Na
podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 14/15 – ZUUJFO in 61/17
– ZUreP-2), drugega odstavka 273. člena Zakona o urejanju prostora
(ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena Statuta Občine Gornji Petrovci
(Uradni list RS, št. 101/06) je Občinski svet Občine Gornji Petrovci na
9. redni seji dne 21.12.2020 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem prostorskem načrtu Občine Gornji Petrovci |
|
I. UVODNI DOLOČBI |
|
1. člen |
|
(podlaga za prostorski načrt in njegov
namen) |
|
(1)
S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja
Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 –
ZUreP-2) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS,
št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2) sprejme Občinski
prostorski načrt Občine Gornji Petrovci (v nadaljnjem besedilu:
prostorski načrt). |
(2)
Prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju
usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in
varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja
občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo
pogoji umeščanja objektov v prostor. |
(3)
Prostorski načrt velja za celotno območje Občine Gornji Petrovci (v
nadaljnjem besedilu: občina) in je podlaga za pripravo projektov za
pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov in
izdajo dovoljenj za posege v prostor ter za pripravo občinskih podrobnih
prostorskih načrtov. |
(4)
Prostorski načrt je usklajen s smernicami in mnenji nosilcev urejanja
prostora ter upravljavcev gospodarske javne infrastrukture oz. s
predpisi z njihovih delovnih področij. |
(5)
Na prostorski načrt je pridobljena tudi Odločba o sprejemljivosti
vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje, saj je bil zanj izveden
postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoja sprejemljivosti
na varovana območja. |
|
2. člen |
|
(vsebina prostorskega načrta) |
|
(1) Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del. |
(2)
Strateški del prostorskega načrta določa: |
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, |
– zasnovo prostorskega razvoja občine, |
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra, |
– določitev okvirnih območij naselij z območji razpršene poselitve in
območji razpršene gradnje, |
– usmeritve za prostorski razvoj občine (usmeritve za razvoj poselitve
in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč, usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev). |
(3)
Izvedbeni del prostorskega načrta določa: |
– območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora, |
– enote in podenote urejanja prostora, |
– prostorske izvedbene pogoje, |
– območja, za katere se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti
(v nadaljnjem besedilu: OPPN). |
(4)
Sestavni deli prostorskega načrta so: |
– besedilo prostorskega načrta: |
– Odlok (uvodni določbi, strateški del prostorskega načrta, izvedbeni
del prostorskega načrta ter prehodne in končne določbe); |
– kartografski del prostorskega načrta: |
– kartografski prikazi strateškega dela prostorskega načrta in |
– kartografski prikazi izvedbenega dela prostorskega načrta; |
– priloge prostorskega načrta: |
– Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov, |
– Prikaz stanja prostora, |
– Strokovne podlage (npr. urbanistični načrt ipd.), |
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora in upravljavcev
gospodarske javne infrastrukture, |
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta, |
– Povzetek za javnost, |
– Okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja, |
– Dodatna gradiva za nosilce urejanja prostora. |
|
II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
1. Izhodišča in cilji prostorskega
razvoja občine |
|
3. člen |
|
(analiza stanja in teženj prostorskega
razvoja ter razvojne potrebe v občini) |
|
(1)
Občina leži v severovzhodni Sloveniji na severu gričevnate pokrajine
imenovane Goričko. Na območju Goričkega se prepleta razgiban gričevnat
svet, kjer so gričevja presekali številni vodotoki in formirali vmesne
doline. Tako je tudi na območju občine, kjer je gričevnat svet večinoma
v smeri zahod–vzhod, presekalo kar nekaj vodotokov. Največjo dolino na
območju občine si je izoblikoval Peskovski potok, ki predstavlja tudi
edino večjo ravnino v občini. |
(2)
Občina sodi med obmejne občine, saj na severu meji na Republiko
Madžarsko, s katero se povezuje na gospodarskem, kulturnem, športnem in
turističnem področju. Na vzhodu občina meji na Občino Šalovci, na
jugovzhodu na Občino Moravske Toplice, na jugozahodu in zahodu na Občino
Puconci ter na zahodu na občini Grad in Kuzma. |
(3)
Najpomembnejšo gospodarsko panogo v občini, glede na to, da se občina
