Na podlagi tretjega
odstavka 98. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07), ter na podlagi 33. člena
Statuta Občine Ajdovščina
(Uradno glasilo, št. 7/99, Uradni list RS, št. 2/02, 41/05, 92/05) je
Občinski svet Občine Ajdovščina na seji dne 28. 6. 2007 sprejel |
O D L O K |
o
občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko pozidavo Grivče III |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga za občinski
lokacijski načrt) |
S tem odlokom se ob
upoštevanju določil Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ajdovščina, za območje
Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 96/04), sprejme občinski
lokacijski načrt za Stanovanjsko pozidavo Grivče III (v nadaljnjem
besedilu: občinski lokacijski načrt), ki ga je izdelal Castrum d.o.o.,
Ajdovščina v maju 2007 pod številko 19/2005. |
Podlaga za sprejem
tega odloka je Program priprave za spremembo in dopolnitev zazidalnega
načrta Grivče II (Uradni list RS, št. 79/04) – v nadaljevanju: program
priprave. S tem odlokom se spremeni tudi ime prostorskega izvedbenega
akta, navedenega v programu priprave, tako da se namesto »zazidalni
načrt Grivče II«, prostorski izvedbeni akt glasi »občinski lokacijski
načrt za stanovanjsko pozidavo Grivče III. |
2. člen |
(vsebina odloka) |
(1) Ta odlok določa:
ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično,
arhitekturno in krajinsko oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev za
urejanje komunalne energetike in telekomunikacijske opreme, rešitve in
ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne
dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, etapnost izvedbe
prostorske ureditve, obveznosti investitorjev in izvajalcev, dovoljena
odstopanja od tehničnih rešitev ter nadzor nad izvajanjem odloka.
|
(2) Sestavine iz
prejšnjega odstavka so prikazane v kartografskem delu občinskega
lokacijskega načrta, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na
Občini Ajdovščina, Cesta 5. maja 6 a, 5270 Ajdovščina. |
II.
UREDITVENO OBMOČJE |
3. člen |
(funkcija
ureditvenega območja) |
Ureditveno območje
občinskega lokacijskega načrta obsega: |
– površino kompleksa
nove stanovanjske pozidave; |
– območje povezovalne
ulice med Grivško potjo in Ulico Vena Pilona; |
– površine, po
katerih poteka infrastruktura, potrebna za napajanje nove stanovanjske
pozidave. |
4. člen |
(obseg ureditvenega
območja) |
(1) Ureditveno
območje občinskega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele
parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti stanovanjske pozidave in
povezovalne ulice ter parcele oziroma dele parcel, na katerih je
predvidena omejena raba. |
(2) Ureditveno
območje občinskega lokacijskega načrta, na katerem so načrtovani trajni
objekti, obsega parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah:
|
a) kompleks nove
stanovanjske pozidave: k.o. Šturje: 62/1, 62/2, 69/1, 69/2, 71/2, 71/1,
1669/4, 72/1, 72/2, 72/76; |
b) povezovalna ulica
med Grivško potjo in Ulico Vena Pilona: |
k.o. Šturje: 71/3,
del 69/1, 72/62. |
(3) Ureditveno
območje občinskega lokacijskega načrta, na katerem je načrtovana omejena
raba prostora (območje infrastrukturnih vodov, potrebnih za nemoteno
napajanje stanovanjske soseske), obsega parcele oziroma dele parcel po
katastrskih občinah: |
a) elektroenergetski
vod: k.o. Šturje: 72/58, 72/59, 72/43, 69/1; |
b) plinovod: k.o.
Šturje: 72/62, 69/1; |
c) vodovod: k.o.
Šturje: 72/62, 69/1, 185/2, 1667/28, 209/17; |
d) kanalizacija: k.o.
