New Page 2

Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) v zvezi z 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ- -C, 57/12, 57/12– ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US,14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/14, 3/18) je Občinski svet Občine Vodice na 29. redni seji dne 14.12.2021 sprejel

 

Odlok

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

za območje Re_11 Repnje (OPPN_Repnje-3)

 

 

I.         SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Re_11 (v nadaljevanju OPPN_ Repnje-3).

(2) OPPN se v prostorskem informacijskem sistemu vodi pod identifikacijsko številko: 1238.

 

2. člen

(predmet OPPN)

(1) Predmet OPPN je celovita prostorska ter infrastrukturna ureditev objektov in naprav ureditvenega

območja.

(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN so:

- izgradnja poslovno-skladiščno-garažne stavbe za potrebe avtoprevozniške dejavnosti;

- izgradnja parkirnih in manipulativnih površin zahod;

- izgradnja dostopne ceste in parkirnih ter manipulativnih površin vzhod;

- ureditev prometnega priključevanja na lokalno cesto LC 462111 Benko - Repnje;

- ureditev komunalne in energetske infrastrukture območja;

- ureditev peš in kolesarskih poti, parkirnih površin za obiskovalce ter zelenih in urbanih površin območja.

 

3. člen

(sestavni deli OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge.

(2) Tekstualni del OPPN vsebuje:

- splošne določbe;

- območje OPPN;

- opis prostorskih ureditev;

- rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo;

- zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;

- rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin;

- rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;

- načrt parcelacije;

- etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter drugi posegi in zahteve za izvajanje OPPN;

- velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;

- prehodne in končne določbe.

(3) Grafični del OPPN obsega:

- list 1: Prikaz lege območja OPPN v prostoru; merilo 1:2000;

- list 2: Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; merilo 1:1000;

- list 3.1: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – ureditvena situacija; merilo 1:1000;

- list 3.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – prerezi; merilo 1:1000;

- list 4: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; merilo 1:1000;

- list 5: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; merilo 1:1000;

- List 6: Načrt parcelacije s prikazom javnih površin; merilo 1:1000.

(4) Priloge OPPN so:

- sklep o pričetku OPPN;

- izvleček iz nadrejenega prostorskega akta;

- prikaz stanja prostora;

- strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve;

- smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;

- odločba o celoviti presoji vplivov na okolje za OPPN;

- okoljsko poročilo;

- obrazložitev in utemeljitev OPPN;

- povzetek za javnost.

 

II.        OBMOČJE OPPN

 

4. člen

(obseg območja OPPN)

(1) Enota urejanja prostora EUP z oznako Re_11, določena z nadrejenim prostorskim aktom »Odlok o

občinskem prostorskem načrtu Občine Vodice« (Uradno glasilo Občine Vodice št. 1/14 z dne 29.1.2014, št. 8/14 z dne 4.9.2014 (SDOPN), št. 4/15 z dne 29.5.2015 (SDOPN)), predstavlja nepozidano območje, ki se nahaja v naselju Repnje.

(2) Območje leži na vzhodni strani lokalne ceste LC 462111 Benko - Repnje oziroma zahodno od AC 0010 Vodice - Ljubljana (Šmartno). Območje OPPN se nahaja severno od stavb Kongregacije šolskih sester, Repnje 27 in južno od stavb Kongregacije šolskih sester, Repnje 30 oziroma neposredno ob lokalni cesti LC 462111 Benko - Repnje. V večjem delu meji na kmetijska zemljišča Re_14 (vzhodna, pretežni del južne in vzhodni del severne meje), v preostalem delu pa na cestne površine Re_12 in Re_10 (zahodna in zahodni del severne meje) oziroma le v manjšem delu na stavbno zemljišče Re_12 z individualno stanovanjsko gradnjo (zahodni del južne meje).

(3) Območje OPPN okvirno meri 1,00 ha in zajema zemljiške parcele številka 63/3, 63/4, 183/1 (del), 184/3, 184/4, 184/5, 185/1 (del), 185/4 in 185/5, vse k.o. 1742 – Repnje, ter je natančno določeno v grafičnem delu.

