Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 –
ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006, 83/10, 57/11), 149.
člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD,
66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09
– ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ,
21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20), 3. člena Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13,
74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl.
US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 88/12) in 7. člena Statuta Občine Radlje ob Dravi
(MUV, 28/16, 35/2017 in 11/19) je Občinski svet Občine Radlje ob Dravi
na 22. redni seji dne 16. maja 2022 sprejel |
|
O D L O
K |
o načinu
opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v
občini Radlje ob Dravi |
|
I.
Splošne določbe |
|
1. člen |
(uporaba izrazov) |
(1) V
Odloku o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s
pitno vodo v Občini Radlje ob Dravi (v nadaljevanju: Odlok) uporabljeni
izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za
ženski in moški spol. |
|
2. člen |
(javna
služba) |
Ta Odlok
določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe
varstva okolja - oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na
območju Občine Radlje ob Dravi (v nadaljevanju: Občina). |
|
3. člen
|
(vsebina
odloka) |
S tem
Odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: |
1.
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, |
2.
vrsto in obseg storitev javne službe ter njihova prostorsko
razporeditev, |
3.
pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, |
4.
pravice in obveznosti uporabnikov, |
5.
vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja, |
6.
vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
ki so lastnina občine, |
7.
cene storitev javne službe, |
8.
javna pooblastila izvajalca javne službe, |
9.
nadzor nad izvajanjem javne službe, |
10.
kazenske določbe. |
|
4. člen |
(uporaba predpisov) |
Za
vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 2. člena tega odloka, ki
niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja
varstva okolja. |
|
5. člen
|
(opredelitev pojmov) |
(1)
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1.
pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo; |
2.
odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim
vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz
javnega vodovoda za oskrbo: |
-
stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v
njih izvajajo državne ali občinske javne službe, |
-
s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin, |
-
zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, |
-
s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi. |
Na
posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode,
če je v skladu z določbami zakona, ki ureja stanovanjsko področje,
zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi. Pri novih stavbah mora
biti v okviru interne instalacije za vsako stanovanjsko in poslovno
enoto zagotovljena uradna meritev porabe vode skladno z zakonom, ki
ureja varstvo potrošnikov; |
3.
javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali
državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem; |
4.
sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem
elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, hidropostaje, vodohrani,
naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni
del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen
od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del
vodovoda; |
5.
lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih
objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne
zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda
izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki
urejajo vode; |
6.
upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi,
ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne
službe; |
7.
izvajalec javne službe je oseba, ki izvaja lokalno gospodarsko javno
službo varstva okolja oskrbo s pitno vodo; |
8.
vodovodni priključek je priključek stavbe ali gradbenega inženirskega
objekta na javni vodovod, to je priključek (spoj na primarno cev)
cevovoda od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema;
priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne
infrastrukture; priključni sklop (z ventilom) na javni vodovod, odjemno
mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni
vodovod; |
9.
obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz
javnega vodovoda; |
10.
interna vodovodna napeljava je vodovodno omrežje znotraj stavb in
objektov oziroma za obračunskim vodomerom, in ni del javnega vodovoda. |
(2)
Drugi izrazi uporabljeni v tem Odloku, imajo enak pomen, kot je določeno
v državnih predpisih s področja izvajanja javne službe. |
|
II.
Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe |
|
6. člen |
(oblika
zagotavljanja javne službe) |
(1)
Javno službo zagotavlja Občina Radlje ob Dravi v obliki javnega podjetja
(v nadaljevanju besedila izvajalec) na celotnem območju Občine Radlje ob
Dravi. Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodovoda na
celotnem območju Občine. |
(2)
Upravljanje javnega vodovoda obsega: |
-
vzdrževanje in čiščenje objektov javnega vodovoda, |
-
zagotavljanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo |
-
ostala opravila v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. |
(3)
Občinski svet Občine Radlje ob Dravi s sklepom določi tudi upravljavca
vaškega vodovoda. |
|
7. člen |
(območje
zagotavljanja javne službe) |
(1)
Opravljanje javne službe se izvaja na vseh poselitvenih območjih v
Občini, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega
vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je
letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne
vode na dan. |
(2)
Območja oskrbe prebivalcev s storitvami javne službe oskrbe s pitno vodo
se določijo v elaboratu programa opremljanja, ki ga Občina sprejme v
skladu s predpisi. |
(3)
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme
uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. |
|
III.