Šturje: 72/62, 69/1, 73/1, 71/1, 185/3. |
III. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINJSKO
OBLIKOVANJE |
5. člen |
(lokacija) |
(1) Ureditveno
območje obsega obsežno travnato površino v pretežnem delu na agrogenih
terasah vzhodno od naselja Grivče. Na kaskadah med terasami se
pojavljajo omejki, vzhodno od območja se pričenja večje območje,
poraščeno z značilnim termofilnim submediteranskim gozdom. Območje na
zahodni strani omejuje struga Grivškega potoka, na jugovzhodni strani
struga hudourniške grape, na južni strani meji na poselitveno območje s
planirano pozidavo, na severni strani pa meji na kmetijske površine.
|
(2) Konfiguracija
obstoječega terena ima izrazito poudarjeno terasasto dvigovanje prečno
na smer JV-SZ. Največja višinska razlika med najnižjim delom
obravnavanega območja, ki je 144.65 m n.m. v podaljšku ulice Vena
Pilona, in najvišjim delom na skrajnem severnem delu območja, ki je
165,65 m n.m., znaša 21,00 m. |
6. člen |
(pogoji za
urbanistično oblikovanje) |
(1) Predvidena
stanovanjska pozidava bo z maksimalnim številom stanovanj obsegala:
|
– 2× enostanovanjska
vila, |
– 7× dvostanovanjska
vila – dvojčki s po dvema stanovanjskima enotama, |
– 3× manjša
večstanovanjska vila, |
– 5× večstanovanjska
vila brez garaže, |
– 3× večstanovanjska
vila z podzemno garažo, |
– 1× večnamenski
družabni objekt. |
(2) Stanovanjsko
pozidavo tvorijo štirje tipi zgradb z linearno urbanistično zasnovo na
petih platojih, ki jih povezuje interna ulica. |
a) Večstanovanjske
vile so locirane na dveh oziroma treh platojih v osrednjem delu
stanovanjskega kompleksa. V zasnovi omogočajo združevanje in
razdruževanje stanovanjskih enot v vertikalni ali horizontalni smeri.
Medsebojni odmiki med osnovnimi volumni večstanovanjskih vil v nizu (v
smeri JV-SZ), kjer so fasade z odprtinami bivalnih prostorov, smejo biti
minimalno 9.00 m. Razmik med posameznimi nizi večstanovanjskih vil (v
smeri SV-JZ) sme znašati minimalno 1.5 faktorja višinske razlike med
obema objektoma. Razmik med posameznimi manjšimi objekti je lahko tudi
manjši, a ne manj kot 12.00 m. Večstanovanjske vile so po etažnosti
K+P+1+M. |
Maksimalni tlorisni
gabariti večstanovanjskih vil so 22.00 m × 15.00 m, večstanovanjske vile
z garažami stojijo na kleti, katero povezuje parkirna galerija, ki je
odprta proti notranji ulici in katere streha služi kot terasa za
pritličje zgoraj stoječega objekta. Mansarda je normalne bivalne višine.
Servisni prostori večstanovanjskih vil so nameščeni v kletnih etažah pod
posameznimi objekti. |
b) Eno oziroma
dvostanovanjske vile – dvojčki so locirane na spodnjem in najvišjem
platoju, na parcelah površin 750–800 m2. V zgornji vrsti so predvideni
objekti etažnosti K+P+1, pri čemer je maksimalna višina kapi nad koto
uvoza na parcelo 9.50 m. Dovoljena so združevanja in razdruževanja
posameznih parcel. Gradbena linija pozidave od roba ceste je 6.50 m
oziroma 6.00 m od parcelne meje. Odmik od SV parcelne meje je minimalno
2.00 m, odmik od JV in SZ parcelne meje pa je minimalno 4.00 m. V
kolikor se izvajajo dvostanovanjske vile – dvojčki, odmiki od skupne
parcelne meje niso več merodajni. |
c) Tri manjše
večstanovanjske vile na spodnjem delu obravnavanega območja so po etaži
K+P+1 pri čemer mora biti klet s treh strani vkopana. Izvedba bivalnih
prostorov je v kleti kletni etaži je izjemoma dopustna v kolikor
sanitarni pogoji in osončenost, glede na sosednje objekte, to dopuščajo.
