občine z združitvijo Brezovškega in Lukenjskega grabna ter poteka skozi naselja Grad, Cerklje, Zgornji in Spodnji Brnik, Vopovlje in Lahovče. Nad Zgornjim Brnikom se Reki pridruži potok Ušica, vanj pa se v Češnjaku izteka Češnjevica. V skrajnem zahodnem delu skozi Velesovo in Praprotno Polico teče potok Ragušnica.

V nadaljenem obdobju je poleg že zaščitenih vodnih virov potrebna zaščita še preostalih, za prebivalstvo pomembnih vodnih virov.

V ravninskem delu je prisotna tudi podtalnica, ki je deloma zavarovana in leži v peščeno - prodnem zasipu.

V občini obstaja uveljavljen sistem magistralnega vodovoda Krvavec - Vodice - Mengeš, ki v osnovnem kraku poteka od zgornjega in spodnjega zajetja Krvavec preko naselij Grad, Poženik in Glinje proti Komendi. Obsega zgornje zajetje in zgornji zbiralnik, spodnje zajetje z drenažo, razdelilnik 1 z elektrocentralo, raztežilnik 2 s klasirno napravo in črpališče z vrtino, razdelilni rezervoar Grad s kapaciteto 40 m³ in rezerovar Poženik s kapaciteto 300 m³. Od osnovnega poteka so odcepi v naselji Grad, Poženik in Zgornji Zalog za napajanje celotnega predela občine.

5.5.      Stanovanja

Stanovanjska politika se je iz nekdanje usmerjene gradnje stanovanj transformirala v funkcijo zagotovitve potrebnih površin za stanovanjsko gradnjo. Občina se na osnovi dolgoročnih strateških opredelitev odloča za dvoje usmeritev. Prvič, v skladu s konceptom zgostitve obstoječih urbanih struktur, za intenziviranje gradnje na prostih površinah znotraj naselij oziroma vasi ter drugič, za načrtno usmerjanje stanovanjske gradnje v predele, ki bodisi predstavljajo manj kvalitetni kmetijski potencial, bodisi lokacijsko opredeljena območja, ki jih je smiselno vključevati v ureditvena območja naselij. Ker gre v takih primerih za kompleksne posege, občina določa nadzorovan sistem poselitve z ustrezno spremljajočo in sočasno infrastrukturno opremljenostjo, zato na tovrstnih območjih predpisuje prostorske izvedbene načrte. Območja možnih večjih poselitev so definirana v okviru zaokrožitve prostorskih vrzeli naselij Cerklje, Grad in Dvorje, obeh Brnikov, Lahovč in Zaloga ter v manjši meri Praprotne Police in Adergasa.

5.6.      Industrija in proizvodna obrt

Centralizacija proizvodnih zmogljivosti v preteklosti znotraj regijskih središč je enako kot številna večja naselja v Sloveniji, ki so se z reorganizacijo lokalne samouprave preoblikovala v centre samostojnih občin, tudi Cerklje izpustila iz zasnove omrežja naselij, ki z usmerjeno proizvodnjo in obrtjo zadržujejo populacijo in akumulacijo dohodka v lastni občini. Navidezna slabost ima tudi prednosti v smislu ohranitve okoljske čistosti glede emisij škodljivih snovi v okolje ter akumulacije in shranjevanja proizvodnih odpadkov.

Dejstvo je, da občina nima industrijskih obratov in velikih proizvodnih obrti. S tem ima možnost usklajene zasnove organizacije prostora tudi za tovrstno dejavnost. Dolgoročno se tako določa priprava območij proizvodnih obrti in intenzivnejših storitvenih dejavnosti v okviru novooblikovanih površin naselja Zalog ter z zapolnitvijo razpoložljivih površin znotraj večjih naselij v občini. Poseben poudarek je dan razvoju proizvodno ekonomskih con v predelu Ob letališču v kontekstu celostnega urejanja posodobitve letališča Brnik.

5.7.      Trgovina in storitvena obrt

Zagotavljanje preskrbe prebivalstva bo temeljilo na oblikovanju trgovskega središča v okviru vodilnega naselja Cerklje ter posameznih lokalnih trgovskih centrih ostalih pomembnejših naselij. Sicer bo občina podpirala individualno iniciativo pri zagotovitvi trgovske dejavnosti ob upoštevanju vseh parametrov, ki zagotavljajo usklajeno obratovanje z okoljem v katerem se nahajajo (parkirne površine, obratovalni čas, vplivi na bivalno okolje, itd.). Podobni kriteriji so izhodišče oblikovanja področij storitvene obrti.