Vrste in obseg storitev javne službe |
|
8. člen |
(vrsta
in obseg storitev javne službe) |
Vrsto in
obseg storitev javne službe določajo veljavni predpisi s področja oskrbe
s pitno vodo. |
|
9. člen |
(program
oskrbe s pitno vodo) |
Javna
služba se mora izvajati v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga
mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja
oskrbo s pitno vodo. |
|
IV.
Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe |
|
1
Oskrba s pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim vodovodom |
|
10. člen |
(obveznost priključitve na javni vodovod) |
(1) Kjer
je javni vodovod že zgrajen, je priključitev obvezna za vse lastnike
objektov pod pogojem, da je tehnično izvedljivo. Priključitev obstoječih
objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku 12 mesecev po izgradnji
javnega vodovoda. Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javni
vodovod pridobiti soglasje Izvajalca javne službe in plačati komunalni
prispevek. Višina komunalnega prispevka se odmeri skladno z odlokom, ki
določa podlage za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Radlje
ob Dravi. |
V
primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora
Izvajalec javne službe vlagatelja za priključitev na javni vodovod
seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna. Izvajalec javne
službe je dolžan izdati soglasje k priključitev najpozneje v 30 dneh od
prejema popolnega zahtevka. |
(2) Če
se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem
območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne
službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega
inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo
priključka stavbe na javni vodovod. |
(3) Če
se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem
območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne
službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno
vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če
je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
-
oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega
vodovoda je večja od 200 m ali |
-
je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na
javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški (ti stroški ne
predstavljajo zamenjavo vodovodne napeljave in plačilo komunalnega
prispevka). |
(4)
Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij lahko opredeli
poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni
inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi
nesorazmerno visokih stroškov priključitve. |
|
11. člen |
(priključek stavbe na javni vodovod) |
(1) Na
javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski
objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne
vode z obračunskim vodomerom. |
(2) V
večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe
(stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z
ločenimi obračunskimi vodomeri. |
(3)
Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu
mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa
izvajalec javne službe. |
(4) Ne
glede na prvi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem
gospodarstvu ali v ne stanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo
celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda
oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem
mestu. |
(5)
Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti
lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na
javni vodovod. |
(6) Če
je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se
priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim
cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje
obratujoči javni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh
odjemnih mest. |
(7)
Priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje in
čiščenje komunalne in odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi. |
(8)
Skladnost urejenosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda
s predpisi, za vsako stavbo ali gradbeno inženirski objekt, ki se
priključuje na javni vodovod, ugotavlja in potrjuje izvajalec javne
gospodarske službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih
voda. |
(9)
Priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v gradnji, na
javni vodovod je možna le z začasnim priključkom v trajanju do dveh let
in se lahko s pisnim zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta
in pričetka uporabe. Vsako podaljšanje lahko traja največ dve leti. Pred
pričetkom uporabe objekta mora lastnik začasnega priključka za njegovo
spremembo v trajni priključek, pridobiti potrdilo o skladnosti iz (8)
odstavka tega člena. V kolikor lastnik priključka dokazila, po pričetku
uporabe ne predloži, oziroma ga ne predloži po poteku dveh let,
izvajalec javne oskrbe prekine priključek na stroške lastnika. O
začasnih priključkih je izvajalec javne oskrbe s pitno vodo dolžan
voditi posebno evidenco. |
(10)
Lastnik stavbe si mora pridobiti soglasje za priključitev stavbe na
javni vodovod, ki ga izda izvajalec javne službe, v skladu s predpisi.
