Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi ZLS-UPB2 (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1, Uradni list RS, št. 11/18, 79/18), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18), Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 - odl. US, 1/99 - ZNIDC, 54/00 - ZKme,  68/00 - odl. US, 27/02 - odl. US, 58/02 - ZMR-1, 67/02, 110/02 - ZGO-1, 110/02 - ZUreP-1, 36/03, 43/11, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D, 79/17) ter 19. člena Statuta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/19), je Občinski svet Občine Beltinci na 11. seji dne  19.02.2020 sprejel

PRAVILNIK

O OBREMENJEVANJU ZEMLJIŠČ V LASTI OBČINE BELTINCI

S STVARNIMI PRAVICAMI

I.   Splošne določbe

1. člen

(predmet pravilnika)

(1) S tem  pravilnikom se določajo način, pogoji in merila za obremenjevanje zemljišč v lasti Občine Beltinci (v nadaljnjem besedilu; občina) s stvarnimi pravicami,  in sicer s služnostnimi pravicami ter stavbnimi pravicami.

(2) Zemljišča v lasti Občine Beltinci se obremenjujejo s stvarnimi pravicami v skladu z vsakokrat veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi določbami o razpolaganju s stvarnim premoženjem.

II. Služnostna pravica

2. člen

(določitev služnostne pravice)

(1) Služnostno pravico se lahko ustanovi za položitev oziroma napeljavo komunalnega, komunikacijskega in podobnega voda oziroma priključka v, na ali nad služečo nepremičnino ali za dostop in vožnjo do služeče nepremičnine (predmet služnosti).

(2) S služnostno pravico se sme obremeniti tudi nepremičnine s statusom grajenega javnega dobra.

(3) Služnostno pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta služečo nepremičnino čim manj obremenjuje.

(4) V služnostni pogodbi je treba vsebino in potek služnostne pravice natančno določiti in jo praviloma prikazati tudi k pogodbi priloženi skici.

3. člen

(postopek za podelitev služnostne pravice)

(1) Pogodba o ustanovitvi služnosti se sklene po metodi neposredne pogodbe, pri čemer obveznost objave namere ni potrebna.

(2) Postopek za podelitev služnostne pravice se začne na podlagi vloge zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj bi bila vsebina služnostne pravice ter opisano, kje in po kateri parceli naj bi služnost potekala ter globino, širino in dolžino posega.

(3) Investitor mora k vlogi za ustanovitev služnostne pravice priložiti:

·        projektno dokumentacijo z vrisom poteka trase služnostne pravice,

·        katastrske in zemljiškoknjižne listine, če dejansko stanje ni razvidno iz uradnih evidenc in

·        skico, iz katere so razvidne podrobnosti glede dostopa do nepremičnine oz. vožnje po njej.

(4) Podatki o površini, obremenjeni s služnostno pravico, se povzamejo iz projektne in druge dokumentacije o nameravani služnosti.

(5) Širina trase (varovalni pas) za zemeljski infrastrukturni vod ne more biti manjša od 0,5 m, za zračni vod pa ne manj od 1 m, oboje računano od zunanjega roba instalacije na vsako stran.

4. člen

(plačilo služnostne pravice)

(1) Služnostna pravica je odplačna, razen če je s tem  pravilnikom ali drugim predpisom drugače določeno.

(2) Zavezanec za plačilo nadomestila je investitor ali služnostni upravičenec.

(3) Stroški postopka podelitve služnostne pravice bremenijo zavezanca za nadomestilo.

5. člen

(način plačila služnostne pravice)

(1) Nadomestilo za ustanovitev služnostne pravice se praviloma obračuna v enkratnem znesku. Nadomestilo je potrebno plačati v 30 dneh po sklenitvi pogodbe ali izdaji računa. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis služnostne pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo občina izroči nasprotni pogodbeni stranki po prejemu celotnega nadomestila.

(2) V primeru periodičnega odplačevanja nadomestila za služnost občina zemljiškoknjižno dovolilo izroči po plačilu prvega obroka nadomestila, ki znaša najmanj 20 odstotkov celotnega nadomestila. Pri časovno neomejenih pravicah se 20 odstotkov celotnega nadomestila obračuna po znesku za 30 let.

(3) V primeru, da je investitor ali služnostni upravičenec plačal nadomestilo za ustanovitev služnostne pravice, pa se kasneje izkaže, da služnosti ne potrebuje in da na predmetu služnosti še ni izvedel nobenih aktivnosti, se mu po vložitvi vloge za vrnitev nadomestila in izbrisu služnostne pravice iz zemljiške knjige nadomestilo v nerevaloriziranem znesku vrne.

(4) Po poteku obdobja podelitve služnostne pravice oz. v primeru, da je investitor oz. služnostni upravičenec na nepremičnini, ki je obremenjena s služnostno pravico že izvajal aktivnosti, pa želi predčasno prekini služnostno pravico, se nadomestilo ali sorazmerni del le-tega zavezancu ne vrne.