 

5. člen

(urejevalne enote)

(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje urejevalne enote (v nadaljevanju Ue):

- Ue1 – območje javnih površin;

- Ue2 – območje poslovno-skladiščno-garažne stavbe;

- Ue3 – območje parkirnih in manipulativnih površin zahod;

- Ue4 – območje dostopne ceste in parkirnih ter manipulativnih površin in nadstrešnice na vzhodu.

(2) Urejevalne enote so prikazane v grafičnem delu OPPN.

 

III.      OPIS PROSTORSKIH UREDITEV

 

6. člen

(funkcija in oblikovanje območja OPPN)

(1) Območje OPPN je v občinskem prostorskem načrtu opredeljeno kot območje namenjeno ostalim prometnim površinam.

(2) Območje OPPN je namenjeno avtoprevozniški dejavnosti, kar vključuje izgradnjo poslovno-skladiščnogaražne stavbe, ureditev parkirišč in manipulativnih površin za gospodarska in tovorna vozila, ki presegajo 3,5 tone in za priklopnike teh motornih vozil, ureditev pripadajočih površin in objektov za njihovo rabo, krajinske ureditve in ureditev gospodarske infrastrukture.

(3) Pri urbanističnem oblikovanju območja je potrebno upoštevati gradbeno mejo, določeno v grafičnem delu, ter slediti smerem, ki jih podajajo načrtovane prometne ureditve.

 

7. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1) Območje OPPN na vzhodni strani meji na varstveno območje zaščite vodnih virov – 3, zato je potrebno upoštevati določila veljavnega občinskega odloka s področja varstva virov pitne vode na območju Občine Vodice.

(2) Vzdolž severnega in južnega roba območja OPPN se napram obstoječi poselitvi vzpostavi zeleni pas z drevesno in grmovno zarastjo, s čimer se zmanjšajo vidni vplivi in hrup na obstoječo stanovanjsko pozidavo v okolici.

(3) Z rekonstrukcijo vzhodnega roba lokalne ceste LC 462111 Benko – Repnje se, z ureditvami v sklopu

urejevalne enote Ue1, vzpostavi nov hodnik za pešce in uredi priključevanje območja OPPN na lokalno cesto.

 

8. člen

(posegi izven območja OPPN)

(1) Posegi izven območja OPPN so dopustni za potrebe gradnje gospodarske in prometne infrastrukture, za potrebe priključevanja območja in za vzpostavitev povezav s sosednjimi območji. Posegi so dopustni s soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture.

 

9. člen

(javne površine)

(1) Javne površine v območju OPPN so površine urejevalne enote Ue1 - cesta.

(2) Razmejitev javnih površin je prikazana v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.

 

10. člen

(dopustne dejavnosti)

(1) V območju OPPN so dopustne naslednje osnovne dejavnosti: poslovne, skladiščne in storitvene dejavnosti za potrebe avtoprevoznišva ob ureditvi parkirišč za gospodarska in tovorna vozila, ki presegajo 3,5 tone ter za priklopnike teh motornih vozil.

(2) Skladiščenje nevarnih snovi v območju OPPN ni dopustno.

 

11. člen

(vrste dopustnih gradenj in objektov)

(1) V območju OPPN so dopustne:

- gradnje novih objektov;

- nadzidave in dozidave objektov;

- rekonstrukcije objektov;

- odstranitve objektov;

- gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na gradbeni parceli stavb, ki služijo dejavnostim na teh parcelah oziroma teh dejavnosti ne ovirajo.

(2) Na območju OPPN je dopustna gradnja naslednjih stavb oziroma objektov:

- 1220 Poslovne in upravne stavbe;

- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;

- 1242 Garažne stavbe;

- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, od tega samo skladiščne stavbe;

- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega samo nadstrešnice;

- 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;

- 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, od tega samo vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode;

- 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;

- 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje;

- 321 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin;

- oziroma drugih objektov, če se za to pokaže potreba in dopolnjujejo osnovno dejavnost ter pod oblikovnimi pogoji odloka. Takšni objekti ne smejo imeti večjega vpliva na okolje, kot objekti, ki so v območju že dopustni.

