|
Na podlagi 21. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94,
14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 –
odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 12/99 – odl. US, 70/00, 51/02 – odl.
US), 26. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3., 25.
in 241. člena
Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90,
Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 39/96 – odl. US, 61/96 – odl.
US, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 33/00 – odl. US,
24/01), 3. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 8.
člena Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 60/02)
ter 18. in 96. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št.
43/95, 33/96, št. 35/00 in 85/02) je Svet mestne občine Kranj na 14.
seji dne 26. 5. 2004 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o oskrbi s pitno vodo na območju
Mestne občine Kranj |
|
|
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ureja: |
|
|
1. dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe za oskrbo s
pitno vodo, |
|
|
2. vodovodno omrežje, objekte in naprave upravljavca in uporabnikov, |
|
|
3. vzdrževanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
|
|
4. pogoji priključitve na javni vodovod, |
|
|
5. meritve in obračun porabljene pitne vode, |
|
|
6. prekinitev dobave vode, |
|
|
7. odvzem vode iz hidrantov, |
|
|
8. obveznosti upravljavca in uporabnikov, |
|
|
9. varovanje javnega vodovoda, |
|
|
10. viri financiranja oskrbe s pitno vodo, |
|
|
11. prenos vodovodnega omrežja, objektov in naprav v upravljanje, |
|
|
12. kazenske določbe, |
|
|
13. prehodne določbe, |
|
|
14. končne določbe. |
|
|
POMEN UPORABLJENIH POJMOV |
|
|
2. člen |
|
|
Pojmi po tem odloku imajo naslednji pomen: |
|
|
a) Javni vodovodni sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo,
in je v lasti lokalne skupnosti ter ima status grajenega javnega dobra. |
|
|
b) Javni vodovod je sistem vodovodov, objektov ter z njimi povezanih
tehnoloških naprav, ki se povezujejo v omrežje s pomočjo katerega se
zagotavlja preskrba s pitno vodo. Objekti in naprave javnega vodovoda so
lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega
javnega dobra. |
|
|
c) Grajeno javno dobro je javna infrastruktura in pripadajoče zemljišče,
na katerem se ta nahaja pod pogojem: |
|
|
– da se je zanjo pridobilo uporabno dovoljenje, |
|
|
– da se na podlagi sklepa pristojnega občinskega upravnega organa izvede
vpis v zemljiško knjigo, |
|
|
– da se upoštevajo ostali pogoji, kot jih določajo predpisi s področja
varstva okolja in urejanja prostora. |
|
|
d) Interni vodovod je vodovodni priključek vključno z obračunskim
vodomerom in hišno inštalacijo, ki se priklopi na javni vodovod. |
|
|
e) Uporabnik javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba ali
samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča in uporablja
pitno vodo iz javnega vodovoda. |
|
|
f) Upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki ji je Mestna občina
Kranj s pogodbo o upravljanju in uporabi infrastrukturnih objektov
določila obseg, pristojnosti in obveznosti izvajanja te službe. |
|
|
g) Magistralno vodovodno omrežje in naprave so: tranzitni vodovodi,
zajetja, vodna črpališča, prečrpališča, naprave za bogatenje podtalnice
in čiščenje ter pripravo vode, objekti za hranjenje vode, objekti za
dvig ali reduciranje tlaka v vodovodu in služijo oskrbi s pitno vodo več
občinam ali regiji. |
|
|
h) Primarno vodovodno omrežje in naprave so: primarni vodovodi, ki
služijo za oskrbovanje dveh ali več naselij, zajetja, vodnjaki, vodna
črpališča, prečrpališča, naprave za bogatenje podtalnice in čiščenje ter
pripravo vode, objekti za hranjenje vode, objekti za dvig ali
reduciranje tlaka v vodovodu in služijo oskrbi s pitno vodo eni občini. |
|
|
i) Sekundarno vodovodno omrežje in naprave so: sekundarni vodovodi za
neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali
drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov in za vzdrževanje
javnih površin, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka v
vodovodu. |
|
|
j) Vodovodni priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od
sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera z
vsemi vgrajenimi elementi. |
|
|
k) Obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz
javnega vodovoda. |
|
|
l) Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom
in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga
upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode. |
|
|
m) Vodarina je znesek, ki vključuje poleg cene vode še vse druge
prispevke, davke in takse. |
|
|
n) Števnina je prispevek, ki se koristi za menjavo obračunskih
vodomerov. |
|
|
o) Priključnina je prispevek, ki se koristi za gradnjo, obnovo oziroma
vzdrževanje vodovodnega sistema. |
|
|
DEJAVNOST IZVAJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZA OSKRBO S PITNO
VODO |
|
|
3. člen |
|
|
Gospodarska javna služba oskrbe s pitno vodo se zagotavlja v javnem
podjetju, če ni s tem odlokom drugače določeno. Za opravljanje oskrbe s
pitno vodo je zadolžen upravljavec, ki opravlja to službo za vse
vodovodne sisteme, katerih lastnik je Mestna občina Kranj. Upravljavec
lahko opravlja javno službo sam ali preko druge pravne ali fizične osebe
pod pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in
drugi standardi in normativi. |
|
|
4. člen |
|
|
Svet Mestne občine Kranj lahko prenese oskrbo s pitno vodo z odlokom
neposredno na zasebne, zadružne ali druge organizacijske oblike
uporabnikov javnih dobrin, kadar to narekuje lokacijska pogojenost ali
potrebe lokalnega prebivalstva pod pogoji, da so izpolnjeni vsi
predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi ter normativi. |
|
|
5. člen |
|
|
Dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega: |
|
|
– upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s
pitno vodo, |
|
|
– zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnost
vodooskrbe v skladu z veljavnimi predpisi, |
|
|
– izvajanje meritev in monitoringa kvalitete pitne vode, |
|
|
– vzdrževanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
|
|
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij, novogradenj in tehnoloških
izboljšav, |
|
|
– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih vodovodov, objektov in
naprav, |
|
|
– priključevanje novih uporabnikov na vodovodno omrežje, |
|
|
– vodenje in razvijanje katastra vodovodnega omrežja. |
|
|
VODOVODNO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV |
|
|
6. člen |
|
|
Vodovodno omrežje, objekti in naprave so lahko javni ali interni. |
|
|
Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti statusa
grajenega javnega dobra so internega značaja, zato jih vzdržujejo
uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci. |
|
|
V primeru, ko se gradi ali je že izgrajen sekundarni vodovod za dva ali
več objektov po zasebnem zemljišču, je potrebno upravljavcu zagotoviti
služnost in vpis v zemljiško knjigo. V kolikor ni pridobljena služnost,
je tak vodovod internega značaja. |
|
|
Javno vodovodno omrežje, objekti in naprave so: |
|
|
– magistralni vodovodi, objekti in naprave, |
|
|
– primarni vodovodi, objekti in naprave, |
|
|
– sekundarni vodovodi, objekti in naprave. |
|
|
Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so: |
|
|
– vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega
omrežja vključno z obračunskim vodomerom in z vsemi vgrajenimi elementi. |
|
|
Obračunski vodomeri so lahko: |
|
|
– navadni mehanski ali vodomeri na daljinsko odčitavanje, |
|
|
– kombinirani (za pretoke do 5 m3 in nad 5 m3), navadni mehanski ali
vodomeri na daljinsko odčitavanje. |
|
|
VZDRŽEVANJE VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV |
|
|
7. člen |
|
|
Vsa vzdrževalna, obnovitvena dela in novogradnje na javnem vodovodnem
omrežju, objektih in napravah izvaja ali nadzira upravljavec javnega
vodovoda. Upravljavec mora voditi kataster vodovodnega omrežja ter ga
stalno dopolnjevati. |
|
|
Vsa popravila in obnovitvena dela na vodovodnem priključku in vodomeru
izvaja ali nadzira upravljavec javnega vodovoda na stroške uporabnika. |
|
|
Vodovodni priključek je potrebno obnoviti: |
|
|
– najkasneje, ko doseže starost 50 let, |
|
|
– če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki
povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe, |
|
|
– če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, |
|
|
– v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa
obnovitvena dela javne infrastrukture. |
|
|
Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno
zakonodajo. |
|
|
POGOJI PRIKLJUČITVE NA JAVNI VODOVOD |
|
|
8. člen |
|
|
Vsak uporabnik ima pravico pridobiti na območju vodovodnega sistema
priključek na vodovodno omrežje, če izpolnjuje z zakonodajo predpisane
pogoje. |
|
|
Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje ali
rekonstrukcije, ki vplivajo na dobavo pitne vode. |
|
|
9. člen |
|
|
K vlogi za pridobitev projektnih pogojev mora investitor oziroma
projektant projektne dokumentacije predložiti: |
|
|
– idejno zasnovo, |
|
|
– situacijo obstoječega stanja, |
|
|
– situacija M 1:500 z vrisanimi objekti, ter vsemi komunalnimi napravami
in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji, |
|
|
– podatke o količinskem predvidenem odvzemu vode, |
|
|
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s
predpisi. |
|
|
10. člen |
|
|
K vlogi za izdajo soglasja upravljavca mora uporabnik predložiti
naslednjo dokumentacijo: |
|
|
– vlogo za pridobitev soglasja, |
|
|
– mapno kopijo z vrisanim objektom, |
|
|
– lokacijsko informacijo, |
|
|
– projektno gradbeno dokumentacijo, |
|
|
– projekt vodovodnega priključka, |
|
|
– izvedbeni načrt interne inštalacije, |
|
|
– soglasja lastnikov parcel, preko katerih bo potekal vodovodni
priključek. |
|
|
Soglasje se izda, ko so izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
|
– če je investitor objekta k vlogi za izdajo soglasja k projektni
rešitvi predložil predpisano dokumentacijo, |
|
|
– če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij, |
|
|
– če je priključitev na javno vodovodno omrežje tehnično možna. |
|
|
11. člen |
|
|
Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljavec
določiti: |
|
|
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja, |
|
|
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom
novogradnje, |
|
|
– traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na
javno omrežje, |
|
|
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška, |
|
|
– dimenzijo vodomera in tip, |
|
|
– tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z
vodovodom, |
|
|
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa
vodovodnega priključka, |
|
|
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju
podtalnice oziroma vodnega vira, |
|
|
– posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode, |
|
|
– ostale pogoje, ki so določeni s pravilnikom za projektiranje, tehnično
izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema. |
|
|
12. člen |
|
|
Priključek na javni vodovod je lahko stalen ali začasen. |
|
|
13. člen |
|
|
Vodovodni priključek mora biti izveden v skladu s pravilnikom za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema
ter v skladu s pogoji soglasja upravljavca za priključitev na javni
vodovod. |
|
|
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika
posebej, pri čemer se mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter
količina predvidene porabe vode. |
|
|
14. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan izvesti vodovodni priključek najkasneje v 30
dnevih od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka, s tem da je
uporabnik izpolnil vse pogoje iz soglasja in poravnal vse obveznosti do
Mestne občine Kranj in upravljavca. Upravljavec sme priključiti
uporabnika na javni vodovod, ko je preveril, da je uporabnik zgradil
prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno – tehničnimi predpisi
ter pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega
vodovodnega sistema. Prostor, v katerem bo vgrajen vodomer, mora biti
dostopen upravljavcu vodovoda. |
|
|
15. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan izdati soglasje tudi za začasni priključek na
vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev iz 10. in 11. člena tega
odloka. |
|
|
Upravljavec določi v soglasju poleg ostalih pogojev tudi rok za
odstranitev začasnega priključka. |