Dostop do objektov se izvede na SV strani direktno iz parkirišča.
Maksimalna višina slemena objekta glede na višino parkirišča pred
objektom sme biti 7.50 m. Maksimalni tlorisni gabariti manjših
večstanovanjskih vil so 18,50 m × 10.00 m. Servisni prostori
večstanovanjskih vil so nameščeni v kletnih etažah pod posameznimi
objekti. Razmik med posameznimi nizi manjšimi večstanovanjskih vil (v
smeri SV-JZ) sme znašati minimalno 1.5 faktorja višinske razlike med
posameznimi vrstami objektov. Razmik med posameznimi objekti v vzdolžni
smeri je lahko tudi manjši, a ne manj kot 9.00 m. Večstanovanjske vile
so po etažnosti K+P+1. |
d) Večnamenski
družabni objekt je namenjen druženju stanovalcev celotnega območja in je
zasnovan kot paviljon etažnosti K+P. Maksimalne tlorisne površine
objekta niso določene, objekt je lociran ob dostopno cesto in grapo
hudournika na južnem robu območja. Napolnjujejo ga športno-rekreacijske
in družabne vsebine. |
(3) Celotno območje
je prepleteno z vzdolžnimi in prečnimi peš potmi, ki povezujejo objekte
med seboj. Na osrednji terasi, pred paviljonom večnamenskega objekta,
ter na severni strani istega niza in ob hudourniški grapi ob srednjem
uvozu se izvedejo otroška igrišča in zunanje površine za druženje –
piknik prostor. |
Faktor zazidanosti
gradbene parcele FZ ne sme presegati 0.2 (razmerje med zazidano površino
stavbe in celotno površino gradbene parcele), faktor izrabe FI gradbene
parcele pa ne sme presegati 0.4 (razmerje med brutto tlorisno površino
objekta vseh etaž in celotno površino gradbene parcele). |
7. člen |
(pogoji za
arhitekturno oblikovanje objektov) |
(1) Zasnova
večstanovanjskih vil predvideva enovit volumen v pritličju in nadstropju
znotraj določenih maksimalnih gabaritov. Mansarda pa se lahko odmakne od
JZ, roba objekta. Tako nastale zunanje površine se uporabijo kot bivalne
terase mansardnih stanovanj. Mansarda je lahko normalna etaža z ravno
zeleno streho oziroma eno ali večkapno streho z maksimalnim naklonom 19
kotnih stopinj. Na SV strani se lahko predvidi zunanja stopnišča, ki
vodijo do nadstropja. Zunanja stopnišča ne smejo biti zaprta ali
zastekljena, zasteklijo se lahko le izstopajoči vhodni vetrolovi.
Zapiraje teras oziroma izvedba zimskih vrtov na terasah ni dopustna.
Izvedejo se lahko pergole oziroma senčenje teras v pritličju in delno na
strešni terasi. |
(2) Večstanovanjske
vile na osrednjem platoju imajo, zaradi višinskih razlik obstoječega
terena, pod pritličjem še garažo v kletni etaži. Možne so tudi
podkletitve ostalih večstanovanjskih vil, v kolikor je z vidika prometne
ureditve to dopustno. Gabariti kletne etaže lahko segajo izven gabaritov
večstanovanjskih vil, pri čemer sme biti največ ena stranica nevkopana.