(3) Na celotnem območju OPPN so dopustne gradnje infrastrukture potrebne za delovanje načrtovanega območja.

 

IV.       REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN TER POGOJI IN USMERITVE ZA

  PROJEKTIRANJE IN GRADNJO

12. člen

(merila, pogoji in usmeritve za umeščanje, načrtovanje in oblikovanje objektov)

(1) Umestitev stavb na gradbeni parceli stavb je regulirana z gradbeno mejo, določeno v državnem koordinatnem sistemu. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Gradbena meja je prikazana v grafičnem delu OPPN na listih številka 3.1, 3.2, 4, 5 in 6.

(2) Gradbeno parcelo stavb zaradi posebnih značilnosti ter povezanosti funkcij na območju sestavljajo Ue2, Ue3 in Ue4. Gradbena parcela stavb je lahko sestavljena iz več celih zemljiških parcel.

(3) Stavbe morajo biti orientirane tako, da so stranice osnovnih kubusov stavb vzporedne s pripadajočo gradbeno mejo.

(4) Dopustna etažnost stavb v Ue2 je K (klet) + P (pritličje) + 1 (nadstropje), pri čemer višina stavbe ne sme presegati 7,00 m (merjeno od kote pritličja). Kota pritličja je maksimalno 1,2 m nad koto urejenega terena.

(5) Dopustna etažnost stavb v Ue4 je P (pritličje), pri čemer višina stavbe ne sme presegati 7,00 m (merjeno od kote pritličja). Kota pritličja je maksimalno 0,5 m nad koto urejenega terena.

(6) Podkletitev objektov je dopustna na način, da so preprečeni morebitni škodljivi vplivi visokih voda in talne vode.

(7) Ograje morajo biti na strani, ki meji na javno površino, umaknjene najmanj 1,0 m v parcelo. Ostale ograje so lahko postavljene na parcelno mejo, če oba lastnika s tem soglašata. Če lastnika ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m.

(8) Ostali enostavni in nezahtevni objekti, ki niso stavbe, morajo biti:

- od sosednje parcelne meje oddaljeni najmanj 0,5 m, s soglasjem soseda pa lahko segajo do parcelne meje;

- od gospodarske javne infrastrukture odmaknjeni najmanj 1,5 m, oziroma v skladu s pogoji upravljavca.

(9) Gradbene meje ne veljajo za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo.

(10) Faktor zazidanosti gradbene parcele stavb (FZ) je razmerje med zazidano površino stavb in celotno površino gradbene parcele. Največji dopustni faktor zazidanosti je 0,2.

(11) Delež zelenih površin (DZP) v območju je delež površin gradbene parcele stavb, namenjene zelenim ureditvam, ki ne služijo prometnim površinam objekta. V celotnem območju je treba zagotoviti najmanj 20% zelenih površin.

(12) Strehe so lahko:

- ravne ali

- simetrične dvokapnice minimalnega naklona s strešino skrito za atiko.

(13) Ne glede na določila prejšnjega odstavka je dopustna legalizacija obstoječe nadstrešnice na vzhodu Ue4 z obstoječim naklonom strehe.

(14) Sončni zbiralniki ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino oziroma skriti za fasadnim vencem.

 

13. člen

(merila, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo javnih cest)

(1) Urejevalna enota Ue1 predstavlja površine obstoječih in načrtovanih javnih cest.

(2) Tipični prečni profil obstoječe javne ceste LC 462111 Benko – Repnje se na odseku, ki poteka ob robu območja OPPN, preuredi tako, da se poleg voznih pasov 2 x 2,75 m ob južnem robu izvede dvignjen hodnik za pešce, ki je od vozišča ločen z robnikom, minimalne širine 1,2 m.

(3) Prometno priključevanje območja OPPN na LC 462111 se zagotovi z vzpostavitvijo neposrednega dostopa do parkirnih in manipulativnih površin v urejevalni enoti Ue3 in rekonstrukcijo obstoječe dostopne poti in njenega priključka v urejevalni enoti Ue4.

 

14. člen

(merila, pogoji in usmeritve za parkiranje, interventne in manipulativne površine)

(1) Potrebne manipulativne, parkirne in interventne površine morajo biti zagotovljene znotraj gradbene parcele glede na predviden namen stavbe.