|
|
16. člen |
|
|
Uporabnik si mora poleg soglasja za priključitev na vodovodno omrežje
pridobiti tudi pisno soglasje lastnikov zemljišč, po katerih bo potekala
trasa vodovodnega priključka. |
|
|
17. člen |
|
|
Izvedbo, vzdrževanje ali obnovo vodovodnega priključka izvede ali
nadzoruje na stroške uporabnika upravljavec. |
|
|
18. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali obračunskemu vodomeru
takoj prijaviti upravljavcu vodovoda. |
|
|
19. člen |
|
|
Uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik lahko pisno naroči začasni
ali stalni odklop vodovodnega priključka, ki ga upravljavec izvede na
stroške uporabnika. |
|
|
Če je bil izveden stalni odklop, je v primeru ponovnega priklopa
uporabnik dolžan plačati priključnino za nov vodovodni priključek. |
|
|
20. člen |
|
|
Spremembo dimenzije vodovodnega priključka, trase, merilnega mesta
priključka, izvedbo dodatnega priključka ali ukinitev priključka in
zahtevo za povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot, da gre
za nov vodovodni priključek. |
|
|
21. člen |
|
|
Investitor novogradnje je dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja
plačati Mestni občini Kranj priključnino za priključitev na javno
vodovodno omrežje. Ta sredstva so namenska in se morajo uporabiti za
gradnjo, obnovo oziroma vzdrževanje vodovodnega sistema. |
|
|
Priključnina ne vključuje stroškov izvedbe vodovodnega priključka. |
|
|
MERITVE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE |
|
|
22. člen |
|
|
Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri z
obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec
sklene posebno pogodbo o dobavi vode in plačilnih pogojih. |
|
|
23. člen |
|
|
Obračunski vodomer mora imeti vsak uporabnik vodovodnega omrežja. Vsi
stroški, upravljanja, vzdrževanja in zamenjave vodomerov so stroški
uporabnika in se krijejo iz naslova števnine, ki jo plačuje uporabnik
upravljavcu. Postopna zamenjava obračunskih vodomerov z daljinskim
odčitavanjem se bo izvajala 11 do 13 let. |
|
|
24. člen |
|
|
Mesečni znesek števnine (Š) se izračuna na osnovi zmnožka števila točk
(C), ki so določene za posamezni nazivni premer DN (mm) obračunskega
vodomera in vrednosti točke (K). |
|
|
Enačba za izračun mesečnega zneska števnine: |
|
|
Š= C * K |
|
|
Število točk po vrstah vodomerov je prikazano v naslednji tabeli: |
|
|
25. člen |
|
|
Vrednost točke za izračun števnine se tekoče enkrat letno revalorizira s
koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin, objavljenih v Uradnem
listu RS. |
|
|
26. člen |
|
|
Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera določi
upravljavec samostojno, skladno s projektom in določili tehničnega
pravilnika. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati
obračunskega vodomera niti odstraniti plombe. |
|
|
27. člen |
|
|
Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le
interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec teh vodomerov ne vzdržuje in
tudi ne uporablja za obračun vode. |
|
|
28. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora
biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za
vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera. |
|
|
29. člen |
|
|
Uporabnik ima poleg rednih pregledov pravico zahtevati izredno kontrolo
točnosti obračunskega vodomera. |
|
|
Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, se
uporabniku obračuna povprečna poraba vode v preteklih 6 mesecih, v
nasprotnem primeru pa nosi stroške zamenjave in preizkusa uporabnik. |
|
|
30. člen |
|
|
Količina porabljene vode se meri v kubičnih metrih po odčitku na
obračunskem vodomeru. |
|
|
V primeru, da upravljavec ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali
iz drugega vzroka ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna povprečna
poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja. Uporabnik mora
okvaro odpraviti najkasneje v roku enega meseca, v nasprotnem primeru se
prične obračunavati dvojna cena vode. |
|
|
31. člen |
|
|
Upravljavec mesečno zaračunava gospodinjstvom porabljeno vodo določeno
na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju.
Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj enkrat
letno, ob menjavi obračunskega vodomera ali ob odčitku obračunskega
vodomera opravi upravljavec obračun porabljene vode za posamezno
gospodinjstvo. |
|
|
Upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom v gospodarstvu in
negospodarstvu ter stanovalcem v večstanovanjskih stavbah porabljeno
vodo na podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskem vodomeru. |
|
|
32. člen |
|
|
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka
oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki določiti z medsebojnim
sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema ter plačuje račune za
porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu. Interna delitev in
zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost
upravljavca. |
|
|
Če so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, si
morajo vgraditi svoje obračunske vodomere, v kolikor so za to izpolnjeni
tehnični pogoji. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, mora pravna
ali fizična oseba iz prvega odstavka tega člena ugotoviti in upravljavcu
sporočiti delež porabljene količine vode teh porabnikov. |
|
|
33. člen |
|
|
V primeru, ko upravljavec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (vaški
vodovodi ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo
vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti upravljavcu, da v
4 mesecih od prevzema na stroške uporabnikov vgradi obračunski vodomer.
Dokler priključek ni opremljen z vodomerom, se za obračun upošteva
mesečna pavšalna poraba vode: |
|
|
– 6 m3 na osebo, |
|
|
– 3 m3 na glavo živine (govedo, konji), |
|
|
– 1 m3 na glavo drobnice. |
|
|
34. člen |
|
|
Na osnovi porabljene količine vode in veljavnih cen, upravljavec
zaračuna uporabniku vodarino. Upravljavec je dolžan objavljati spremembe
cen v sredstvih javnega obveščanja. |
|
|
35. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa. |
|
|
Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega
opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila,
mu lahko upravljavec prekine dobavo vode. |
|
|
36. člen |
|
|
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih
dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Ugovor na
izdan račun ne zadrži plačila. |
|
|
Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku
30 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode.
Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v sedmih dneh po prejemu
pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik
računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina prekine dobava
vode. |
|
|
PREKINITEV DOBAVE VODE |
|
|
37. člen |
|
|
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine dobavo pitne
vode, če uporabnik pomanjkljivosti ne odpravi v danem roku: |
|
|
– če interna instalacija ni brezhibna in je zaradi te instalacije
ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda, |
|
|
– če je bil priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja
upravljavca ali če uporabnik brez soglasja upravljavca spremeni način
izvedbe priključka, |
|
|
– če uporabnik odvzema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo
na vodomeru, |
|
|
– če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje,
zamenjavo in pregled vodomera in interne instalacije in internega
hidrantnega omrežja, |
|
|
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode v roku, predpisanem v 35.
členu tega odloka, |
|
|
– če uporabnik ne dopusti na svojih nepremičninah upravljavcu
opravljanja nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu, priključku ali
vodomeru, |
|
|
– če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen,
da ni mogoče odčitati vodomera, |
|
|
– če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti, |
|
|
– če uporabnik krši objavljeno odredbo o varčevanju z vodo, |
|
|
– če uporabnik v večstanovanjskem objektu skladno z 32. členom tega
odloka upravljavcu ne sporočijo pravne ali fizične osebe, ki prejema ter
plačuje račune. |
|
|
Dobava vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve dobave
vode. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave,
prekinitve, ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali
kot posledica prekinitve dobave vode. Upravljavec je dolžan uporabnika
ponovno priključiti najkasneje v enem delovnem dnevu po odpravi vzroka
prekinitve dobave vode. |
|
|
38. člen |
|
|
Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode v
naslednjih primerih: |
|
|
– za čas izvedbe planiranih del, vendar največ do 10 ur, |
|
|
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na vodovodnem omrežju, objektih
in napravah javnega vodovoda, |
|
|
– v primerih višje sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih
virov, izpad energije, ipd.) |
|
|
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno
obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. V
primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka se je dolžan tudi ravnati
v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere. |
|
|
V izrednih razmerah in na podlagi strokovnega mnenja pooblaščenega
zavoda za zdravstveno varstvo je upravljavec dolžan obveščati uporabnike
o obveznem izvajanju preventivnih ukrepov. |
|
|
ODVZEM VODE IZ HIDRANTA |
|
|
39. člen |
|
|
Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni izključno požarni
varnosti, ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju.