Soglasje za priključitev so pogoji upravljavca javnega vodovoda, s
katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo
biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev stavbe na javni vodovod in da
bo zagotovljeno nemoteno obratovanje javnega vodovoda. |
(11)
Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta si mora za rabo pitne
vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, pridobiti vodno
pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Priključitev za namen, ki
ni javna oskrba s pitno vodo, je možna le po predhodnem soglasju
izvajalca oskrbe s pitno vodo, ki preveri ali razpoložljive količine
pitne vode in zmogljivost javnega vodovodnega omrežja takšno
priključitev omogoča. |
|
12. člen |
(storitve v zvezi s priključki stavb na javni vodovod) |
(1)
Priključek, ki se nahaja med javnim vodovodom in napravo za merjenje
porabljene vode (v nadaljevanju: vodomer), ni del javnega vodovoda. |
(2)
Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka
stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek
stavbe na javni vodovod je v lasti uporabnika stavbe. |
(3)
Izvajalec javne službe mora vzdrževati priključek stavbe na javni
vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in
delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na javni vodovod ter
njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve plačati v skladu s
cenikom za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na javni vodovod. |
|
13. člen |
(obnova
priključka stavbe na javni vodovod) |
(1)
Izvajalec javne službe mora priključek stavbe na javni vodovod obnoviti: |
-
če njegovo stanje po pregledu kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča
okvare in zaradi tega vodne izgube, |
-
če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo, |
-
če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, |
-
če se obnavlja javni vodovod ali druga infrastruktura. |
(2)
Finančna sredstva za obnovitvena dela na priključku stavbe na javni
vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe in storjene storitve plačati v
skladu s cenikom upravljavca za storitve obnavljanja priključkov stavbe
na javni vodovod. |
(3)
Lastnik stavbe mora izvajalcu javne službe dopustiti tudi preverjanje,
delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na javni vodovod. |
|
14. člen |
(odstranitev priključka stavbe na javni vodovod) |
(1)
Odstranitev priključka stavbe je dovoljena v primerih odstranitve
stavbe, ki je priključena na javni vodovod. |
(2)
Odstranitev lahko izvede samo izvajalec javne službe, na podlagi
zahtevka lastnika stavbe na stroške lastnika. O odstranitvi priključka
stavbe na javni vodovod mora lastnik stavbe podati zahtevek izvajalcu
javne službe najmanj 30 dni pred začetkom del. |
|
2
Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom |
|
15. člen |
(lastna
oskrba prebivalcev s pitno vodo) |
(1) Če
je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z
merili iz državnega predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo priključitev
na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v
obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega
vodovoda izpolnjeni pogoji, določeni z republiškim predpisom, ki ureja
oskrbo s pitno vodo. |
(2)
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju
poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev
javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje: |
-
poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3
pitne vode na dan. |
(3) V
primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti vodno
dovoljenje in upravljavca, če oskrbuje: |
-
eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več
stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem, |
-
eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih
stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških
stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za
promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih
stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in |
-
eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena
splošna raba vode iz zasebnega vodovoda; |
-
oziroma kot določajo republiški predpisi. |
|
3
Prenos vodovodnih sistemov, ki niso v upravljanju izvajalca javne službe |
|
16. člen |
Vodovodni sistemi, ki niso v upravljanju izvajalca javne službe, je le
ta na podlagi zahteve občine kot lastnice dolžan prevzeti v upravljanje
pod naslednjimi pogoji: |
-
da ima vodovodni sistem, ki ima lastni vodni vir veljavno vodno
dovoljenje, |
-
da obstaja evidenca o vodovodnih priključkih. |
|
4
Evidence |
|
17. člen |
(evidence) |
Izvajalec javne službe mora voditi in hraniti evidence v skladu s
predpisi, ki urejajo področje izvajanja javne službe. |
|
5
Prekinitev in omejitev dobave s pitno vodo |
|
18. člen |