(2) Pri določanju minimalnega števila parkirnih mest je potrebno upoštevati določila nadrejenega akta.

(3) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

(4) Parkirno mesto za osebno vozilo mora biti najmanj dimenzij 2,5 x 5,0 m v primeru parkiranja pravokotno na os vozišča oziroma dimenzij 2,0 x 6,0 m, z varovalnim pasom 0,5 m, v primeru vzdolžnega parkiranja.

(5) Umestitev parkirnih mest za gospodarska in tovorna vozila, ki presegajo 3,5 tone, ter za priklopnike teh motornih vozil je dopustna le v urejevalni enoti Ue4.

(6) Povozne površine morajo biti izvedene nepropustno, v asfaltni izvedbi oziroma tlakovane, obrobljene z robniki in opremljene z napravami za zaščito podtalnice pred pronicanjem škodljivih snovi (lovilci olj, ločitev padavinske in ostale kanalizacije). Površine za pešce so lahko tlakovane ali v asfaltni izvedbi.

 

15. člen

(merila, pogoji in usmeritve za ureditev ostalih površin in krajinske ureditve)

Za urejanje ostalih površin in krajinske ureditve veljajo naslednji pogoji:

- višina urejenega terena ob načrtovanem objektu mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;

- morebitne manjše nivojske razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (klančinami, zidci, škarpami, ipd.), ki pa ne smejo predstavljati grajene ovire v sistemu peš in kolesarskih površin;

- ureditve okolice objektov naj bodo oblikovno skladne;

- zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije;

- vzdolž javnih površin ter vzdolž severnega in južnega roba območja OPPN se, znotraj gradbene parcele stavb, vzpostavi zeleni pas z drevesno in grmovno zarastjo avtohtone vegetacije. Minimalna višina odraslih dreves znaša 6 m. Zasaditev je prikazana v grafičnem delu OPPN na listih številka 3.1, 3.2 in 5.

 

V.         ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

 

16. člen

(zasnova projektnih rešitev gospodarske javne infrastrukture)

Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja gospodarske javne infrastrukture je prikazan v grafičnem delu OPPN na listih številka 2, 4 in 5.

 

17. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Za potrebe prometnega priključevanja in prometnih ureditev na območju OPPN se rekonstruira LC 462111 Benko – Repnje, kot določa 13. člen.

(2) Razporeditev prometnih površin, elementi cest (širine, ustrezni radiji, odmiki od objektov) in izbrana konstrukcija morajo zagotavljati nemoten dostop interventnih vozil (požar, rušitve), vozil za odvoz komunalnih odpadkov in vozil zimske službe.

(3) Pri dovozih do stavb, ekoloških otokov in prostorov za odlaganje smeti se uredijo spuščeni robniki.

 

18. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Ob zahodnem robu ureditvenega območja OPPN, v sklopu LC 462111 Benko – Repnje ter urejevalnih enot Ue1, Ue3 in Ue4, poteka obstoječ srednje napetostni (v nadaljevanju: SN) in nizkonapetostni (v nadaljevanju: NN) podzemni vod. Obstoječe omrežje se ohranja.

(2) Za potrebe novih ureditev se NN omrežje dogradi. Predvideni zemeljski vodi na območju OPPN se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.

(3) V priključno merilne kabelske omarice predvidenih objektov se vgradi prenapetostne odvodnike razreda 1 z ustrezno ozemljitvijo, za katero je potrebno izvesti kontrolne meritve.

(4) Po celotni trasi priključnih NN zemeljskih vodov je potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4 x 25 mm.

(5) Pred projektiranjem je potrebno predviden potek NN in SN vodov ter število zaščitnih PVC cevi uskladiti s podjetjem Elektro Ljubljana d.d. na lokaciji DE Ljubljana okolica, Podrečje 48, 1230 Domžale.

 

19. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Na območju OPPN in njegovi okolici ni obstoječega plinovodnega omrežja.

(2) Na območju OPPN je dopustna gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja.