V kletni etaži ne sme biti stanovanjskih enot, namenjena je izključno
garaži ali servisnim prostorom objekta. |
(3) Eno oziroma
dvostanovanjske vile – dvojčki so lahko poljubnih velikosti in oblik,
upoštevati je potrebno gradbeno linijo, predpisane minimalne odmike od
parcelnih meja in komunalne infrastrukture ter faktorja zazidanosti in
izrabe gradbene parcele. Pretežna smer slemen streh je v smeri notranje
ulice. Objekti imajo lahko ravne oziroma zelene strehe. |
8. člen |
(pogoji za krajinsko
oblikovanje) |
(1) Projektne rešitve
za krajinsko oblikovanje v zvezi s preoblikovanjem reliefa in urejanjem
zelenih površin ter hortikulturno ureditvijo bodo opredeljene v načrtu
zunanje ureditve. |
(2) Zasaditev širšega
območja se po robovih izvede z avtohtonim zelenjem, znotraj stanovanjske
soseske se, z določenimi elementi kot so drevored ali urejeno urbano
zelenje, skuša območju dati mestni karakter. Novo nastale brežine ali
predele, kjer je želena varovana dostopnost, se zasadijo grmovnice z
močnim koreninskim sistemom za potrebe varovanja pred erozijo. V
zasebnih atrijih večstanovanjskih vil kot tudi na skupnih površinah ni
dopustna saditev zimzelenih dreves oziroma grmovnic, ki bi bile višje od
2.50 m. |
Podporni zidovi
nivojskih preskokov na parcelni meji proti javni poti v zgornji vrsti
smejo biti visoki največ 1.50 m ter odmaknjeni 0.50 m od roba cestišča.
Podporni zidovi znotraj območja, ki delijo platoje med posameznimi
objekti so lahko tudi višji (vendar ne več kot tri metre), obzida se jih
lahko z kamnito oblogo oziroma ozeleni z zimzelenimi plezalkami.
|
Pešpoti so utrjene,
asfaltirane ali tlakovane, vse preostale površine pa so zatravljene.
Nivojske razlike ob robovih parkirišč se rešujejo z ozelenjenimi
brežinami. Vsa ostala urbana, prometna ter informacijska oprema mora
biti enotno oblikovana. |
(3) Zasebni atriji
pritličnih stanovanj v večstanovanjskih vilah so lahko tlakovani,
zatravljeni in ograjeni z žično ograjo maksimalne višine 1.20 m. Zelene
površine in dvorišča eno oziroma dvostanovanjskih hiš – dvojčkov se
lahko ogradijo z žično ograjo višine 1.50 m na zidcu maksimalne višine
0.30 m. |
9. člen |
(gradnja enostavnih
objektov) |
V območju občinskega
lokacijskega načrta za stanovanjsko pozidavo Grivče III je v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, dopustna postavitev enostavnih
objektov: |
– pomožnih objektov
za lastne potrebe v območju eno oziroma dvostanovanjskih hiš – dvojčkov,
kjer je dopusten le en pomožni objekt; |
– ograj; |
– pomožnih
infrastrukturnih objektov: pomožnih cestnih objektov, energetskih
objektov, pomožnih telekomunikacijskih objektov, pomožnih komunalnih
objektov; |
– urbane opreme. |
IV. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV ZA UREJANJE KOMUNALNE ENERGETIKE IN
TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME |
10. člen |
(skupne določbe) |
Zaradi gradnje
stanovanjske soseske se zgradijo, prestavijo, zamenjajo oziroma
zaščitijo komunalni, energetski in telekomunikacijski objekti.
Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih
naprav in objektov ter cestne infrastrukture potekajo v skladu s pogoji
posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, navedenimi v obvezni
prilogi občinskega lokacijskega načrta. Pri tem je potrebno upoštevati
zasnovo pozidave in možnosti združevanja in razdruževanja posameznih
stavbnih parcel in objektov. |
11. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Predvidena je
izgradnja odseka povezovalne ulice med Grivško potjo in Ulico Vena
Pilona. Prečkanje Grivškega potoka na zahodnem robu je bilo obdelano v
Odloku o zazidalnem načrtu Grivče II (Uradno glasilo, št. 17/96, Uradni
list RS, št. 59/05). Prečkanji hudourniške grape na južnem robu je
predvideno z izvedbo dveh propustov. |
(2) Znotraj območja
stanovanjske soseske je s priključkom na povezovalno ulico predvidena
notranja ulica do vseh stanovanjskih objektov. |
(3) Širina vozišča
ulic je 5.00 m z betonskim robnikom in enostranskim hodnikom za pešce
širine 1.5 m na eni strani ter bankino v širini 0.50 m na drugi strani.
