Na podlagi
149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno
besedilo, 28/06 - skl. US, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 -
ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14,
37/15, 56/15 in 102/15), 32., 33. in drugega odstavka 36. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -
ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11) v zvezi z
Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06,
Uradni list Evropske unije, št. 317/07, 314/09, 319/11, 335/13 in
307/15), 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno
besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 -
ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), in 16. člena
Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14)
ter skladno s 3. členom
Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Dornava
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2016) je Občinski svet Občine
Dornava na svoji 12. seji, dne 26.5.2016 sprejel |
|
ODLOK |
O
KONCESIJI ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE |
ZBIRANJA
IN PREVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV |
V OBČINI
DORNAVA |
|
I.
Splošne določbe |
|
1.
člen |
(Predmet odloka) |
(1) Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne
gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v
Občini Dornava predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo
predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v
zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. |
(2) Lokalna gospodarska javna služba iz prvega
odstavka se izvaja na celotnem območju Občine Dornava. |
(3)
Izvajanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza
komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) zajema: |
·
organizacijsko in
prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, |
·
vrsto in obseg
storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, |
·
pogoje za
zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, |
·
pravice in obveznosti
izvajalcev in uporabnikov storitev javne službe, |
·
uporabljanje,
upravljanje in vzdrževanje objektov, naprav in opreme, potrebnih za
izvajanje javne službe |
(4) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na
krajevno običajen način. |
|
2.
člen |
(Definicije) |
Poleg
pomenov, določenih zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v
tem odloku še naslednji pomen: |
·
gospodarska javna
služba oziroma javna služba: je lokalna gospodarska javna služba iz 1.
člena tega odloka; |
·
koncedent: je Občina
Dornava; |
·
koncesija: je
koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka; |
·
koncesionar: je
oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na
podlagi koncesije. |
·
Izvajalec javne
službe: je koncesionar po tem odloku. |
|
3.
člen |
(Enotnost koncesijskega razmerja) |
V Občini Dornava (v nadaljevanju: Občina) se
dejavnost iz 1. člena izvaja enotno s podelitvijo koncesije enemu
izvajalcu (koncesionarju). |
|
II. Dejavnosti, ki so predmet gospodarske javne službe |
|
4.
člen |
(Vsebina
gospodarske javne službe) |
Gospodarska
javna služba »zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov« obsega: |
·
prevzemanje mešanih
komunalnih odpadkov na odjemnih mestih ter zagotavljanje obdelave,
predelave in odstranjevanja teh odpadkov, |
·
prevzemanje ločenih
odpadkov po tipiziranih posodah, zabojnikih in vrečkah na odjemnih
mestih za ločevanje odpadkov in v zbiralnicah ločenih odpadkov ter
zagotavljanje obdelave in predelave teh odpadkov, |
·
prevzemanje kosovnih
odpadkov na odjemnih mestih ter zagotavljanje obdelave, predelave in
odstranjevanja teh odpadkov, |
·
vodenje evidenc o
odpadkih in o ravnanju z njimi, |
·
redno in pravočasno
obveščanje o posameznih aktivnostih opravljanja javne službe na krajevno
običajen način, |
·
izvajanje vseh
potrebnih aktivnosti za preprečevanje nastajanja in zmanjševanje
nastajanja odpadkov ter |
·
ostale storitve, ki
sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne
službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe. |
|
III.
Splošni
pogoji za izvajanje gospodarskih javnih služb in
uporabo
javnih dobrin ter območje izvajanja
|
|
5.
člen |
(Način
podelitve in izvajanje koncesije) |
(1)
Koncesija po tem odloku se podeli neposredno na podlagi pogodbe,
sklenjene med Občino Dornava in drugo osebo javnega prava, ob
izpolnjevanju predpisanih pogojev (v nadaljevanju: koncesionarjem) v
upravnem postopku, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve
koncesije gospodarske javne službe. O izbiri koncesionarja odloči z
odločbo v upravnem postopku pristojni upravni organ Občine. |
(2) Na
podlagi odločitve iz prejšnjega odstavka Občina s koncesionarjem sklene
koncesijsko pogodbo. |
|
6.
člen |
(Pogoji izvajanja
gospodarske javne službe) |
Pogoji javne službe,
ki je predmet te koncesije so določeni v odloku o načinu izvajanja
gospodarske javne službe in v tem odloku. |
|
7.