 

20. člen

(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje)

(1) Vzdolž zahodnega roba ureditvenega območja OPPN, v sklopu LC 462111 Benko – Repnje, potekajo

obstoječi telekomunikacijski vodi, ki se ohranjajo.

(2) Na območju OPPN je dopustna gradnja oziroma dograditev telekomunikacijskega omrežja.

 

21. člen

(vodovod)

(1) Vzdolž zahodnega roba ureditvenega območja OPPN, v sklopu LC 462111 Benko – Repnje, poteka obstoječ javni vodovodni vod AC 100. Obstoječe omrežje se ohranja.

(2) Objekti v ureditvenem območju OPPN se priključijo na javni vodovodni vod s skupnim priključkom in odjemnim mestom.

(3) Vodovodni priključek mora biti zaključen z vodomernim jaškom, ki je lociran na gradbeni parceli stavb, čim bližje javnemu vodovodnemu vodu in stalno dostopen.

(4) Na vodovodnem omrežju ni dopustno postavljati objektov in ograj oziroma morajo biti zagotovljeni predpisani odmiki.

 

22. člen

(hidrantno omrežje)

(1) Za potrebe gašenja požara se na vodovodno omrežje vgradijo nadzemni hidranti lomljive izvedbe. Interno hidrantno omrežje mora biti krožno povezano in vezano na javni vod za odjemnim mestom.

(2) Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 80,0 m. Hidranti so lahko medsebojno oddaljeni največ 80,0 m. Natančno razmestitev hidrantov, potrebno količino vode in druge rešitve v zvezi z varstvom pred požarom se določi v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

23. člen

(ravnanje z odpadnimi vodami)

(1) Na območju OPPN ni obstoječega javnega kanalizacijskega omrežja komunalnih odpadnih voda.

(2) Za potrebe območja OPPN se zgradi ločeno omrežje za komunalno odpadno vodo s priključitvijo na novo predvideno malo komunalno čistilno napravo (MKČN), locirano znotraj gradbene parcele stavb.

(3) Kanalizacija komunalnih odpadnih vod mora biti projektirana in izvedena vodotesno, iz atestiranih materialov, vključno z revizijskimi jaški in priključki.

(4) Na kanalizacijskem omrežju ni dopustno postavljati objektov in ograj. Zagotovljeni morajo biti predpisani odmiki od vodovodnih vodov.

 

24. člen

(padavinska kanalizacija)

(1) Za potrebe odvoda padavinskih vod z območja OPPN se zgradi ločen sistem padavinske kanalizacije. Padavinske vode v območju OPPN se v celoti ponikajo. Ponikalna polja morajo biti locirana izven povoznih in manipulativnih površin.

(2) Padavinske vode iz strešnih površin se speljejo v ponikalna polja preko peskolovov, iz utrjenih, povoznih površin pa preko lovilcev bencina in olj. Ponikanje se zagotavlja ločeno po objektih v sklopu gradbene parcele objekta oziroma združeno za več objektov v sklopu posamezne urejevalne

enote.

(3) Za izvedbo padavinske kanalizacije se predvidi uporaba vodotesnih cevi in tipskih revizijskih jaškov. Sistem čiščenja padavinskih vod s cest in utrjenih površin je lahko centralen (za zadrževalnikom) ali s posameznimi lovilci olj. Lovilci olj morajo biti skladni s standardom SIST EN 858-2.

 

25. člen

(javna razsvetljava)

(1) V območju OPPN ni obstoječega omrežja javne razsvetljave. Obstoječe omrežje javne razsvetljave, ki poteka vzdolž zahodnega roba ureditvenega območja OPPN v sklopu LC 462111 Benko – Repnje, se ohranja.

 

26. člen

(ogrevanje)

Dopustna je uporaba vseh okoljsko sprejemljivih virov energije (plin, toplotne črpalke, sončna energija, ipd.).

 

27. člen

(ravnanje s komunalnimi odpadki)

(1) Prostor za zbiranje ločenih komunalnih odpadkov mora biti urejen v nivoju dovozne ceste, brez dvignjenih robnikov, primerno utrjen in dostopen s komunalnim vozilom.