(prekinitev in omejitev dobave pitne vode) |
Izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi
predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih: |
-
če je priključek stavbe na javni vodovod izveden brez soglasja ali v
nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe, |
-
če interna vodovodna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo
redno dobavo drugim uporabnikom ali če je zaradi stanja interne
napeljave ali vodomera ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali je
ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu, |
-
če brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega
uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje
napeljave ali če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi
kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru, |
-
če ne omogoči izvajalcu javne službe vzdrževati priključek stavbe na
javni vodovod, |
-
če ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda internih inštalacij,
odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju, |
-
če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne
službe, |
-
če krši objavljene omejitve odvzema vode iz javnega vodovoda, |
-
če ne poravna zaračunanih stroškov dobave pitne vode po izdanem računu,
niti po prejemu opomina v roku, ki je na njem naveden, niti ko
upravljavec izrabi vsa zakonita pravna sredstva, |
-
na podlagi odločbe inšpektorja, pristojnega za področje javne službe
oskrbe s pitno vodo; |
-
v kolikor ukrep prekinitve določa republiški predpis, ki ureja oskrbo in
ravnanje s pitno vodo. |
(2)
Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka
prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno
vodo plača uporabnik po veljavnem ceniku in na osnovi izstavljenega
računa izvajalca javne službe. |
(3)
Izvajalec javne službe sme začasno brez povračila škode prekiniti dobavo
pitne vode zaradi: |
-
rednega ali izrednega vzdrževanja, |
-
pregledov ali remontov, |
-
preizkusov ali kontrolnih meritev, |
-
novogradenj vodovodnih objektov in naprav. |
(4) Za
predvideno začasno prekinitev oskrbe s pitno vodo mora izvajalec javne
službe izrabiti čas, ki čim manj prizadene uporabnike. Izvajalec javne
službe mora o predvideni prekinitvi oskrbe s pitno vodo obvestiti
odjemalce v pisni obliki, v primeru da gre za širši krog uporabnikov pa
preko sredstev javnega obveščanja in z objavo na svoji spletni strani,
najmanj en dan pred prekinitvijo. |
(5)
Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode iz
prejšnjega odstavka v primeru nepredvidenih okvar na javnem vodovodu. O
nepredvideni prekinitvi dobave vode je izvajalec javne službe dolžan
uporabnike obvestiti na krajevno običajen način in z objavo na svoji
spletni strani. V primeru začasnih prekinitev mora izvajalec javne
službe zagotavljati minimalni standard dobave pitne vode uporabnikom po
predložitvi ustrezne embalaže na matičnem naslovu izvajalca javne
službe. |
(6)
Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode na
zahtevo lastnika stavbe, ki je priključena na javni vodovod v primeru,
ko v stavbi ne bodo prebivali uporabniki več kot trideset (30) dni.
Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača
lastnik ali najemnik stavbe po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. |
(7) V
primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali
opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno
vodo, lahko izvajalec javne službe omeji odvzem pitne vode iz javnega
vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno
vodo prednost pred rabo vode za druge namene. |
|
6
Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov |
|
19. člen |
(izvajanje ukrepov v primeru izrednih dogodkov) |
(1)
Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno
službo v skladu z načrtom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Načrt
ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v
skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in ga predloži občinskemu svetu v potrditev. |
(2)
Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se
krijejo iz občinskega proračuna. |
(3)
Stroške prevozov pitne vode s cisternami in sanitarne priprave te vode
za območja oskrbe, kjer občasno zaradi suše ali drugih razlogov
zmogljivost vodnih virov ni zadostna za nemoteno oskrbo, krije občina iz
proračuna. |
|
7
Meritev količin in obračun porabljene vode |
|
20. člen |
(meritev
količin porabljene vode) |
(1)
Izvajalec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi
vodomeri. |
(2)
Izvajalec mora pri priključevanju novih uporabnikov in ob zamenjavi
obračunskih vodomerov uporabljati volumetrične vodomere z daljinskim
odčitavanjem ter na ta način, v interesu uporabnika in nemotene oskrbe s
pitno vodo, dolgoročno zagotoviti pogostejše odčitavanje rabe pitne vode