člen |
(uporabniki) |
(1) Uporabniki javne
službe »zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov« so povzročitelji
odpadkov, to je vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občine
stalno, začasno ali občasno povzroča komunalne odpadke, s tem da:
|
·
biva v svojih
ali najetih nepremičninah, |
·
opravlja
dejavnost, |
·
upravlja javne
površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke,
parkirišča, ulice, pločnike in podobno), |
·
organizira
kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali
zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove
običajne javne ali zasebne rabe. |
(2) Uporaba storitev
javne službe je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih
določa odlok, ki ureja način opravljanja javne službe zbiranja in
prevoza komunalnih odpadkov na območju Občine. |
|
IV. Koncesija
|
|
8.
člen |
(Začetek,
tek in trajanje koncesije) |
(1) Koncesijsko
razmerje za dejavnosti iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa
pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo
koncesijske pogodbe. |
(2) Trajanje
koncesijskega razmerja za dejavnost iz 1. člena tega odloka, ki je
predmet lokalne gospodarske javne službe, je 5 let od sklenitve
koncesijske pogodbe (rok koncesije). |
(3) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve
koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo
najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe. |
(4) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje
sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati
bistvenega dela tega koncesijskega razmerja. |
(5) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša
zgolj iz razlogov določenih z zakonom. |
(6)
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred
iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa
učinkovati ob izteku roka. |
|
|
9.
člen |
(Način
izvajanja) |
Koncesionar
je dolžan izvajati javne službe, ki so predmet koncesije, na način, kot
je določen v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja
javne službe, ki je predmet koncesije in drugih predpisih ter splošnih
aktih, izdanih po javnem pooblastilu. |
|
10.člen |
(Koncesionarjev pravni monopol)
|
(1)
Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju
Občine: |
·
izključno oziroma
posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka, |
·
izključno oziroma
posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja občinske
infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne
službe, |
·
dolžnost zagotavljati
uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne
službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. |
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico
opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem
imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini
in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju Občine.
|
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob
soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim
usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko
druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju Občine. |
(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne
javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z
zakonom ali drugimi predpisi. |
|
11.člen |
(Razmerje do podizvajalcev) |
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko
pogodbe s podizvajalcem, izbranim po postopku določenim z zakonom, v
razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem,
nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
12.člen |
(Uporaba javnih
dobrin) |
(1)
Storitve
javne službe
so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. |
(2) Uporaba storitev
javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu
izvajanja javne službe, za uporabnike obvezna. |
|
V. Javna pooblastila |
|
13. člen |
(Vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc) |
(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno
pooblastilo za vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc, kot
izhaja iz tega odloka. |
(2) Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih
katastrov, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo
obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov
posameznih javnih služb ureja koncesijska pogodba. |
(3) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov
je last Občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje
zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s
standardi in normativi geografskega informacijskega sistema in ga je
dolžan koncesionar po prenehanju koncesijskega razmerja v celoti predati
koncedentu. |
|
(4) Kataster mora biti voden ažurno, koncesionar, ki
pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa ga mora uskladiti skladno z
veljavno zakonodajo in v kolikor z odlokom o načinu izvajanja
gospodarske javne službe ni določen drugačen rok, v 12 mesecih po
podpisu koncesijske pogodbe. |
(5) Vse spremembe na objektih, napravah in glede
opreme v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh. |
|
14.člen |
(Vsebina katastra) |
(1) Kataster
vsebuje baze podatkov o objektih, njihovi lokaciji ter stanju, napravah
in opreme (zabojniki, premične zbiralnice, kompostniki, …). |
(2) Kataster
vsebuje tudi baze podatkov o zbirnih in odjemnih mestih s podatki o
vrstah, tipih in volumnu predpisanih zabojnikov za odpadke na posameznih
prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih. |
(3)
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine. Vodi se tekstualno in
grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno
s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema. |
(4) Kopijo
ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar
najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa
mu jih brezplačno izroči v celoti v last in posest Občini. |
(5) Kataster se vodi v obliki
elektronske baze podatkov, ki mora biti Občini neprekinjeno dostopna
(»on-line«). |
(6) Skladno z določili zakona, ki
ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem
dolžen posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij,
za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane.
Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec
slednjemu dolžen posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih
informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen
zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij
javnega značaja. |
(7) Z osebnimi podatki iz katastra
mora izvajalec ravnati na predpisan način. |
|
15.člen |
(Ostale evidence) |
(1) Koncesionar mora na podlagi javnega pooblastila
podeljenega s tem odlokom, voditi evidenco tudi o: |
·
naseljih, kjer je zagotovljeno stalno in občasno zbiranje komunalnih,
kosovnih in nevarnih komunalnih odpadkov, |
·
celotni količini zbranih odpadkov v Občini, |
·
količinah ločeno zbranih odpadkov po vrstah in količinah ter ločeno
zbranih nevarnih komunalnih odpadkov, |
·
količinah in vrstah odpadkov oddanih predelovalcem, |
·
količinah in vrstah nevarnih komunalnih odpadkov oddanih predelovalcem
ali odstranjevalcem, |
·
količini predhodno skladiščenih odpadkov, |
·
vrsto in količino izvoženih in uvoženih odpadkov iz držav članic EU |
·
količini in vrstah odpadkov, ki so odpadna embalaža, oddanih v skladu s
predpisi o embalaži in odpadni embalaži, vključno z odpadno embalažo, ki
je nevarni odpadek, |
·
evidenco o prevozih odpadkov. |
(2) Izvajalec javne službe mora za vsako pošiljko iz
prvega odstavka tega člena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti
evidenčni list, če je ta predpisan. Izvajalec mora dokumentacijo in
evidence iz prvega odstavka tega člena za posamezno koledarsko leto
hraniti najmanj pet let, evidenco o prevozih odpadkov pa tri leta. |
|
16.člen |
(Javno
pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij)
|
(1) Izvajalec ima, glede na vsebino
izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta
odlok, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, javno pooblastilo
za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v
nasprotju z zakonom. |
(2) Izvajalec je dolžen na vlogo
stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje. |
(3) Do sprejema ustreznih
prostorskih aktov, kot jih ureja zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje,
ima izvajalec, kolikor to ni v nasprotju z zakonom, tudi javno
pooblastilo za izdajo soglasja na projektno dokumentacijo za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
(4) Izvajalec je pogoje za izdajo
soglasij dolžen predhodno uskladiti z Občino, slednja pa ima pravico
pred izdajo soglasja seznaniti se z le-tem. |
|
(5) Če ni v zakonu, podzakonskem
predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve
izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih
pooblastil, odloča župan. |
|
17.člen |
(Kontrolna knjiga) |
(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni
knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o
vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne
službe, najmanj pa naslednje: |
·
naprava in/ali
oprema, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena, |
·
naprava in/ali oprema
s katero je bilo delo opravljeno, |
·
opis dela, |
·
porabljen čas za
opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo, |
·
podatke o opravljenih
rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in
predlaganimi ukrepi. |
(2)
Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do 5. dne
v mesecu za pretekli mesec. |
|
VI. Razmerja koncesionarja do uporabnikov in
koncedenta |
|
18.člen |
(Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in
uporabnikov) |
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta
tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov. |
|
19.člen |
(Dolžnosti koncesionarja) |
(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem: |
·
v sodelovanju s pristojnim organom
skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za
investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami, opremo
in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe; |
·
pripravljati predlog programa
odvoza odpadkov; |
·
izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi
predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno
kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne
službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu; |
·
upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za
ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; |
·
kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati
objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti; |
·
v
prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala
vzdrževalna in druga dela; |
·
vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju
časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; |
·
omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe, |
·
po izgradnji prenesti v last koncedenta objekte komunalne
infrastrukture, če ni vnaprej skladno s predpisi drugače določeno; |
·
sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev,
ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
|
·
skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem
javne službe; |
·
pravočasno dogovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe; |
·
obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s
predpisom; |
·
pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih
virov, kot je določeno v odloku o izvajanju javne službe, |
·
vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo, usklajenih z
občinskimi evidencami; |
·
ažurno in strokovno voditi poslovne knjige; |
·
pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane
javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in
prihodkov dejavnosti; |
·
poročati koncedentu o izvajanju koncesije; |
·
obveščati druge pristojne organe (inšpekcije, …) o kršitvah. |
(2) Glede
zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih
standardov, vrste posod, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih,
organizacijskih in drugih standardov in normativov za izvajanje javne
službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih, ki urejajo
javno službo. |
(3)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi,
vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega
v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes
koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz
koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre
koncesijsko pogodbo. |
|
20.člen |
(Interventno izvajanje javne službe) |
(1) Koncesionar je
dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti
odvoz nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov, oziroma popraviti okvare
in poškodbe na zbiralnikih nevarnih odpadkov ter okvare in poškodbe na
objektih in napravah, v delu kjer se predelujejo oziroma odlagajo in
skladiščijo nevarni in zdravju škodljivi odpadki, v roku 12 ur po
ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. |
(2)
Koncesionar je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo
in objekte javne službe, skrbeti za urejenost odjemnih mest, zbiralnikov
ter zabojnikov. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na
slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja
ljudi in varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v roku 14 dni od
ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov. |
|
21.člen |
(Odgovornost koncesionarja) |
(1) Za
izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov,
odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe. |
(2)
Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren
tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne
službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci
Občini …, uporabnikom ali tretjim osebam. |
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske
pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z
razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti
zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote,
določeno s sklepom župana - zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo
povzroči Občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za
škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe
povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam).
Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v
korist Občine Dornava. |
|
22.člen |
(Ločeno računovodstvo) |
(1) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti,
za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na
opravljanje javne službe. |
(2) Koncesionar mora za javno službo voditi ločeno
računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe.
Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno
gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti. |
|
23.člen |
(Dolžnosti koncedenta) |
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti: |
·
da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi
o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji,
ki so navedeni v tem odloku; |
·
da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem
poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter
vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob
upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova
vrednost; |
·
da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja
storitev javne službe; |
·
da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev,
ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na
področju Občine; |
·
pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
|
24.člen |
(Pravice uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti
pravico: |
·
do trajnega, rednega in
nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja, |
·
pravico do zagotovljenih cen storitev, |
·
pravico do enake obravnave
glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
·
zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javnih služb, |
·
vpogleda v evidence - kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi
koncesionar in se nanašajo nanj, |
·
uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi. |
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem
javne službe pritoži koncesionarju in
koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v
nasprotju s tem odlokom. |
|
25.člen |
(Dolžnosti uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti
dolžnost: |
·
upoštevati navodila
koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe, |
·
pripraviti neoviran
dostop do vseh zbiralnikov, objektov, opreme, prostorov in naprav, kjer
se opravljajo storitve javne službe, |
·
redno plačevati
storitve v skladu z veljavnimi tarifami, |
·
prijaviti vsa
dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti
koncesionarju vsako spremembo, |
·
nuditi koncesionarju
potrebne podatke za vodenje katastra - obveznih zbirk podatkov. |
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v
okviru storitev javne
službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne
omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči
izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno
inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. |
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja
odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo
storitev
javne službe. |
|
26.člen |
(Dokazovanje izpolnjevanja pogojev) |
(1)
Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe izpolnjevati naslednje
pogoje: |
·
registracijo oziroma
izpolnjevanje pogojev za opravljanje javne službe; |
·
razpolagati z
zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami,
usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe za njeno
izvajanje na celotnem območju Občine, |
·
razpolagati z
zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo;
|
·
biti sposoben
samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne službe; |
·
sposobnost
zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju
tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju
krajevnih običajev; |
·
zagotavljati
interventno izvajanje javne službe ob vsakem času; |
·
usposobljenost za
vodenje katastra ter razpolaganje z ustreznimi delovnimi pripravami za
njegovo vodenje. |
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne
druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
|
|
VII. Organ, ki opravi izbor koncesionarja,
organ, pristojen za sklenitev koncesijske pogodbe in trajanje
koncesijskega razmerja |
|
27.
člen
|
(Izbira koncesionarja) |
(1) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o
izboru koncesionarja z upravno odločbo. |
(2) Koncedent izbere enega koncesionarja.
|
|
(3) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati,
če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske
pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja. |
|
28.
člen |
(Sklenitev koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz
koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
(2) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o
izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko
pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema.
Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. |
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene
župan. |
(4) Koncesijska pogodba mora biti z novim
koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila
podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka. |
|
29.
člen |
(Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko
pogodbo) |
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s
koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna.
Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
|
|
30.