Javne hidrante vzdržuje upravljavec vodovoda. Prostovoljna gasilska
društva enkrat letno pregledajo hidrante na njihovem področju in
sporočijo upravljavcu eventualne okvare in pomanjkljivosti na hidrantnem
omrežju. |
|
|
Odvzem vode iz javnih hidrantov brez dovoljenja upravljavca javnega
vodovoda ni dovoljen. Ta prepoved ne velja v primerih, ko se voda iz
javnih hidrantov uporabi za gašenje požarov in za odpravo posledic
drugih elementarnih nezgod. O odvzemu vode je treba najkasneje naslednji
delovni dan obvestiti upravljavca. |
|
|
Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen le s soglasjem upravljavca
po predhodnem dogovoru o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno
vodo. |
|
|
Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju,
sicer je odgovoren za posledice in nosi stroške popravila, ki bi
morebiti nastali. |
|
|
Interni hidranti so sestavni deli instalacije objekta in morajo biti
priključeni na vodovodno omrežje za vodomerno napravo. Interne hidrante
vzdržuje uporabnik vode. O vsaki uporabi iz hidranta je uporabnik dolžan
nemudoma poročati upravljavcu vodovoda in sicer o vzroku uporabe, času
uporabe in porabljeni količini vode. |
|
|
OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV |
|
|
40. člen |
|
|
Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti: |
|
|
– skrbi za normalno obratovanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
|
|
– skrbi za zadostne količine pitne vode in zagotavlja higiensko
neoporečnost pitne vode ter redno zagotavlja kontrolo in preiskave
kakovosti pitne vode v skladu z veljavno zakonodajo, |
|
|
– redno vzdržuje in obnavlja vodovodno omrežje, objekte in naprave z
namenom odkrivanja morebitnih nepravilnosti, |
|
|
– izvaja potrebne rekonstrukcije in novogradnje na vodovodnem omrežju, |
|
|
– vzdržuje okolico vodovodnih objektov in naprav, za katere je
odgovoren, |
|
|
– kontrolira delovanje vodovodnih naprav in objektov, |
|
|
– skrbi za brezhibno delovanje javnih hidrantov in hidrantnega omrežja, |
|
|
– vzdržuje, obnavlja ali nadzira izvedbo vodovodnih priključkov, |
|
|
– izvede ali nadzira izvedbo vodovodnih priključkov za novozgrajene
objekte, |
|
|
– izdaja soglasja za priključitev na javni vodovod, |
|
|
– redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in
izredne preglede skladno z veljavno zakonodajo, |
|
|
– redno odčitava vodomere in skrbi za redni obračun porabljene vode, |
|
|
– neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja obvešča uporabnike o
času trajanja in ukrepih ob redukcijah ali prekinitvah dobave vode, o
oporečni pitni vodi ter obveznem prekuhavanju vode kot preventivnem
zdravstvenem ukrepu na podlagi navodil republiškega zdravstvenega
inšpektorata ali pooblaščenega zavoda za zdravstveno varstvo, |
|
|
– vodi evidenco in kataster vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
|
|
– v primeru višje sile organizira dobavo pitne vode, ter o nastopu višje
sile poroča pristojnim občinskim organom, |
|
|
– pripravlja predloge obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega
sistema, |
|
|
– sodeluje pri projektiranju vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
|
|
– pripravlja sanacijski program vodooskrbe za eventualni oporečni vodni
vir, |
|
|
– obvešča pristojne organe o nizkem vodostaju izvirne in načrpane
podtalne vode, |
|
|
– skrbi za zavarovanje in varovanje vodnih virov, |
|
|
– skrbi za razvoj vodovodnega sistema in nove vodne vire, |
|
|
– stalno zagotavlja ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v
skladu s stanjem tehnike, |
|
|
– opravlja druga dela v zvezi z vodooskrbo. |
|
|
41. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan z javnimi vodovodi gospodariti v skladu s predpisi
tako, da ohranja oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto. |
|
|
42. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan v skladu s predpisi hraniti vso projektno in
tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno
in materialno poslovanje. |
|
|
43. člen |
|
|
Uporabnik ima naslednje obveznosti: |
|
|
– za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in
napravah mora pridobiti soglasje upravljavca, |
|
|
– pridobiti mora soglasje upravljavca za povečanje dogovorjene količine