6. člen

(višina nadomestila za služnost)

(1) Višina nadomestila za podeljeno služnost se določi glede na namensko rabo zemljišča, razvidno iz prostorskih aktov ter območje, v katerem se zemljišče nahaja ter je navedena v EUR/m2 brez DDV.

(2) V kolikor bi višina nadomestila za služnost, določena po določilih prvega odstavka tega člena,  v enem letu izkustveno presegla 10.000 eurov, se opravi cenitev višine nadomestila.

(3) Ne glede na izračun višine nadomestila za služnost ta ne more znašati manj kot 20,00 EUR brez DDV.

7. člen

(vzpostavitev v prejšnje stanje)

Ob prenehanju služnostne pravice ima občina pravico od investitorja ali od služnostnega upravičenca zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani komunalni vod oziroma objekt ipd. v, na ali nad služečo nepremičnino ter da vzpostavi prejšnje stanje (sanacija zemljišča ipd.).

8. člen

(povzročitev škode)

(1) Če služnostni upravičenec kot investitor oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta služnosti povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je povzročitelj dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu.

(2) Višino škode v primeru spornosti ugotovi cenilec. Investitor in izvajalec sta solidarno odgovorna za plačilo nadomestila, stroškov cenitve ter morebitnih drugih stroškov.

9. člen

(preureditev predmeta služnosti)

Če postavitev predmeta služnosti moti občino pri izvedbi kakšnega njenega projekta, je investitor oziroma služnostni upravičenec na svoje stroške dolžan prestaviti oziroma preurediti predmet služnosti po navodilih občine, sicer lahko to na stroške investitorja oziroma služnostnega upravičenca naredi občina. Smiselno enako velja za primer, če je predmet služnosti zgolj uporaba nepremičnine.

10. člen

(brezplačna služnostna pravica)

(1) Ustanavljanje služnosti na nepremičnem premoženju Občine Beltinci je lahko brezplačno le v korist osebe javnega prava ali v korist izvajalca gospodarske javne službe, ki je v 100-odstotni neposredni lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti in se ne ukvarja s tržno dejavnostjo, če je to v javnem interesu.

(2) Javni interes se šteje za podan, če se pravice iz prejšnjega odstavka ustanovijo z namenom graditve ali vzdrževanja javnih objektov vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture ali javnih objektov za potrebe obrambe države, državnih rezerv, varnosti državljanov in njihovega premoženja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali za izvedbo omilitvenih ali izravnalnih ukrepov po predpisih o ohranjanju narave.

(3) Za ustanovitev služnosti poti preko nepremičnin v lasti Občine Beltinci oziroma nepremičnin v lasti krajevnih skupnosti Občine Beltinci, ki v naravi predstavljajo javno dostopne poti, ki pa še niso ustrezno kategorizirane kot občinske ceste (javne poti), služnostni upravičenci niso zavezani do plačila nadomestila.

III.      Stavbna pravica

11. člen

(stavbna pravica)

(1) Stavbna pravica se sme ustanoviti na tistih nepremičninah v lasti občine, ki jih le-ta trajno ne potrebuje za svoje potrebe in je ustavitev stavbne pravice bolj ekonomsko utemeljena od prodaje predmetne nepremičnine ali če je to v danih okoliščinah edini način gospodarne uporabe tega premoženja.

(2) Stavbna pravica se lahko ustanovi, če je vrednost nadomestila, ki ga imetnik stavbne pravice plača za ustanovitev stavbne pravice, enaka ali večja vrednosti nadomestila, ki ga bo lastnik zemljišča plačal imetniku stavbne pravice po poteku časa, za katerega je stavbna pravica ustanovljena.

12. člen

(pogoji za ustanovitev stavbne pravice)

(1) Za postopek ustanovitve stavbne pravice se smiselno uporabljajo zakonske in podzakonske določbe o razpolaganju s stvarnim premoženjem.

(2) Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice se sklene na podlagi metode javne dražbe, javnega zbiranja ponudb ali neposredne pogodbe.

(3) Pred sklenitvijo pravnega posla o ustanovitvi stavbne pravice je občina dolžna pripraviti načrt ustanovitve stavbne pravice na nepremičnini v lasti občine.

(4) Stavbne pravice se ne sme ustanoviti na nepremičnini s statusom grajenega javnega dobra.

(5) Stavbno pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta obremenjeno nepremičnino čim manj obremenjuje.

(6) V pogodbi o stavbni pravici se vsebino stavbne pravice natančno določi in se jo praviloma prikaže tudi na k pogodbi priloženi skici.

(7) V tem pravilniku je beseda imetnik stavbne pravice uporabljena za osebo, ki dejansko izvede s stavbno pravico povezano investicijo in za osebo, na katero morebiti le-ta prenese stavbno pravico.

13. člen

(postopek za ustanovitev stavbne pravice)

(1) Postopek za ustanovitev stavbne pravice se začne na podlagi vloge zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj bi bila vsebina stavbne pravice ter opisano, kje na predmetni parceli naj bi se predmet stavbne pravice (gradnja) nahajal in kolikšno površino (v m2) naj bi zasedal.