člen |
(Pristojni organ za izvajanje koncesije) |
Organ Občine, pristojen za izdajanje odločb in
drugih aktov v zvezi s koncesijo je Občinska uprava. |
|
31.
člen |
(Nadzor
nad izvajanjem javne službe) |
(1) Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ, v
okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko
zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa
zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja. |
(2) Nadzorstvo iz prvega odstavka opravljajo
občinski inšpektorji, komunalni nadzornik in občinski redarji. Občina
lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti zavod oziroma
drugo institucijo. |
(3) Službe, navedene v drugem odstavku tega člena,
lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne
izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo
odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti
izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
(4) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega
nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
|
32.
člen |
(Organ
nadzora) |
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska
inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih
prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po
samem zakonu. |
|
33.
člen |
(Finančni nadzor) |
(1) Finančni nadzor nad poslovanje koncesionarja izvaja pristojni
občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in
finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko
pogodbo.
|
(2) Koncesionar mora
koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore,
pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v
dokumentacijo (letne računovodske izkaze, …), v kataster javne službe
oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. |
(3) Nadzor je lahko
napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora
koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
|
(4) Koncedent izvrši
napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred
izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne
dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. |
(5) O nadzoru se
napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in
koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
|
34.
člen |
(Letni programi izvajanja in koncesionarjeva
poročila) |
(1)
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju,
opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in
organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije. |
(2)
Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za
javno službo za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o
poslovanju in izvajanju javne službe, najkasneje do 31.03. vsakega
tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme
Občinski svet. |
(3) Program izvajanja javne službe vsebuje predvsem: |
·
obseg predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno
navedbo posameznih objektov in naprav, stroškovno oceno, cenikom in
pričakovanimi rezultati na področju ravnanja z odpadki, |
·
obseg predvidenega rednega izvajanja javne službe s stroškovno oceno in
cenikom, |
·
obseg in stroški zamenjave uničene in poškodovane opreme ter naprav, |
·
navedbo odjemnih mest, |
·
izpolnjevanju
obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi, |
·
pritožbah uporabnikov
storitev koncesionarja in o reševanju le teh, |
·
zavrnitvah
uporabnikov storitev, |
·
oddaji poslov
podizvajalcem, |
·
spremembah v podjetju
koncesionarja, |
·
škodnih dogodkih,
|
·
spremenjenih pogojih
izvajanja koncesijske pogodbe, |
·
koriščenju zavarovanj
in |
·
vseh ostalih
okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje
koncesijske pogodbe. |
(4) Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega
člena se lahko določi v koncesijski pogodbi. |
(5) Najkasneje v roku devetih
mesecev po pričetku izvajanja javne službe po tem odloku mora izvajalec
pripraviti in pristojnemu organu predložiti predlog dolgoročnega plana
javne službe za obdobje naslednjih petih let. Kasnejše predloge
dolgoročnih planov je izvajalec dolžan pripravljati vsako peto leto, za
obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove
morebitne spremembe, sprejema Občinski svet. |
|
35.
člen |
(Nadzorni ukrepi) |
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da
koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja,
mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma
drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
VIII. Prenos koncesije |
|
36.
člen |
(Oblika) |
|
|
|
IX. Prenehanje
koncesijskega razmerja
|
|
37.
člen |
(Načini
prenehanja koncesijskega razmerja) |
Razmerje med
koncedentom in koncesionarjem preneha: |
·
s prenehanjem
koncesijske pogodbe, |
·
s prenehanjem
koncesionarja, |
·
z odvzemom
koncesije, |
·
z odkupom
koncesije. |
|
38.
člen |
|
Koncesijska pogodba
preneha: |
·
po preteku
časa, za katerega je bila sklenjena, |
·
z
(enostranskim) koncedentovim razdrtjem, |
·
z odstopom od
koncesijske pogodbe, |
·
s sporazumno
razvezo. |
|
39.
člen |
(potek
roka koncesije)
|
Koncesijska
pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba
sklenjena. |
|
40.