|
(4) Parkirna mesta za
večstanovanjske vile se zagotavljajo v kletnih etažah objektov in v
parkirni galeriji, manjkajoča parkirna mesta pa se zagotavljajo na
zunanjih parkirnih površinah po normativu minimalno 1.5 PM/stanovanje. V
tem številu so zajeta tudi parkirna mesta za invalide. Parkirna mesta za
eno oziroma dvostanovanjske objekte – dvojčke se zagotavljajo v okviru
funkcionalnih površin gradbene parcele posameznega objekta. |
12. člen |
(elektroenergetska
infrastruktura) |
(1) Za stanovanjsko
sosesko je predvideno napajanje iz obstoječe transformatorske postaje TP
Grivče II. Od obstoječe TP Grivče II do nove glavne kabelske omarice
RKO-GL sta predvidena dva vzporedna kabla v kabelski kanalizaciji. Za
napajanje kabelskih razdelilnih omaric ter za napajanje merilno
priključnih omaric MPO večstanovanjskih vil in eno oziroma
dvostanovanjskih vil – dvojčkov so predvideni samostojni kabli v
kabelski kanalizaciji. |
(2) Ob ulicah je
predvidena javna razsvetljava na stebrih višine 4.50 m, ki se bo
napajala in krmilila iz obstoječe TP Grivče II. |
13. člen |
(vodovodno omrežje) |
Za stanovanjsko
sosesko je predviden nov vodovod s povezavo dveh krakov vodovoda, in
sicer DN150 na Grivški poti in DN 100 na Ulici Vena Pilona. Predvidena
je oskrba s sanitarno pitno in požarno vodo, na območju je predvideno
število nadzemnih hidrantov. |
14. člen |
(odvajanje
onesnaženih voda) |
(1) Znotraj območja
stanovanjske soseske je predviden ločen kanalizacijski sistem, v
katerega se ločeno odvaja komunalna in meteorna odpadna voda.
|
(2) Odpadna voda iz
utrjenih površin se vodi v meteorno kanalizacijo in sicer v pretežnem
delu v hudourniško grapo, v manjšem delu pa v Grivški potok. Meteorne
vode s parkirišč se ločeno odvajajo v meteorno kanalizacijo preko
lovilca olj in maščob. Izpusti ne smejo segati v pretočni profil
vodotoka, strugo v območju izpusta je potrebno ustrezno protierozijsko
zaščititi. |
(3) Kanalizacija
komunalnih odpadnih vod se v pretežnem delu začasno priključuje na
obstoječ ločen kanalizacijski sistem na Ulici Vena Pilona in dalje na
kolektor javne kanalizacije mešanega tipa na Lavričevi ulici, v manjšem
delu pa se priključuje na ločen kanalizacijski sistem na Grivški poti.
Globina kanalov za odpadno vodo mora omogočiti priključitev odtokov iz
pritličij okoliških objektov v gravitacijsko odvajanje. Ko bodo
izpolnjeni pogoji za izgradnjo povezovalne ceste med ulico Vena Pilona
in Grivško potjo, je obvezno celotno območje navezati na kolektor novo
zgrajene fekalne kanalizacije na Grivški poti. |
15. člen |
(telekomunikacijsko
omrežje) |
Za stanovanjsko
sosesko je predvidena navezava na obstoječi TK kabelski jašek na
zahodnem delu območja. Od obstoječega do predvidenega TK kabelskega
jaška na zahodnem delu zunanjih parkirišč večstanovanjskih vil, kjer je
predvidena tudi TK kabelska omarica, bo položena kabelska kanalizacija.