(2) Investitor mora k vlogi za ustanovitev stavbne pravice priložiti:

·        projektno dokumentacijo z vrisom lokacije (situacije) stavbne pravice v naravi in

·        katastrske in zemljiškoknjižne listine s podatki za vsako posamezno nepremičnino, na kateri se ustanavlja stavbna pravica.

(3) Podatki o površini, obremenjeni s stavbno pravico, se povzamejo iz projektne oziroma druge dokumentacije.

14. člen

(plačilo stavbne pravice)

(1) Stavbna pravica je odplačna, razen če je s tem pravilnikom ali drugim predpisom drugače določeno.

 (2) Zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno pravico je investitor oziroma vsakokratni imetnik stavbne pravice.

(3) Nadomestilo se praviloma obračuna v enkratnem znesku, ki zapade v plačilo v 30 dneh po sklenitvi pogodbe ali izdaji računa ter pred izročitvijo vknjižbenega dovoljenja investitorju, lahko pa tudi v obliki periodičnega (mesečnega ali letnega) plačevanja. V primeru obročnega plačevanja mora zavezanec prvi del nadomestila plačati preden se mu izroči vknjižbeno dovoljenje. V primeru predčasnega prenehanja stavbne pravice se nadomestilo ali sorazmerni del le-tega investitorju ne vrne.

(4) Stroški postopka ustanovitve stavbne pravice bremenijo investitorja.

15. člen

(ugotavljanje vrednosti nadomestila za stavbno pravico)

V primeru odplačne stavbne pravice višino nadomestila za stavbno pravico ugotavlja pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin.

16. člen

(ob prenehanju stavbne pravice)

(1) Ob prenehanju stavbne pravice občina imetniku stavbne pravice plača nadomestilo v višini, ki je dogovorjena s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, če pa to ni dogovorjeno, pa plača eno polovico povečanja tržne vrednosti nepremičnine.

(2) Če je vrednost iz prejšnjega odstavka negativna (vrednost odstranitve objekta, sanacije zemljišča ter drugi s tem povezani stroški so večji od takratne amortizirane vrednosti objekta), ima občina pravico od imetnika stavbne pravice zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani gradnjo, ki je bila zgrajena v zvezi s stavbno pravico ter da vzpostavi stanje, kot je bilo pred gradnjo (sanacija zemljišča).

(3) Če imetnik stavbne pravice v primernem roku ne naredi, kar je bilo skladno s prejšnjim odstavkom od njega zahtevano, sme občina to narediti sama na strošek imetnika stavbne pravice.

17. člen

(povzročitev škode imetnika stavbne pravice)

(1) Če imetnik stavbne pravice oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta stavbne pravice povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je povzročitelj dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu.

(2) Višino škode v primeru spornosti ugotovi cenilec. Imetnik stavbne pravice in izvajalec sta solidarno odgovorna za plačilo nadomestila, stroškov cenitve ter morebitnih drugih stroškov.

18. člen

(brezplačna stavbna pravica)

(1) Ustanavljanje stavbne pravice na nepremičnem premoženju Občine Beltinci je lahko brezplačno le v korist osebe javnega prava ali v korist izvajalca gospodarske javne službe, ki je v 100-odstotni neposredni lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti in se ne ukvarja s tržno dejavnostjo, če je to v javnem interesu.

(2) Javni interes se šteje za podan, če se pravice iz prejšnjega odstavka ustanovijo z namenom graditve ali vzdrževanja javnih objektov vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture ali javnih objektov za potrebe obrambe države, državnih rezerv, varnosti državljanov in njihovega premoženja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali za izvedbo omilitvenih ali izravnalnih ukrepov po predpisih o ohranjanju narave.

(3) V primeru podelitve brezplačne stavbne pravice je obvezna sestavina pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice določba, da se po prenehanju stavbne pravice nadomestilo imetniku stavbne pravice ne plača.

(4) Nepremičnine, ki je predmet stavbne pravice, imetnik ne sme obremeniti z zastavno pravico.

19. člen

(prenos stavbne pravice)

(1) Imetnik stavbne pravice lahko le-to prenese na tretjo osebo le ob predhodnem pisnem soglasju občine. Soglasje se lahko poda tudi že v pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice.

(2) Če imetnik stavbne pravice prenese le-to na tretjo osebo brez predhodnega soglasja ali celo ob izrecnem nasprotovanju občine, sme občina odstopiti od pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice.

IV. Prehodne in končne določbe

20. člen

Krajevne skupnosti v Občini Beltinci ter upravljavci zemljišč v lasti Občine Beltinci morajo pri obremenjevanju stvarnega premoženja upoštevati določila tega pravilnika.

21. člen

(veljavnost sklenjenih pogodb)

Služnostne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, ki so bile sklenjene pred  uveljavitvijo tega pravilnika ostanejo v veljavi do izteka.

22. člen

(začetek veljavnosti)

Pravilnik  začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.04.2020 dalje.

Številka.: 032-01/2020-11- 106/VII     

Datum: 19.02.2020