 

VI.       REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

 

28. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju OPPN ni evidentiranih zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja ali posebnega varstvenega območja Natura 2000.

(2) Pri novih linijskih zasaditvah vzdolž javne ceste in napram obstoječi poselitvi je potrebno izbrati avtohtone drevesne in grmovne vrste. Upoštevati je treba omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin, v skladu s predpisi s področja zdravstvenega varstva rastlin.

(3) Zaradi varstva biotske raznovrstnosti na širšem območju se na območje OPPN ne sme navažati zemlje, ki vsebuje dele invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Ogolele površine se takoj po končanih zemeljskih delih ozeleni s travnimi mešanicami, ki vsebujejo semena avtohtonih vrst in še najmanj tri leta po končanih delih spremlja morebiten pojav tujerodnih vrst, ki se jih nemudoma v celoti (s koreninami) odstrani in uniči.

 

29. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Na območju OPPN ni evidentiranih območij in objektov varstva kulturne dediščine.

(2) Območje kulturnega spomenika EŠD 5909 Repnje - Samostan šolskih sester svetega Frančiška s kapelo (sakralno profana stavbna dediščina) se nahaja v 100 metrskem vplivnem območju.

(3) Severni in južni rob območja OPPN se ozeleni in zasadi z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo.

(4) V kolikor v času gradnje objektov v območju OPPN postavitev protihrupnih ograj na avtocesti vzdolž naselja Repnje še ne bo realizirana, se ozeleni in z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo zasadi tudi vzhodni rob območja OPPN.

 

30. člen

(tla in podzemne vode)

(1) Med običajnim obratovanjem na območju OPPN ne bo pomembnih vplivov na tla.

(2) Sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za vse stavbe na območju OPPN je preveritev stanja in vplivov načrtovane gradnje na tla in podzemne vode (geološko in hidrološko poročilo) ter določitev morebitnih ukrepov.

(3) Pred uporabo cevovodov za odpadno vodo je potrebno preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega omrežja s standardiziranimi postopki.

(4) Na vseh napravah in objektih, kjer obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi (olja, goriva) je treba predvideti tehnične ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi. Prostor v katerem bo deponirana nevarna snov mora biti zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, z zagotovljeno dodatno prostornino za zbiranje celotnega deponiranega volumna v primeru izlitja.

(5) V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti stroge varstvene ukrepe in nadzor ter tako organizacijo

na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. V primeru nezgod je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(6) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega  ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano.

(7) Potrebno je redno pregledovanje lovilcev olj, ki morajo biti skladni s standardom SIST EN 858-2 in voditi obratovalni dnevnik vsakega lovilnika olj na območju.

(8) Ponikovalna polja morajo biti locirana izven vodovarstvenega območja.

(9) V sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je, zaradi ponikanja padavinskih vod na območju OPPN, potrebno izdelati hidrogeološko poročilo.

 

31. člen

(zrak)

(1) Pri načrtovanju objektov v območju OPPN je potrebno upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije v objektih.

(2) V času gradnje je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:

- vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (npr. transportne poti, druge odkrite površine, gradbeni materiali, ravnanje z odpadki);

- pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih odpadkov;

- čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja javnih cest;

- zmanjšati je treba kakršno koli odmetavanje materiala z večjih višin, nastalega pri gradnji;

- gradbena dela se ne smejo izvajati v vetrovnem vremenu (pri hitrosti vetra večji od 4 m/s);

- prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču;

- redno vzdrževanje in pravilno delovanje gradbene mehanizacije.

 

32. člen

(hrup)

(1) Območje OPPN je opredeljeno v IV. Območje varstva pred hrupom. Južno ležeče območje EUP Re_12, na katerega območje OPPN meji, pa je opredeljeno v III. območje varstva pred hrupom.

(2) Obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih.