5.8.      Turizem, gostinstvo in rekreacija

Številni potenciali občine omogočajo raznovrstne oblike turistične ponudbe. Prvenstveno bomo krepili turistično dejavnost Krvavca, kar je posebej obdelano v krajinskih zasnovah Krvavca, nadalje novooblikovanih turističnih potencialov Štefanje Gore ter kvalitetnih turistični območij ravninskega dela občine. Kot del ponudbe bomo vključevali tudi širše področje gradu Strmol z ribniki. Načrtovana je izgradnja golf igrišča v jugovzhodnem delu letališča Brnik, skušali pa bomo v večji meri poudarjati naravne in kulturne vrednote znotraj naselij, ki jim v preteklosti ni bilo namenjeno dovolj pozornosti.

Naravne in ustvarjene danosti v občini Cerklje omogočajo raznovrstno rekreacijo, tako v poletnem kot zimskem času. Intenzivnejši razvoj rekreacijskih dejavnosti bo usmerjen na območje Krvavca, ki je že sedaj med vodilnimi smučarskimi središči v Sloveniji. V lokalnih središčih bodo zgrajeni manjši športno - rekreacijski centri. Za potrebe ekstenzivne rekreacije bodo urejene sprehajalne, planinske poti s počivališči, prostori za piknik, kolesarske steze, ki bodo ločene od motornega prometa, steze za ježo itd.

Gostinska ponudba temelji na tradiciji gostinstva v občini in na usklajenem razvoju v predelih intenziviranja turistične ponudbe.

5.9.      Poslovne storitve

Načrtujemo razvoj poslovnih storitev v okviru dvoje območij. Prvo in najpomembnejše je letališče Brnik, ki bo s svojo širitvijo omogočilo znotraj območja intenzivni razmah poslovnih storitev. Umestitev letališča v sistem policentričnega razvoja evropske unije omogoča nesluten razvoj tovrstnih dejavnosti. Drugo je območje intenzivnih centralnih dejavnosti naselja Cerklje. Razmah informatike ter omrežja zvez pa omogoča razvoj poslovnih storitev tudi v manjših naseljih ter s tem krepitev dejavnosti, ki omogočajo pridobitev novih delovnih mest ter ohranitev zaposlenega aktivnega prebivalstva na lokacijah bivanja.

5.10.    Energetika

5.10.1.  Elektroomrežje

Upoštevajoč razvoj visokonapetostne mreže energetskega območja Cerkelj se določa nadomestitev nekaterih obstoječih daljnovodov s kabli in to predvsem znotraj urbanih naselij. Na ostalih območjih bodo nove transformatorske postaje vključene v mrežo z daljnovodi in kablovodi.

Določa se gradnja sledečih objektov in naprav:

1.         RP Cerklje - šola

Ob obstoječi TP Cerklje - šola je že postavljen nov montažni tipski objekt tlorisnih dimenzij 3,20 m x 4,20 m, višine 2,80. Iz tega objekta, ki služi kot razklopišče, so namesto obstoječih daljnovodov izpeljani novi 20 kV kabli.

2.         Prenova obstoječega daljnovoda Visoko - Cerklje - Krvavec

Obstoječi 20 kV daljnovod bo nadomeščen z dvema 20 kV kabloma v daljnovodni trasi. Po zgraditvi kablovodov, bo prostozračni daljnovod v celoti demontiran. Nova kabla bosta vključena v predvideno RP Cerklje.

3.         Prenova obstoječega daljnovoda TP Verklje pola - daljnovod Šenturška Gora

Obostoječi daljnovod bo iz predviden RP Cerklje zamenjan z 20 kV kablom do daljnovoda za Šenturško Goro.

4.         Prenova obstoječega daljnovoda TP Cerklje šola - daljnovod Krvavec

Obstoječi daljnovod bo iz predvidene RP Cerklje zamenjan z 20 kV kablom, ki bo v Gradu priključen na obstoječi daljnovod.

5.         Prenova obstoječega daljnovodnega odcepa za TP Grad

Iz predvidene RP Cerklje bo za obstoječo TP Grad položen nov 20 kV kabel.

6.         20 kV kabel TP Ambrož - TP Jezerca - TP Kržiše

Za zagotovitev rezervnega - dvostranskega napajanja RTC Krvavec bo še v letu 1999 zgrajen nov 20 kV kabel na zgoraj navedenem odseku.