za namen zgodnjega odkrivanja napak na internih vodovodnih napravah
uporabnikov. |
(3) Za
porabljeno vodo izstavi izvajalec javne službe račun uporabniku mesečno
na podlagi: |
-
odčitane količine porabljene vode, |
-
povprečne dnevne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali |
-
ocenjene količine porabljene vode na podlagi pavšala, če meritev z
vodomerom ni možna. Pavšal določi izvajalec javne službe in sicer 4 m3
na osebo. |
(4)
Račun iz tretjega odstavka tega člena se izstavi lastniku stavbe ali
uporabniku vode v stavbi. |
(5) V
stavbi z več stanovanji izda izvajalec javne službe račun iz tretjega
odstavka tega člena upravniku stavbe, ki zagotavlja porazdelitev
stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja
upravljanje večstanovanjskih stavb. Izvajalec javne službe lahko izdaja
račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z
upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj. |
(6) Če
je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki
nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo kdo je prejemnik računov za
porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi
posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na
isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje. |
(7) Ko
zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe
vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno
količino porabljene vode v obdobju dvanajstih (12) mesecev pred
nastankom okvare. |
|
21. člen |
(vodomeri v interni napeljavi) |
(1)
Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno
porazdelitev stroškov oskrbe s pitno vodo. Teh vodomerov izvajalec javne
službe ne vzdržuje in ne odčitava. Vodomeri v interni napeljavi se lahko
namestijo za obračunskim vodomerom, ki je nameščen v zunanjem merilnem
jašku. |
(2) Ne
glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvajalec javne službe
in uporabnik ali upravnik stavbe, ki je priključena na javni vodovod,
skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni
napeljavi. |
(3)
Interna delitev stroškov na porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni
obveznost izvajalca javne službe, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo
nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga. |
|
8
Zagotavljanje skladnosti pitne vode |
|
22. člen |
(zagotavljanje skladnosti) |
(1)
Izvajalec javne službe mora v skladu z državnimi predpisi o pitni vodi
zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen
mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z
zahtevami državnega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko
strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri. |
(2)
Skladnost mora biti zagotovljena: |
1.
na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, |
2.
v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda
uporablja v proizvodnji in prometu živil, |
3.
v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira, |
4.
v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne. |
(3)
Izvajalec javne službe mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem
skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno
ustreznost pitne vode. |
(4) Ne
glede na določila prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se
šteje, da je izvajalec javne službe izpolnil svoje obveznosti, kadar
dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo
vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave,
ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno
vodo in mestih uporabe pitne vode. |
(5) Ne
glede na četrti odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum,
da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti: |
1.
priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo
tveganja in/ali |
2.
ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih
dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti. |
(6) V
javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za
odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali
njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega
objekta. |
|
9
Informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo |
|
23. člen |
(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo) |
(1)
Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje opravljati
tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javnega vodovoda
o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki
mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini
in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne
službe glede na naravo motnje. |
(2)
Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se
mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo. |
(3)
Upravljavci sistemov za oskrbo s pitno vodo morajo pripraviti letno
poročilo in z njim seznaniti uporabnike preko sredstev javnega
obveščanja. |
|
V.
Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe |
|
1
Pravice uporabnikov storitev javne službe |
|
24. člen |
(pravice
uporabnikov storitev javne službe) |
(1)
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega
zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem
uporabnikom na območju občine, kjer se izvaja javna oskrba s pitno vodo. |
(2)
Uporabnik ima na podlagi svoje vloge, projektne dokumentacije za objekt
in soglasja izvajalca javne službe pravico: |
-
priključitve stavbe na javni vodovod, |
-
spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso
priključka in vodomerno mesto, |
-
izvesti dodatna dela na priključku stavbe na javni vodovod, |
-
povečati odvzem vode, |
-
odstranitve priključka stavbe na javni vodovod. |
|
2
Obveznosti uporabnikov storitev javne službe |
|
25. člen |
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe) |
(1)
Uporabniki morajo: |
-
redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne
hidrante, |
-
redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih, |
-
varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem,
vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi, |
-
zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem
zemljišču v zvezi z javnim vodovodom, |
-
sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe na javni vodovod
in obračunskem vodomeru, |
-
zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje
vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju, |
-
zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega
vodomera, |
-
zagotoviti dostop izvajalcu javne službe za izvajanje rednih
vzdrževalnih del na priključku stavbe na javni vodovod, |
-
pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva,
najemnih razmerij, plačnikov, uporabnikov in drugih spremembah, ki
postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika, |
-
plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu, |
-
urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih
stavbah (upravnik ali lastniki po dogovoru), |
-
upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s
pitno vodo, |
-
dovoliti obnovitev priključka stavbe na javni vodovod, ko na to opozori
izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in pred ponovno
priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z
zahtevami izvajalca javne službe, |
-
urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe, |
-
pisno obveščati izvajalca javne službe o odvzemu vode iz hidrantov in |
-
opravljati druge obveznosti iz tega odloka. |
(2)
Uporabniki odgovarjajo: |
-
za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu, |
-
za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njihovega
ravnanja. |
|
3 Prehod
za dostop do vodovodnega omrežja |
|
26. člen
|
(zagotovitev prehoda) |
Za
zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe na
javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod
za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod. |
|
4
Odvzemi vode iz javnih hidrantov |
|
27. člen |
(odvzem
vode iz javnega hidranta) |
(1)
Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje
občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč
ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje
občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega
soglasja izvajalca javne službe, in če razmere na vodovodnem omrežju
dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim
nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri
upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe. |
(2) V
primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med
izvajalcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje
odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku
izvajalca javne službe. |
(3)
Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne
napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera. |
|
28. člen |
(odvzem
vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca) |
(1) Brez
predhodnega soglasja izvajalca javne službe se sme uporabiti voda iz
hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, gasilskih vaj,
izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih
ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik
pisno v 24 urah od dogodka obvestiti izvajalca javne službe o kraju
uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih
pomanjkljivostih na hidrantih. |
(2) V
drugih primerih se lahko voda iz hidranta odvzame le na podlagi
predhodnega pisnega dovoljenja in predhodnega plačila vode. Gasilska
društva morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano
tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne
vode. |
|
29. člen |
(stroški
odprave okvare ali poškodbe hidranta) |
(1) Za
namen pripravljenosti na nesreče je potrebno letno izvajati vsakoletni
preventivni pregled in servis hidrantnega omrežja. Pregled in servis
opravi pooblaščeni izvajalec, katerega določi Občina in po končanem
vizualnem pregledu in tlačnem preizkusu hidrantnega omrežja izda pisno
poročilo. |
(2)
Vsakoletni redni vizualni pregled in tlačno preizkušnjo hidrantnega
omrežja naroči izvajalec javne službe, stroške storitve plača lastnik
vodovodnega omrežja. |
(3) V
primeru morebitne škode, povzročene na hidrantu, zanjo odgovarja
povzročitelj. |
|
5
Uporaba priključka stavbe na javni vodovod |
|
30. člen
|
(obveznost prijave) |
(1)
Uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe ne sme prestavljati,
zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera. |
(2)
Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem
vodomeru takoj prijaviti izvajalcu javne službe. |
|
31. člen |
(stroški) |
(1)
Uporabnik mora kriti dejanske stroške: |
-
prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne
izvedbe novega priključka stavbe na javni vodovod, |
-
odprave okvare obračunskega vodomera ali njegove zamenjave, ki jo
povzroči uporabnik sam, |
-
okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare
nastale po krivdi izvajalca javne službe. |
(2)
Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena
mora plačati uporabnik po tarifi izvajalca javne službe. |
|
32. člen |
(izredna
kontrola točnosti obračunskega vodomera) |
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo
točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se
pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode
izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera
izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
|
33. člen |
(dostop
do javnega vodovoda) |
Javni
vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno
dostopni izvajalcu javne službe. Na javnem vodovodu in v njegovi
neposredni bližini, skladno z občinskim prostorskim aktom, ni dovoljeno
postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe.