(3) Za varstvo pred hrupom v času gradnje in obratovanja je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:

- na manipulativnih površinah se ne smejo zadrževati tovorna vozila s prižganimi motorji;

- omejiti zelo hrupna opravila na najkrajši možni čas;

- razmestiti hrupno gradbeno opremo (kompresorji in generatorji) na tak način, da bo čim bolj oddaljena in obrnjena proč od najbližjih stanovanjskih stavb;

- uporabiti gradbeno opremo, tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo s čim manjšo emisijo hrupa – pri tem je treba upoštevati pravilnik o emisiji strojev, ki se uporabljajo na prostem;

- redno vzdrževati gradbeno opremo in mehanizacijo;

- uporaba električnega toka iz omrežja za pogon opreme pri gradbenih delih, kjer je to mogoče.

 

33. člen

(ravnanje z gradbenimi odpadki)

Glede ravnanja z odpadki je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:

- investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja;

- investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov;

- investitor mora zagotoviti, da nevarne gradbene odpadke odstranjujejo za to pooblaščena podjetja;

- investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov;

- investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del.

 

34. člen

(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja)

(1) Osvetljevanje območja (dovozne ceste, parkirišča, objekti) se zmanjša na najnižjo raven oziroma se območij, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, ne osvetljuje.

(2) Za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja je treba upoštevati še naslednje usmeritve:

- pri osvetljevanju novih parkirnih in drugih zunanjih površin naj se uporabijo LED svetilke, katerih barvna svetloba ne presega 2700 K in s tipali, ki omogočajo prižiganje luči ponoči, po potrebi;

- svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.

(3) V naslednjih fazah načrtovanja je potrebno izdelati načrt zunanje razsvetljave, ki mora biti sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

35. člen

(elektromagnetno sevanje)

Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, morajo biti načrtovane izven elektroenergetskega koridorja.

 

VII.      REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,  VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

 

36. člen

(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Območje OPPN ni erozivno in plazovito ter se ne nahaja znotraj poplavno ogroženih območij.

(2) Pred projektiranjem objektov je potrebno določiti nivo podtalnice in nadaljnje načrtovanje prilagoditi ugotovitvam.

(3) Z izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in načrtovanjem stavb je treba zagotoviti odpornost na porušitev, pri čemer je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,225 g.

(4) Z upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN 1991-4) je potrebno zagotoviti skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov.

(5) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

- nadzor tehnične usposobljenosti vozil gradbene mehanizacije;

- nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj;

- nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi iz obstoječih utrjenih površin in objektov;

- nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

 

37. člen

(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)

(1) Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.

(2) Zagotoviti je treba odmike med objekti in odmike od meje parcel ali potrebne protipožarne ločitve in zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska vozila, ki morajo biti v skladu z veljavnimi standardi.

(3) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, kot je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.

(4) Pri projektiranju objektov je treba upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:

- s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov (kurilno olje, utekočinjen naftni plin);

- z možnostjo širjenja požara med posameznimi območji.

 

VIII.    NAČRT PARCELACIJE

 

38. člen

(načrt parcelacije)

(1) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije, ki je določen in prikazan v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.

(2) Dopustna je delitev zemljiških parcel za gradnjo javnih površin.

(3) Dopustna je delitev zemljiških parcel za potrebe gradnje objektov in omrežij gospodarske infrastrukture ali za potrebe urejanja pravic zaradi njihove gradnje.

(4) Dopustna je delitev zemljiških parcel za izvedbo posameznih etap gradnje.

 

IX.       ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

 

39. člen

(etapnost gradnje)

(1) Gradnje in druge prostorske ureditve določene s tem OPPN se lahko izvajajo etapno.

(2) Etapa predstavlja:

- sklop gradenj posamične vrste gospodarske infrastrukture ali

- sklop gradenj zahtevnih ali manj zahtevnih stavb, vključno s spremljajočimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti ter predpisanimi krajinskimi ureditvami.

(3) Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo gospodarske infrastrukture, pri čemer je potrebno:

- pred ali sočasno z izdajo gradbenega dovoljenja za objekt posamezne etape pridobiti gradbeno dovoljenje za vso, z OPPN načrtovano, gospodarsko javno infrastrukturo potrebno za priključevanje posamezne etape;

- pred ali sočasno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za posamezni objekt mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo na območju priključevanja objekta in le ta predana v upravljanje pristojnemu upravljavcu.