vode, |
|
|
– redno mora vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in
napravami, vodomerni jašek in interno hidrantno omrežje, |
|
|
– upravljavcu mora omogočiti dostop in pregled interne vodovodne
instalacije in internega hidrantnega omrežja, |
|
|
– upravljavcu mora dovoliti in omogočiti dostop do obračunskega
vodomera, |
|
|
– zaščititi mora obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi
poškodbami, |
|
|
– skrbeti mora za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem vodovodnem
priključku, |
|
|
– upravljavcu mora javljati vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem
priključku, |
|
|
– upoštevati mora varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali
ob prekinitvi dobave vode, |
|
|
– redno mora plačevati prejete račune v plačilnem roku, |
|
|
– urejati mora medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko
skupnega obračunskega vodomera, |
|
|
– pisno mora obveščati upravljavca o spremembah lastnika priključka na
javni vodovod. |
|
|
44. člen |
|
|
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki
ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo. |
|
|
45. člen |
|
|
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih
virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz
javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedena ločeno
in brez medsebojnih povezav. |
|
|
46. člen |
|
|
Investitorji vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic itd. morajo po
zaključenih delih vzpostaviti vodovodno omrežje v prvotno stanje. |
|
|
Upravljavci drugih omrežij (elektrika, telefon, kabelska, plinovod,
toplovod, ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in
napravah zagotoviti zaščito vodovodnega omrežja. V primeru poškodb
morajo na lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu. |
|
|
VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA |
|
|
47. člen |
|
|
Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali
nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira
njegovo delovanje in vzdrževanje. |
|
|
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem
upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta določi. |
|
|
Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela ob
vodovodnem omrežju, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno
soglasje upravljavca. |
|
|
Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se
prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti
terena. |
|
|
VIRI FINANCIRANJA OSKRBE S PITNO VODO |
|
|
48. člen |
|
|
Viri financiranja oskrbe s pitno vodo so: |
|
|
– cena pitne vode, |
|
|
– priključnina, |
|
|
– števnina, |
|
|
– lastna sredstva občanov in pravnih oseb, |
|
|
– prispevek za izgradnjo javnega vodovoda |
|
|
– sredstva občinskega proračuna, |
|
|
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov, |
|
|
– dotacije in subvencije, |
|
|
– druga sredstva namenjena za izgradnjo in delovanje vodovodnega
sistema. |
|
|
49. člen |
|
|
Ceno pitne vode na predlog upravljavca in v skladu z veljavnimi predpisi
sprejme Svet mestne občine Kranj. |
|
|
Višino priključnine s posebnim sklepom sprejme Svet mestne občine Kranj. |
|
|
50. člen |
|
|
Svet mestne občine Kranj lahko v predpisu določi prispevek za izgradnjo
javnega vodovoda, ki se uporablja namensko za potrebe oskrbe s pitno
vodo. |
|
|
V predpisu, s katerim se prispevek uvede, mora biti določen način
pobiranja in višina prispevka in namen zaradi katerega se uvede. |
|
|
PRENOS VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE |
|
|
51. člen |
|
|
Obstoječi vodovod (lokalni ali vaški vodovod, itd.), ki ni v upravljanju
izvajalca javne službe v Mestni občini Kranj in ni last občine, se lahko
prenese v lastništvo Mestne občine Kranj z medsebojno pogodbo med
dosedanjim lastnikom ter Mestno občino Kranj. V pogodbi se določijo vse
obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti Mestne občine Kranj. |
|
|
52. člen |
|
|
Za prenos vodovodnega sistema v lasti Mestne občine Kranj v upravljanje
morajo biti izpolnjeni praviloma naslednji pogoji: |
|
|
– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo,
praviloma (uporabno dovoljenje, situacijo in popis omrežja, objektov in