Kabelska kanalizacija je predvidena tudi vzdolž notranje ulice s TK
kabelskimi jaški z litoželeznimi pokrovi za težki promet. |
16. člen |
(distribucijsko
plinovodno omrežje) |
Za stanovanjsko
sosesko je predvidena priključitev na javni plinovod na koncu odseka
S274 na Ulici Vena Pilona. Do priključka notranje ulice v stanovanjsko
sosesko je predviden plinovod PE 110, po notranji ulici pa je predviden
plinovod PE 90. Priključki v stanovanjski soseski se speljejo do
posameznih požarnih pip na posameznem objektu. |
17. člen |
(zbiranje in odvoz
odpadkov) |
Za potrebe
stanovanjske soseske je predviden en ekološki otok ustrezne velikosti za
zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. |
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
18. člen |
(zrak) |
Potrebno je vlažiti
sipke materiale in nezaščitene površine, preprečiti raznos materialov z
gradbišča in prekrivati sipke tovore pri transportu po javnih prometnih
površinah. V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki urejajo
emisije za gradbeno mehanizacijo in transportna sredstva. |
19. člen |
(tla) |
(1) Za začasne
prometne in gradbene površine se uporabi manj kvalitetna zemljišča.
|
(2) Pri gradnji se
uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično
brezhibni ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi
neškodljivosti. |
(3) Gradbene posege s
težkimi stroji je treba izvajati v suhem vremenu oziroma obdobju, v
katerem je moč pričakovati manj padavin, ter čistiti vozila pri vožnji z
gradbišč na javne prometne površine. Preprečiti je treba odtekanje vode
z gradbišč na sosednja zemljišča. |
(4) Vse degradirane
in ranjene zemeljske površine, ki bi eventualno nastale med gradnjo, je
treba sonaravno in protierozisko zaščititi. Travnato rušo brežin je
treba redno vzdrževati. |
20. člen |
(vodnogospodarske
ureditve in zaščitni ukrepi) |
(1) Zaradi
načrtovanega posega v prostor ne sme biti oviran pretok visokih voda in
preprečeni morajo biti negativni vplivi na vodni režim, stanje voda,
stabilnost in poplavno varnost območja. |
(2) Med gradnjo je
treba preprečiti izlitje in spiranje goriv, maziv in drugih strupenih
snovi v površinske vode in podtalnico. Gradnja naj poteka v suhem
vremenu oziroma obdobju, v katerem je moč pričakovati manj padavin.
|
(3) Meteorne vode s
parkirišč morajo biti pred izpustom v meteorni odvodnik ustrezno
predhodno prečiščene. |
(4) Pretočne profile
vodotokov in hudourniških grap je treba redno vzdrževati. Načrtovani
posegi morajo biti izvedeni tako, da so tudi po gradnji možna normalna
vzdrževalna dela na vseh vodotokih in odvodnikih. Omogočena morajo biti
tudi eventualno potrebna regulacijska dela v kasnejšem obdobju.
|
(5) Pri izdelavi PGD
projektne dokumentacije za premostitev in dostopno cesto (gospodarske
javne infrastrukture) bo potrebno predvideti tudi spremljajoče ureditve,
ki morajo obsegati območje samega posega ter dolvodni in gorvodni odsek,
na način, da bodo zagotovljene ustrezne hidravlične razmere na območju
same premostitve in dostopne ceste, prav tako tudi na dolvodnem in
gorvodnem vplivnem odseku. Ureditve morajo biti načrtovane v taki
dolžini, da bo omogočen ustrezen natok vode in plavin, da ne bo
prihajalo do zastajanja prodnih nanosov in plavin in da ne bo prihajalo
do poškodb – erozije brežin. |
(6) Za vsak poseg in
gradnjo (začasno ali stalno) znotraj območja prostorskega akta, pri
čemer poseg pomeni poseg na vodnem in priobalnem zemljišču, poseg, ki je
potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu, poseg, ki je potreben
za izvajanje vodne pravice, poseg na varstvenih in ogroženih področjih,
poseg zaradi odvajanja odpadnih voda, poseg, kjer lahko pride do vpliva
na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v
vodonosnik ter hidromelioracija ali druga kmetijska operacija, gozdarsko
delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do
vpliva na vodni režim, je potrebno pridobiti projektne pogoje in vodno
soglasje na PGD projektne rešitve ali v primeru, ko gre za gradnje za
katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja pa vodno soglasje na
dokumentacijo za pridobitev vodnega soglasja. |
21. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Območje gradbišča
je potrebno omejiti na najmanjši možni poseg, med gradnjo se ne sme
posegati v priobalni pas Grivškega potoka in hudourniške grape.