7.         Jezerca

V nov 20 kV kabel pod tč. 6 bo vključena nova TP Jezerca za napajanje obstoječih uprabnikov in novih objektov na Jezercih.

8.         TP Šenturška Gora - vikendi in 20 kV daljnovod

Za vikend naselje na Šenturški Gori predvidevamo gradnjo nove TP s priključnim daljnovodom kot odcepom od DV za TP Šenturška Gora.

9.         20 kV daljnovodna povezava Šenturška Gora - Sidraž

Za povezavo med energetskima območjema Elektro Gorenjske in Elektro Ljubljane nameravamo zgraditi nov 20 kV daljnovod kot nadaljevanje predvidenega DV za TP Šenturška Gora - vikendi.

10.TP Ambrož - vikendi in 20 kV daljnovod

Za obstoječe vikend naselje nameravamo zgraditi novo TP  s pripadajočimi daljnovodom, ki bo odcep od obstoječega DV Šenturška Gora - Ambrož.

11.TP Vavpotič in 20 kV daljnovod

Predvidena je gradnja nove TP s krajšim  daljnovodnim odcepom od DV Poženik - Šenturška Gora.

12.TP Zg. Brnik - Vovke in 20 kV kabel

Za naselje Vovke se predvideva gradnja nove TP s pripradajočim  20 kV kablom, ki bo izveden kot odcep od DV Visoko - Brnik.

13.TP Sangrad in 20 kV kabel

Za predvideno novogradnjo bo potrebno zgraditi novo TP s pripadajočim 20 kV kabelskim odcepom od daljnovoda za Krvavec.

14. 20 kV kabel TP Cerklje nadzorništvo - TP Cerklje Vovke

Za zagotovitev dvostranskega napajanja obstoječih postaj ožjega urbaniziranega območja Cerkelj se zgradi nov 20 kV kabel.

15.Vključitev odcepa za TP Velesovo južna in TP Velesovo v RP Velesovo

Obstoječi 20 kV daljnovod bo nadomeščen z novim 20 kV kablom.

16.20 kV kabel TP Trata Jerič - TP Adergas

Za zagotovitev dvostranskega napajanja obstoječih postaj se zgradi nov 20 kV

17.20 kV kabel RTP Labore - RP Letališča

Za zagotovitev rezervnega napajanja Letališča Ljubljana bo potrebno zgraditi nov 20 kV kabel.

5.10.2   Plinifikacija

Ekološki vidiki ogrevanja narekujejo uporabo okoljsko sprejemljivejših goriv. Občina Cerklje se je odločila, da v skladu z generalnim konceptom sosednjih občin pristopi k pripravi izhodišč plinifikacije. Z vidika ekonomske upravičenosti, izhajajoč iz demografske in prostorske analize, bo plinifikacijsko omrežje obsegalo področje letališča do katerega poteka iz novopredvidene merilno reducirne postaje na visokotlačnem 50 barskem plinovodu R29 Vodice - Britof v bližini Klasirnice krompirja v Šenčurju in območja Cerkelj, do koder bo potekalo ob novopredvideni oziroma rekonstruirani cestni povezavi letališča Brnik - Cerklje.

5.11.    Promet

5.11.1.  Cestni promet

Občina je v zadnjih letih organizirano pristopila k ureditvi prometnih razmer. Posodobleno je bilo veliko število prometnic, urejen je bil trg in prometnica v Cerkljah.

V naslednjem obdobju načrtujemo prestavitev obstoječe glavne ceste II. št. 104 Kranj - Moste na odseku ob letališču Brnik, izgradnjo povezovalne ceste letališče Brnik - Cerklje ter v končni fazi izgradnjo obvoznice Cerkelj. Predvideva se rekonstrukcija in posodobitev vrste lokalnih cest, kar je prikazano v grafičnih prilogah kartografskega dela plana.

5.11.2.  Zračni promet

Načrtovana je obširna širitev kapacitet potniškega in blagovnega terminala letališča Brnik. Razvojne potrebe letališča so namreč vezane na vse večje število obiskovalcev. Za zadovoljitev potreb bo potrebno:

·      prestrukturiranje obstoječega terminala v odnosu do obstoječe rabe površin; zahteve po širitvi programov so vezane na širitve območja proti severu, skupaj s spremembo trase regionalne ceste,

·      prostorsko vkomponiranje nove vzletno - pristajalne steze v okvirih medobčinskega uskaljevanja konceptov,

·      v kontekstu intenziviranja prostorskih možnosti na razpoložljivih zemljiščih polivalentna izraba prostih površin (športnorekreativni programi,...)