naprav, evidenco priključkov uporabnikov, odlok o zaščiti vodnega vira), |
|
|
– vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in
navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav, |
|
|
– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim
ovrednotenjem, |
|
|
– izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja, |
|
|
– zagotovljena morajo biti sredstva za potrebno sanacijo vodovoda, |
|
|
– izračunana mora biti takšna cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno
upravljanje prevzetega vodovoda, |
|
|
– na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti v roku 4 mesecev od
prevzema vodovoda vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti
pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih
zahtevah za vodomere, |
|
|
– vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s pravilnikom
za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega
sistema, |
|
|
– pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled
obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na
vodovodnem sistemu, |
|
|
– urediti in pridobiti služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča na
katerih se nahajajo objekti in naprave, |
|
|
– postopek prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z
zapisniki o primopredaji, |
|
|
– sprejet sklep skupščine upravljavca. |
|
|
KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
53. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 300.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec: |
|
|
– če ne dopusti priključitve, kot to določata 9. in 10. člen tega
odloka, |
|
|
– če prekine dobavo vode brez obvestila v nasprotju z 36. in 37. členom
tega odloka, |
|
|
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 14., 15., 30., 36., 37., 40., 41. in
42. člena tega odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 80.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba
upravljavca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
54. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna
oseba ali samostojni podjetnik: |
|
|
– če se priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo obračunskega
vodomera, |
|
|
– če onemogoča delavcem upravljavca preglede in odčitavanje vodomera, |
|
|
– če odstrani plombe na vodomeru in na vodovodnih objektih in napravah, |
|
|
– če samovoljno odpira in zapira vodovodne armature (zasune, hidrante
ipd.), |
|
|
– če prekine dobavo vode drugemu uporabniku, |
|
|
– če koristi vodo iz hidranta v nasprotju z 37. in 39. členom tega
odloka, |
|
|
– če ne prijavi okvare na vodovodnem priključku, |
|
|
– če v primeru pomanjkanja vode koristi vodo v nasprotju z opozorili in
navodili o racionalni rabi vode. |
|
|
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 18., 28., 37., 39., 43., 44., 45. in
46. člena tega odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 80.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
Z denarno kaznijo 80.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi posameznik, ki
stori katerokoli izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
PREHODNE DOLOČBE |
|
|
55. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan v roku štirih mesecev od uveljavitve tega odloka
izdelati pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega
vodovoda, ki ga sprejme skupščina upravljavca. |
|
|
Za širše in ožje vodovodno območje vodnih virov se do sprejetja uredbe
pristojnega ministrstva o zaščiti vodnih virov na območju Mestne občine
Kranj uporabljajo obstoječe strokovne podlage o zaščiti vodnih virov
Mestne občine Kranj. |
|
|
KONČNE DOLOČBE |
|
|
56. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo zdravstvena,
vodnogospodarska inšpekcija, upravljavec vodovodnih objektov in naprav
ter pristojni organ Mestne občine Kranj. |
|
|
57. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno
vodo, odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda, ter padavinskih
voda na območju Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 113/00), za
tisti del dejavnosti, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo. |
|
|
Kranj, dne 26. maja 2004.
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r. |
|