člen |
(razdrtje
koncesijske pogodbe)
|
(1) Koncesijska
pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha: |
·
če je proti
koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali
likvidacijski postopek, |
·
če je bila
koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov,
koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije,
na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno
izvajanje koncesije, |
·
če je po
sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal
zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
·
če koncesionar
koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom
njegovih storitev ali tretjim osebam, |
·
če obstaja
utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje
obveznosti. |
(2) V primeru
izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko
začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe),
če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne
poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna
poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne
osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega
razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje
prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek
za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku,
ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju
izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz
četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v
koncesijski pogodbi. |
(3)
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje
svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju
onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
(4) Koncesijska
pogodba se enostransko razdre po sodni poti. |
(5) Enostransko
razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin,
ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali
drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(6) Ob razdoru
koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu
zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj,
ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v
naravi. |
|
41.
člen |
(Odstop od koncesijske pogodbe) |
(1) Vsaka
stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
·
če je to v
koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
·
če druga stranka krši
koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno. |
(2) Ne šteje
se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem
interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se
neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom
v koncesionarjeve pravice. |
(3) Odstop od
koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. |
|
42.
člen |
(sporazumna
razveza)
|
(1) Pogodbeni stranki
lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko
pogodbo. |
(2) Stranki se
sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da
je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega
značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. |
|
43.
člen |
(Prenehanje
koncesionarja)
|
(1)
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
|
(2)
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije
na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev,
prenos premoženja, preoblikovanje, …). V teh primerih lahko koncedent
pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre
koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
|
44.
člen |
(Odvzem koncesije)
|
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v
skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent
lahko odvzame koncesijo koncesionarju: |
·
če ne začne z
opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo,
določenem roku, |
·
če je v javnem
interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot
koncesionirane javna služba. |
(2) Pogoji
odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije
je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu
koncesije. |
(3) Odvzem koncesije
ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje
utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
(4) V
primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan
koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih
odškodninskega prava. |
|
45.
člen |
(Odkup koncesije)
|
(1) Če koncedent
enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito
opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije.
Odločitev o odkupu mora sprejeti Mestni svet, ki mora hkrati tudi
razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu
izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne
odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri
mesece. |
(2) Poleg obveze po
izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema
koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno
zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po
povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do
rednega prenehanja koncesijske pogodbe. |
X. Višja
sila in spremenjene okoliščine |
|
46.
člen |
(Višja sila) |
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine
so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po
sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v
celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti
potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi
oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju
Občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska
pogodba. |
(2) Koncesionar mora
v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo
tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno
z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje
sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale
javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O
nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma
medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih
pogojih. |
(3) V primeru iz
prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta
povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane
javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V
primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg
koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote,
službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v
Občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor
nad izvajanjem ukrepov. |
|
47.
člen |
(Spremenjene okoliščine) |
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe
okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja
in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe
nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na
koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske
pogodbe. |
(2) Spremenjene
okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje
koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske
pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar
dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
|
|
XI. Uporaba prava in reševanje sporov |
|
48.
člen |
(Uporaba prava) |
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem
ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori
izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
|
49.
člen |
(Arbitražna klavzula
in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) |
(1) S koncesijsko
pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom
in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s
pravnim redom. |
(2) V razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali
arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
|
|
XII.
Prehodne in končne določbe |
|
50.
člen |
(uskladitev katastrov) |
Kataster
zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic mora izvajalec uskladiti z
dejanskim stanjem najkasneje v roku osemnajst mesecev po uveljavitvi
tega odloka. |
|
51.
člen |
(Uskladitev z zakonodajo) |
Oseba, ki izvaja dejavnosti javnih služb po tem
odloku, mora v rokih določenih v predhodnih določbah Uredbe o ravnanju z
odpadki (Uradni list RS, št. 34/2008) uskladiti poslovanje s to uredbo. |
|
52.
člen
|
(Derogacijska klavzula) |
Z
uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: Odlok o ravnanju s
komunalnimi odpadki na območju Občine Dornava (Uradni list Republike
Slovenije, št. 11/97), Pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju
komunalnih odpadkov v Občini Dornava (Uradni list Republike Slovenije,
št. 11/97), Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za
opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki v Občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin,
št. 16/12) in Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 16/12 in 1/13). |
|
53.
člen |
(Pričetek veljavnosti odloka) |
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin, ko ga sprejme Občinski svet Občine Dornava. |
(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka:
007-13/2016 |
Datum:
26.05.2016 |
|
|
Občina Dornava |
|
Rajko Janžekovič, župan |
|