·      uskladitev razvojnih potencialov sosednjih občin (soodvisnosti interesov) glede na območja omejene in nadzorovane rabe letališča in nenazadnje,

·      alternativne povezave prometne infrastrukture z državnim središčem (navezava na avtocesto, bodočo magistralno cestno povezavo Gorenjska - Štajerska, hitra železnica,...)

5.11.3.  Železniški promet

Načrtovana obsežna širitev terminala letališča Brnik zahteva tudi sodobne povezave z državnim središčem. Polega direktne navezave na avtocesto bo letališče povezano z Ljubljano tudi z železnico, katere koridor je načrtovan skozi območja razširjenega terminala. Terminal bo z železnico, za katero je v tem dokumentu začrtan le koridor, povezan izvennivojsko.

5.11.4.  Žičniški promet

Na Krvavcu je zgrajen sistem žičnic, ki je deloma že in bo v dolgoročnem obdobju na osnovi izhodišč krajinskih zasnov Krvavca in prostorskih ureditvenih pogojev posodobljen in dopolnjen. Načrtovana je tudi povezava obstoječih žičniških sistemov s turističnim središčem Štefanja Gora.

5.12.     Komunalne dejavnosti in zveze

5.12.1.  Zasnova oskrbe z vodo

Že v času, ko je bilo celotno območje zdajšnje občine Cerklje v okviru bivše občine Kranj, so bili opredeljeni varstveni ukrepi za zaščito vodnega vira pod Krvavcem.

Nekoliko kasneje so bile v dolini Reke izdelane črpalne vrtine iz katerih je možno črpati v kritičnih obdobjih vodne količine. Varstveni ukrepi, ki so predvideni v posameznih varstvenih pasovih oziroma območjih naj se prilagodijo že sprejetim ukrepom, ki veljajo za varovanje ostalih vodnih virov.

Dokaj velik del občine Cerklje obsega prodno ravnino kranjskega polja. V prodnatem zasipu je podtalnica, ki je poleg izvirov drugi najbolj kakovosten vir oskrbe z vodo zaradi samočistilne sposobnosti proda. Predvsem pa je prednost podtalnice sezonsko in dnevno izkoriščanje podzemne akumulacije, ki je velika zaradi velike poroznosti prodnega zasipa. V času kritičnih obdobij zato lahko črpamo več vode kakor pa je minimalni pretok podtalnice.

V dolgoročnem planu občine Cerklje je kot območje pomembnejše podtalnice opredeljen zahodni del občine pri Praprotni Polici, Velesovem in Adergasu. To območje ima sicer prodni zasip s podtalnico, vendar je na podlagi izdelanih kaptažnih vrtin in črpalnih preizkusov ugotovljeno, da je na tem območju težko črpati pomembnejše vodne količine zaradi zelo slabe prepustnosti prodnega zasipa. Zato v tem smislu ta del podtalnice ni pomembnejši rezervoar pitne vode. Pomembnejša je podtalnica ostalega območja kranjskega polja južno in jugozahodno od Cerkelj.

Občina upošteva dejstvo, da morajo z vodo bogate regije upoštevati tudi potrebe sosednjih regij, ki nimajo dovolj lastnih vodnih virov. Zato smo na podlagi dosedanjih hidrogeoloških del opredelili podtalnico, kjer je možno zajeti večje vodne količine in določamo, da se to območje opredeli kot varovano območje. Območje je prikazano v prilogi kartografskega dela plana. Ker niso detajlno opredeljena možna mesta zajema vode (to je odvisno od potreb posameznih naselij, bližine cevovodov itd.) bo celotno območje opredeljeno kot varovano območje s tem, da se za vsak poseg oziroma pomembnejše gradnje, ki lahko onesnažujejo podtalnico, posebej opredelijo možnosti in pogoji gradnje s strani ustreznega občinskega organa.

Pozornost je posvetiti problematiki zaščite vodnega zajetja za oskrbo ribogojnice Pšata. Ribogojnica uporablja za svoje potrebe predvsem izvirno vodo Pšate. V času izrednih sušnih obdobij ali v času, ko je voda vsled kaljenja neprimerna za uporabo, pa uporabljajo količine iz kaptažne vrtine, ki je bila izdelana v neposredni bližini.

5.12.2.  Zasnova kanalizacijskega omrežja