 

40. člen

(obveznosti investitorja in izvajalcev)

(1) Investitor je dolžan poravnati stroške že zgrajene komunalne opreme v skladu z veljavnim odlokom, ki določa odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo in stroške načrtovane nove komunalne opreme v skladu s Programom opremljanja za območje OPPN.

(2) V sklopu izgradnje z OPPN načrtovane gospodarske javne infrastrukture je investitor dolžan zgraditi tudi vodovodne priključke, ki so zaključeni z vodomernim oziroma revizijskim jaškom, lociranim na gradbeni parceli stavb za gradnjo čim bliže javnemu vodu.

(3) Pred pričetkom gradnje je investitor dolžan pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske infrastrukture zaradi uskladitve posegov in zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite vodov ter nadzora nad izvajanjem del.

(4) S programom opremljanja in pogodbo o opremljanju zemljišč za gradnjo se določi obveznost investitorja glede komunalnega opremljanja v območju OPPN in obveznost investitorja za izvedbo ukrepov iz 8. člena tega odloka.

(5) V primeru poškodb gospodarske infrastrukture med gradnjo morajo investitor o tem takoj obvestiti upravljavce.

(6) Investitor je dolžan izdelati in izročiti upravljavcu posamezne vrste gospodarske infrastrukture projekt izvedenih del, izdelan v skladu z navodili upravljavca, v analogni in digitalni obliki (grafika v DWG, DXF ali SHP formatu).

(7) Pred pričetkom gradnje je investitor skupaj z upravljavci dolžan evidentirati stanje prometnih površin, zelenic, hodnikov za pešce in ostalih površin v okolici območja OPPN, ter na podlagi ugotovitev zagotoviti ukrepe za ustreznost teh površin za povečano obremenitev v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev na območju OPPN (ojačitev nosilnosti, določitev prometnega režima, nadomestitev šolske poti, ipd.).

(8) Po končani gradnji je investitor skupaj z upravljavci dolžan zagotoviti povrnitev teh površin v prvotno stanje oziroma zagotoviti ustreznost teh površin za namene, predvidene z načrtovanimi ureditvami.

(9) Gradnja v območju OPPN bo lahko povzročila prekomerno prometno obremenitev na obstoječem prometnem omrežju. Investitor je dolžan pred pričetkom prekomerne obremenitve z upravljavcem javnih cest skleniti pogodbo, s katero se opredelijo medsebojne obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo javnih cest po prenehanju obremenitev in povečanim rednim vzdrževanjem cest v času trajanja povečane obremenitve.

(10) Investitor je dolžan na začetku gradbenih del skrbno odstraniti in deponirati plodno zemljo, ter jo uporabiti za urejanje zelenih površin na območju OPPN.

(11) Obveznost investitorja je tudi izvedba vseh ukrepov za varstvo okolja in normalno rabo načrtovanih objektov.

(12) Investitor je dolžan poravnati stroške potrebnih prestavitev obstoječih komunalnih vodov.

 

X.         VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

 

41. člen

(velikosti dopustnih odstopanj)

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem

podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN. S takšnimi odstopanji morajo soglašati nosilci urejanja prostora, na katere se odstopanja nanašajo. Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja v okviru določb od 2. do 4. odstavka tega člena.

(2) Tehnološke naprave na fasadi in strehi stavb so izvzete iz omejitev gabaritov, določenih s tem odlokom, če gre za linijske naprave in posamezne volumske (strukturne) naprave, pritrjene na fasadi ali strehi, če so načrtovane na delu stavbe, ki ni viden z javne površine v območju OPPN oziroma na njegovih mejah.

(3) Odstopanja od zakoličbene situacije javnih cest so +1,0/-1,0 m.

(4) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno ureditev posameznega omrežja gospodarske infrastrukture. Odstopanja so dopustna s soglasjem upravljavca infrastrukture.

 

XI.       PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

42. člen

(vpogled)

OPPN je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Vodice.

 

43. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice in na svetovnem spletu na naslovu: http:// www.vodice.si.

 

Številka: 35050-04/2018-066

Datum: 14.12.2021

Župan Občine Vodice

Aco Franc Šuštar, l.r.