Odlaganje gradbenega in odkopnega materiala, spuščanje betonskega mleka,
splakovanje delovnega orodja in podobno v priobalni pas meteornih
odvodnikov ni dopustno. |
(2) Zaradi zmanjšanja
negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti
poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst naj se načrtuje uporaba
takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin, uporabljajo naj
se žarnice z čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe, načrtuje naj
se sistem osvetljevanja tako, da v drugem delu noči ostane prižgano
minimalno število luči. |
22. člen |
(varstvo kulturne
dediščine) |
Na ureditvenem
območju ni evidentiranih območij kulturne dediščine. |
23. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Gradnja naj praviloma
poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih
vzdrževalnih del. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in
mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije
hrupa. |
24. člen |
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Stanovanjska
soseska je dostopna z Ulice Vena Pilona in z Grivške poti. V okviru
funkcionalnih površin gradbenih parcel so zagotovljene ustrezne prometne
in delovne površine za intervencijska vozila ter za razvitje gasilske
tehnike. |
(2) Zagotoviti je
treba potrebne odmike med objekti oziroma ustrezne gradbeno tehnične
rešitve objektov zaradi omejevanja širjenja ognja ob požaru.
|
(3) V stanovanjski
soseski je predviden vodovod za potrebe požarne vode z ustreznim
številom nadzemnih hidrantov. |
25. člen |
(geološka sestava tal
in potrebni ukrepi) |
(1) Geološko
geomehanske razmere z oceno gradbenih pogojev na zazidalnem območju
Grivče so zajete v geomehanski študiji, ki ga je izdelala družba
Geologija d.o.o., pod številko 1127-018/2005 v mesecu marcu 2005 in je
sestavni del občinskega lokacijskega načrta. |
(2) Okrog objektov se
v višini temeljev vgradi drenažo. Vse meteorne vode z objektov in
utrjenih površin je obvezno kontrolirano nepropustno odvajati v meteorno
kanalizacijo. |
(3) Zemeljska dela in
temeljenje naj se izvaja v sušnem obdobju, odprte brežine ob objektih je
treba zavarovati pred erozijo. |
(4) Ulice je potrebno
opremiti z vzdolžnimi drenažami, muldami, jaški in propusti, iz katerih
bo odpadna voda speljana v meteorno kanalizacijo, da bi preprečili
zamakanje meteornih vod v teren. |
(5) Pri projektiranju
in gradnji objektov je obvezno sodelovanje geomehanika glede globine
temeljenja, kot tlakov objektov in zasnov podpornih zidov. |
(6) Gradbeno tehnične
rešitve višinskih razlik z brežinami ali opornimi zidovi na SV meji
ureditvenega območja morajo biti ustrezno projektno obdelane in izvedene
ter morajo zagotavljati popolno stabilnost višje ležečih zemljišč in
obstoječih objektov. Gradbeno tehnične rešitve morajo biti izvedene pred
odprodajo posameznih gradbenih parcel v ureditvenem območju.
|
(7) Investitor nosi
popolno odškodninsko odgovornost za škodo, ki bi nastala kot posledica
del pri izgradnji stanovanjske soseske. |
26. člen |
(deponiranje
materiala) |
(1) Viške materiala,
ki bodo nastali med gradnjo, je treba odpeljati in deponirati na
odlagališču komunalnih odpadkov Dolga Poljana. |
(2) Začasno
deponiranje materiala je dovoljeno le na za to predvidenem območju.
