Na podlagi 218. člena
zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 110/02), 179. člena
zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02), 56. člena
zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 44/97), odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-39/97
z dne 16. 12. 1999 (Uradni list RS, št. 1-30/00) v povezavi s 58. do 63.
členi
zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92), 25.
člena
zakona o prekrških
(Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87 in 5/90 ter
Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97,
73/98, 31/00 in 24/01) in 33. člena statuta Občine Ajdovščina (Uradno
glasilo, št. 7/99 in Uradni list RS, št. 2/02) je občinski svet na seji
dne 23. 12. 2003 sprejel |
O D L O K |
o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
V Občini Ajdovščina
se za uporabo stavbnega zemljišča, na območjih, ki jih določa ta odlok,
plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju:
nadomestilo). |
2. člen |
Nadomestilo se
plačuje od površine zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. |
3. člen |
Za zazidana stavbna
zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so
gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi
objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista
zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja
začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso
objekti gospodarske javne infrastrukture. |
Za določitev površine
za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva
stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe kot tudi površina
zemljišč, ki je namenjena poslovni dejavnosti, kot so: nepokrita
skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobne površine.
|
Stanovanjska površina
je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje,
kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista
tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. |
Poslovna površina je
čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so
funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. |
4. člen |
Za nezazidana stavbna
zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z
izvedenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja
stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
|
Za določitev površine
za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se upošteva
površina nezazidanega stavbnega zemljišča iz prejšnjega odstavka tega
člena ter površina nezazidanega stavbnega zemljišča iz 5. člena tega
odloka. |
5. člen |
Če določena stavba
gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano
stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri
stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del
površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno
zemljišče. |
II. OBMOČJA, KJER SE
PLAČUJE NADOMESTILO |
6. člen |
Glede na lego
zemljišča, od katerega se zajema nadomestilo, se teritorij občine
razdeli na naslednja območja: |
I. območje – mestno
središče, |
II. območje –
preostali del ureditvenega območja mesta Ajdovščina, |
III. območje –
stavbna zemljišča v naseljih: Col, Črniče, Dobravlje, Budanje, Vrtovin,
Lokavec, Selo, Cesta, Vipavski Križ, Kamnje, Skrilje, |
IV. območje – stavbna
zemljišča v ostalih naseljih, |
V. območje – območje
lokacij poslovnih prostorov izjemno ugodnih v zvezi s pridobivanjem
dohodka. |
Meje območij iz
prejšnjega odstavka so podrobneje prikazane na grafičnih kartah PKN v
merilu 1:5000, ki so sestavni del tega odloka. |
III. MERILA ZA
DOLOČANJE NADOMESTILA |
7. člen |
Višina nadomestila se
določi z metodo točkovanja, pri kateri se upoštevajo naslednja merila:
|
1. lega in namembnost
ter smotrna uporaba stavbnega zemljišča, |
2. izjemne ugodnosti
v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, |
3. opremljenost
zemljišča s komunalnimi objekti in napravami. |
8. člen |
Glede na lego,
namembnost ter smotrno uporabo se stavbno zemljišče točkuje z naslednjim
številom točk: |
-------------------------------------------------------------------------- |
Vrsta dejavnosti oziroma namen
uporabe I. II. III. IV. |
-------------------------------------------------------------------------- |
1. Stanovanja in počitniški objekti, |
samski in dijaški domovi |
oziroma zemljišča, na katerih je |
dopustna taka gradnja |
– enodružinske prosto stoječe |
stan. hiše in počit. objekti
130 80 45 20 |
– enodružinske vrstne stan. hiše |
in strjena
pozidava 120 75 40 15 |
– večstanovanjske (st. bloki, sam. |
in dijaški
domovi) 110 70 35 10 |
2. Družbene dejavnosti, javna uprava |
in druge neg.
dej. 300 200 100 50 |
3. Gospodarska dejavnost oziroma |
zemljišča, na katerih je dopustna |
gradnja za tako
dejavnost 600 400 200 100 |
-------------------------------------------------------------------------- |
9. člen |
Znotraj območja, ki
je opredeljeno kot območje lokacij poslovnih prostorov, izjemno ugodnih
v zvezi s pridobivanjem dohodka, se pri uporabi stavbnega zemljišča
upoštevajo dodatne točke za naslednje vrste dejavnosti: |
– finančno posredništvo, poslovanje |
z nepremičninami, najem in poslovne
storitve 300 točk |
– gostinstvo in
trgovina 200 točk |
– druge storitvene dejavnosti
100 točk |
10. člen |
Opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami
individualne in kolektivne rabe se vrednoti glede na prisotno število
teh objektov in naprav v območju. |
Šteje se, da ima
območje popolno komunalno opremljenost, če je v območju: |
– omrežje javnih
cest, |
– kanalizacijsko
omrežje, |
– javno vodovodno
omrežje, |
– električno omrežje,
|
– telefonsko omrežje,
|
– plinovodno omrežje.