(črtano na vsako stran 3 m) |
|
6
Obveznosti izvajalcev del |
|
34. člen
|
(obveznosti izvajalcev del) |
(1)
Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske
infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih
poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali
gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega
vodovoda in vodovodnih priključkov. |
(2) Pred
pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si
mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri izvajalcu javne
službe pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji
za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. |
(3)
Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku
vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod
ali vodovodni priključek v prvotno stanje. Vsa dela na vodovodnem
omrežju in priključkih lahko opravlja le izvajalec javne službe. V
kolikor dela ne izvaja izvajalec javne službe, se morajo vsa dela
opravljati pod njegovim strokovnim nadzorom. Javno površino mora
izvajalec vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z
veljavnim cenikom izvajalca javne službe in bremenijo izvajalca del. |
(4) V
primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri
izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega
odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu
javne službe in poravnati vse stroške popravila. |
|
VI. Viri
financiranja javne službe in način njenega oblikovanja |
|
35. člen |
(viri
financiranja storitev) |
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe
(pokrivanje stroškov obratovanja): |
-
iz plačil uporabnikov storitev javne službe za vodarino, |
-
iz subvencij občine, ki jo le ta določi ob potrditvi cene vodarine, ki
ne pokriva stroškov obratovanja, |
-
iz proračuna občine, |
-
iz dotacij in donacij, |
-
iz drugih virov določenih z zakonom. |
|
36. člen |
(viri
financiranja infrastrukture) |
Sredstva
za obnovo in razvoj infrastrukture se pridobivajo: |
-
iz plačil uporabnikov storitev javne službe za omrežnino, |
-
iz subvencij občine za omrežnino, ki jo le ta določi ob potrditvi cene
omrežnine, ki je nižja od potrebne za obnovo infrastrukture, |
-
iz proračuna občine, |
-
iz sredstev državnih skladov in Evropske skupnosti, |
-
iz dotacij in donacij, |
-
iz dolgoročnega kreditiranja, |
-
iz drugih virov določenih z zakonom. |
|
VII.
Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe |
|
37. člen
|
(infrastruktura lokalnega pomena) |
(1)
Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki
je lastnina občine, sestavlja omrežje cevovodov ter z njimi povezanih
objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro
opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se
povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno
omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov
naselij. |
(2)
Objekte za oskrbo s pitno vodo lahko pod enakimi pogoji, z zakonom, tem
odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo. |
(3)
Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na
vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za oskrbo s pitno
vodo. |
|
38. člen |
(objekti
in naprave v lasti uporabnika) |
(1)
Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti
uporabnika so vodovodni priključek in interna vodovodna napeljava. |
(2)
Interno vodovodno napeljava vzdržuje uporabnik na lastne stroške. |
(3)
Obračunski vodomer vzdržuje izvajalec javne službe iz sredstev, ki jih
uporabnik plačuje v okviru omrežnine. |
(4)
Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena
gospodariti tako, da je omogočena nemotena oskrba s pitno vodo. |
|
VIII.
Cene storitev javne službe |
|
39. člen
|
(oblikovanje cen) |
(1) Cene
storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega
predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |
(2) Cena
storitve je enotna in enaka za vse uporabnike v vseh petih občinah, ki
so sodelovale v projektu Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop |
(3)
Vsaka občina iz drugega odstavka tega člena, ceno omrežnine določa
posebej. |
|
IX.
Javna pooblastila izvajalca javne službe |
|
40. člen |
(javna
pooblastila izvajalca javne službe) |
(1)
Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne
pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. |
(2)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z
občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene
na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava. |
(3)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina
lahko prenese na izvajalca javne službe so: |
-
razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, |
-
investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami,
potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. |
(4)
Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne
službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi
in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti. |
|
X.