Rodovitna prst se skrbno odrine in deponira ter uporabi za kasnejšo
rekultivacijo. |
VI. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
27. člen |
(etape izvajanja) |
Načrtovani posegi se
bodo izvajali v več funkcionalno zaključenih celotah, ki se bodo
izvajale po etapah: |
– izgradnja prometne,
komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v ureditvenem
območju; |
– izgradnja
posameznih objektov v ureditvenem območju skladno s potrebami bodočih
investitorjev. |
VII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
28. člen |
(organizacija
gradbišč) |
(1) Gradbišče je
treba organizirati tako, da gradbiščna baza ni locirana v neposredni
bližini naselja, v območjih naravnih vrednot, naravne dediščine,
kulturne dediščine ali drugih varovanih območij. Gradbišča je treba
zavarovati tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih
objektov in zemljišč. |
(2) Transportne poti
morajo potekati po obstoječih cestah in poteh, manipulativne površine v
času gradnje so lahko v ureditvenem območju in na zemljiščih, ki nanj
mejijo. |
(3) Med izvajanjem
del mora investitor zagotoviti spremljanje in nadzor stanja na
gradbišču. |
29. člen |
(dodatne obveznosti) |
Poleg obveznosti,
navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorjev
in izvajalcev še naslednje: |
– pred začetkom del
je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih,
telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne
infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter
uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne
pasove, |
– zagotoviti ali
nadomestiti je treba dostope in dovoze do obstoječih objektov in
zemljišč, |
– promet v času
gradnje mora biti organiziran tako, da ne bo prihajalo do zastojev,
|
– zaradi varnosti
prometa je treba izkopne jarke označiti in zavarovati, še posebno v
nočnem času, |
– o vseh motnjah, do
katerih bi eventualno prišlo pri komunalni, energetski in
telekomunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti pristojne
upravljavce in uporabnike, |
– v času gradnje je
treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za
to usposobljenih oseb, |
– objekte in naprave
je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po dokončani gradnji pa
eventualno nastale poškodbe sanirati, |
– po izgradnji je
treba na območjih gradbišč in začasnih deponij vzpostaviti prvotno
stanje, |
– v najkrajšem možnem
času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati
vso škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje, |
– pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja je investitor dolžan z Občino Ajdovščina skleniti
urbanistično pogodbo. |
VIII. ODSTOPANJA |
30. člen |
(dovoljena
odstopanja) |
(1) Pri realizaciji
občinskega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih
rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem
preučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih
razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne
smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. |
(2) Odstopanja od
tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z
javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v
delovno področje katerih spadajo ta odstopanja. |
(3) V projektih za
pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse zakoličbe objektov in
naprav natančno določene. Dopustna so odstopanja od mikrolokacij in
gabaritov, navedenih v tem odloku, ki so posledica natančnejše stopnje
obdelave projektov in racionalizacije. |
(4) Dopustna so
odstopanja dimenzij pri štiri in večstanovanjskih vilah v smeri
spremembe volumna. Dopustno spreminjanje dimenzij lahko znaša največ +5%
pri povečanju volumna, zmanjšanje volumna pa ni omejeno. |
IX.
NADZOR |
31. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat
Republike Slovenije za okolje in prostor. |
X. PREDHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
32. člen |
(občinski prostorski
akti) |
Določbe tega odloka
se za območje, navedeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka,
prenehajo uporabljati, ko se na tem območju končajo ureditvena dela. |
33. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 351-170/02 |
Ajdovščina, dne 24.
septembra 2007 |
Župan |
Občine Ajdovščina
|
Marjan Poljšak l.r. |