|
Popolna komunalna
opremljenost se točkuje s 180 točkami, minimalna pa s 60 točkami. Za
vmesne stopnje komunalne opremljenosti se točkuje dejansko število
prisotnih komunalnih objektov in naprav iz drugega odstavka tega člena
in sicer po 30 točk za vsako vrsto. |
Območja, ki niso
opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem se ne točkujejo in se od
takih zazidanih stavbnih zemljišč ne plačuje nadomestilo. Glede
ugotavljanja možnosti priključka se upoštevajo merila iz odloka o
komunalnem prispevku v Občini Ajdovščina. |
IV. VIŠINA
NADOMESTILA |
11. člen |
Mesečna višina
nadomestila po merilih 8., 9. in 10. člena tega odloka se določi tako,
da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino
zavezančevega objekta oziroma s površino nezazidanega stavbnega
zemljišča in vrednostjo točke za izračun nadomestila. |
Letna višina
nadomestila se izračuna tako, da se mesečna višina nadomestila iz
prejšnjega odstavka tega člena pomnoži s številom mesecev v koledarskem
letu. |
Mesečno oziroma letno
vrednost točke za m2 zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča
določi vsako leto občinski svet s sklepom. Z uveljavitvijo tega odloka
znaša za leto 2004 mesečna vrednost točke za m2 zazidanega in
nezazidanega stavbnega zemljišča 0,03433 SIT, letna vrednost točke za m2
zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča pa znaša 0,41196 SIT.
|
Za nepokrita
skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno znaša vrednost
točke 50% vrednosti iz prejšnjega odstavka. |
12. člen |
Odmero, nadzor nad
obračunavanjem in plačevanjem ter izterjavo nadomestila opravlja
Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS preko pristojnega davčnega
urada. |
Pristojni davčni urad
ugotovi obveznost zavezancev za plačilo nadomestila z odločbo. Obveznost
se odmeri letno. |
Za vse postopke v
zvezi z odmero, pobiranjem in vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi
neizterljivosti, zastaranja in plačila obveznosti v zvezi z nadomestilom
se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku in določbe zakonov in
drugih predpisov, ki se nanašajo na odmero, obračun, plačilo in
izterjavo nadomestila. |
V. ZAVEZANCI |
13. člen |
Nadomestilo mora
plačati neposredni uporabnik stavbe ali dela stavbe oziroma zemljišča
kot lastnik, kot najemnik oziroma drug uporabnik stanovanja ali
poslovnega prostora oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča.
|
Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to ali je stavbno
zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila
upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču. |
VI. OPROSTITVE
PLAČILA NADOMESTILA |
14. člen |
Poleg primerov v 59.
členu zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 in
Uradni list RS, št. 24/92) so plačila nadomestila oproščeni tudi:
|
1. Občani, ki
prejemajo denarno socialno pomoč. Te se lahko začasno oprosti plačevanja
nadomestila, če se na osnovi poročila Centra za socialno delo ugotovi,
da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in
njegove družine. |
2. Lastniki oziroma
uporabniki poslovnih prostorov, ki so namenjeni dejavnosti društev
oziroma karitativni in humanitarni dejavnosti. |
3. Plačila
nadomestila so za dobo 5 let oproščeni občani, ki so z uvedenim
krajevnim samoprispevkom oziroma z lastnimi prispevki zbrali sredstva za
izgradnjo posameznih komunalnih objektov in to v višini kot so te
komunalne naprave ovrednotene v 10. členu tega odloka. Petletna doba
oprostitve velja od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo
oziroma zgraditve posameznega komunalnega objekta ali naprave.
|
Pravico do oprostitve
iz tega člena zavezanci uveljavljajo z zahtevkom na občinsko upravo
Občine Ajdovščina, ki o oprostitvi odloči z odločbo. Zahtevek za
oprostitev plačila nadomestila v naslednjem letu morajo zavezanci
vložiti najkasneje do 30. novembra tekočega leta. Zahtevku je treba
priložiti ustrezna dokazila, ki potrjujejo njihovo upravičenost do
oprostitve. |
VII. PODATKI ZA
IZRAČUN NADOMESTILA |
15. člen |
Za izračun
nadomestila se uporabijo uradni podatki in evidence, s katerimi
razpolaga občinska uprava. Zavezanci so dolžni sporočiti pristojnemu
organu občinske uprave vse spremembe, ki vplivajo na višino nadomestila
(sprememba vrste dejavnosti, spremembe poslovne in stanovanjske površine
oziroma površine nezazidanega stavbnega zemljišča) najkasneje v 30 dneh
od nastanka spremembe. |
16. člen |
Na zahtevo občinske
uprave in v roku, ki ga ta določi so zavezanci dolžni sporočiti vse
zahtevane podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila. |
Zavezanci, ki podatka
o površini občinski upravi Občine Ajdovščina ne sporočijo oziroma tega
ne storijo na njeno zahtevo ali se ugotovi, da so sporočili netočne
podatke, se odmeri nadomestilo od 200 m2 za stanovanjske površine in od
1000 m2 za poslovno površino. Če Občinska uprava občine Ajdovščina
oceni, da je stanovanjskih površin več kot 200 m2, poslovnih površin pa
več kot 1000 m2 in zavezanec podatkov ne prijavi oziroma tega ne stori
na njeno zahtevo ali se ugotovi, da je sporočil netočne podatke, se
nadomestilo odmeri na podlagi ocene površine celotne parcele zavezanca. |
VIII.
KAZENSKE DOLOČBE |
17. člen |
Z denarno kaznijo v
višini 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v določenem
roku ne sporoči nastale spremembe pristojnemu organu, če na zahtevo
pristojnega upravnega organa ne sporoči zahtevanih podatkov ali če
sporoči netočne podatke. |
Z denarno kaznijo v
višini 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe kot tudi
posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
IX.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
18. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka se za območje Občine Ajdovščina preneha uporabljati odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 109/01). |
19. člen |
Ta odlok se objavi v
Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi, uporabljati
pa se začne 1. 1. 2004. |
Št. 414-320/2003 |
Ajdovščina, dne 24.
decembra 2003. |
Župan |
Občine Ajdovščina
|
Marjan Poljšak l. r. |