Nadzor nad izvajanjem javne službe |
|
41. člen |
(nadzorni organ) |
(1)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski
inšpekcijski organ ter občinska uprava občine. |
(2) Pri
izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja
odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje
določb tega odloka. |
(3)
Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli v pogledati
v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je
dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. |
|
XI.
Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka |
|
42. člen
|
(tehnični pravilnik) |
(1)
Izvajalec javne službe mora v 12 mesecih po začetku veljavnosti tega
odloka sprejeti tehnični pravilnik, s katerim se določijo podrobnejši
pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega
odloka in drugimi predpisi. |
|
43. člen |
(cenik
storitev) |
(1)
Izvajalec javne službe pripravi cenik storitev javne službe in ga
predloži občinskemu svetu Občine v sprejem. |
(2)
Občina lahko prizna subvencijo omrežnine v izračunu cen storitev javne
službe za gospodinjstva ali izvajalce nepridobitnih dejavnosti. |
(3) V
kolikor občinski svet Občine, niti po preveritvi pravilnosti izračuna
(preveritev opravi Občina), ne potrdi predlagane cene vodarine (ki je
strošek opravljanja javne službe), Občina za razliko v ceni upravljavcu
mesečno zagotovi manjkajoča sredstva. |
|
44. člen |
(program
ukrepov v primeru izrednih dogodkov) |
(1)
Izvajalec javne službe mora program ukrepov v primeru izrednih dogodkov
predlagati v sprejem občinskemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi
tega odloka. |
|
XII.
Kazenske določbe |
|
45. člen |
(prekrški) |
(1) Z
globo 2.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: |
-
se ne priključi na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 10.
člena tega odloka; |
-
ne omogoči dostopa izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in
vodovodnega priključka z vodomernim mestom v skladu z določilom 33.
člena tega odloka; |
-
ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v skladu z desetim odstavkom
11. člena tega odloka |
-
ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem
zemljišču v zvezi z vzdrževanjem vodovodnega priključka in javnim
vodovodom v skladu s tretjim odstavkom 12. člena tega odloka, |
-
ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do interne vodovodne
napeljave zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na
omrežju v skladu s 25. členom tega odloka, |
-
ne zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za odčitavanje, pregled ali
zamenjavo obračunskega vodomera v skladu s 25. členom tega odloka, |
-
ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s
pitno vodo v skladu s 25. členom tega odloka |
-
ne dovoli obnove vodovodnega priključka v skladu s 25. členom tega
odloka, |
-
ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe v
skladu s 25. členom tega odloka, |
-
ne dovoli prehoda za dostop do vodovodnega omrežja v skladu s 26. členom
tega odloka, |
-
odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z
določilom prvega odstavka 27. člena tega odloka, |
-
če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili
prvega odstavka 28. člena tega odloka, |
-
če se oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda v nasprotju z določili tega
odloka, |
-
če prestavi, zamenja ali popravi obračunski vodomer brez soglasja
izvajalca javne službe, |
-
če ne vgradi obračunskega vodomera v skladu s 25. členom tega odloka, |
(2) Z
globo 1.500 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost. |
(3) Z
globo 1.000 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika. |
(4) Z
globo 200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
posameznika. |
|
XIII.
Prehodne in končne določbe |
|
46. člen |
Do
prevzema sistema za oskrbo s pitno vodo v upravljanje s strani izvajalca
iz prvega |
odstavka
6. člena tega odloka, opravlja naloge izvajalca javne službe oskrbe s
pitno |
vodo na
območju Občine Radlje ob Dravi izvaja Javno komunalno podjetje Radlje ob
Dravi d.o.o.. |
|
47. člen
|
(prenehanje veljavnosti) |
Z
uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o preskrbi s pitno vodo
iz javnih vodovodov na območju občine Radlje ob Dravi (Medobčinski
uradni vestnik, št. 17/85). |
|
48. člen
|
(veljavnost odloka) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Številka: 007-0006/2020 |
Datum:
16.maj 2022 |
|
Župan
Občine Radlje ob Dravi |
Mag.
Alan Bukovnik, s.r. |