nahaja v obmejnem podeželskem območju, ki je prebivalstveno in
gospodarsko gledano podhranjeno, še vedno predstavlja kmetijska
dejavnost. Na območju občine tako najdemo različne oblike kmetijskih
gospodarstev. Večje kmetije, ki se širijo, modernizirajo, specializirajo
in tržno usmerjajo. Srednje velike kmetije, ki se poleg poljedelstva
usmerjajo v rejo živine, sadjarstvo, vinogradništvo ter razvoj
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter manjše samooskrbne kmetije, ki so
pomembne predvsem z vidika samooskrbe lokalnega prebivalstva s hrano in
ohranjanje kulturne krajine. Neugodne klimatske razmere (suša,
razporeditev padavin ipd.) zmanjšujejo proizvodni potencial kmetijskih
zemljišč, zato se pojavlja vse več teženj po intenzivni pridelavi pod
rastlinjaki z namakanjem in tudi ogrevanjem (geotermalna voda). Glede na
sam pomen kmetijske dejavnosti bo občina v prihodnje še naprej
vzpodbujala razvoj kmetijske dejavnosti v vseh njenih panogah. Na osnovi
tega se ohranjajo in se omogoča nadaljnji razvoj vseh obstoječih
kmetijskih gospodarstev, istočasno pa se za razvoj kmetijske dejavnosti
v prostorskem načrtu definirajo posebna območja v dolini Peskovskega
potoka, ki zagotavljajo zadostne površine za umeščanje in nadaljnji
razvoj kmetijske dejavnosti. Industrijska oz. gospodarska dejavnost v
občini, razen v naseljih Gornji Petrovci in Križevci, kjer se nahajata
dva manjša obrata tekstilne industrije, ni razvita. Zaradi številnih
teženj po ureditvi manjše gospodarske cone v centralnem naselju občine
se v prostorskem načrtu v naselje Gornji Petrovci umešča manjša
gospodarska cona, ki bo na razpolago potencialnim investitorjem pri
umeščanju svojih dejavnosti in bo lokalnemu prebivalstvu omogočala
dodatna delovna mesta. V naselju Stanjevci je v prihodnosti predvidena
ureditev manjše gospodarske cone, ki bo služila predvsem skladiščni
dejavnosti. Istočasno se zaradi samega ekonomskega pomena ohranjajo vse
obstoječe manjše gospodarske, obrtne in poslovne dejavnosti, ki so
razpršene po celotnem ozemlju občine in se jim omogoči tudi nadaljnji
razvoj. Poleg kmetijske in gospodarske dejavnosti je gospodarski razvoj
občine usmerjen tudi v razvoj sonaravnega turizma, ki temelji na
naravnih danostih območja. Težnje po razvoju turizma in
športno-rekreacijske dejavnosti se pojavljajo po celotnem območju
občine, še posebej pa na območju predvidenih, obstoječih oz. delno že
izvedenih dejavnosti (npr. obstoječa igrišča, milini, kolesarski
poligon, Pindža, turizem na kmetiji, vodne površine). Razvoj turizma in
športno-rekreacijskih dejavnosti se navezuje tudi na širše območje, se
pravi v sodelovanju s sosednjimi občinami, regijo in tudi z sosednjo
Republiko Madžarsko. |
(4)
Naravnogeografske razmere so pogojevale razvoj poselitve. Do večje
koncentracije prebivalstva je prišlo v dolinskem delu občine ob
vodotokih ter na slemenih gričevnatega dela občine, kjer so se
izoblikovala posamična naselja. Na območju občine naselja tvorijo
posamični večji ali manjši strnjeni deli naselij ter razpršeni zaselki
in posamične domačije, ki predstavljajo avtohtoni poselitveni vzorec, ki
se ohranja. Na območju občine najdemo tako naslednja naselja oz. vasi
Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Košarovci, Križevci, Kukeč, Lucova,
Martinje, Neradnovci, Panovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje.
Gre za podeželska naselja z ohranjeno kmetijsko funkcijo. Poseben tip
poselitve v gričevnatem delu občine predstavljajo območja, kjer prihaja
do prepletanja območij vinskih kleti, počitniških hišic, posamičnih
kmetij in stanovanjskih objektov, med katerimi slednji prevladujejo. Na
območju občine se pojavljajo predvsem težnje po gradnji počitniških
hišic, saj je občina za tujce izredno zanimiva. Na podlagi teh teženj se
v prostorskem načrtu definirajo posebna območja, kjer bo dovoljena le
gradnja počitniških hišic ter vinskih kleti oz. zidanic. Centralno
naselje v občini predstavlja občinsko središče, naselje Gornji Petrovci,
kjer se pojavljajo težnje po nadaljnjem razvoju in krepitvi položaja v
omrežju naselij. Osnovna težnja občine na področju poselitve je
zagotavljanje kvalitetnih bivalnih pogojev v domačem kraju, s čimer bi
preprečili izseljevanje in hkrati povečali priseljevanje od drugod. Za
zagotavljanje kvalitetnih bivalnih pogojev mora občina poleg ustreznih
oblikovnih in funkcionalnih meril na posameznih območjih stavbnih
zemljišč, zagotoviti tudi zadostne površine prostih stavbnih zemljišč za
stanovanjsko gradnjo. V občini namreč, glede na to, da gre za podeželski
prostor prevladuje individualna stanovanjska gradnja na lastnih
parcelah, kar zniža sam strošek novogradnje. Glede na to, da občina leži
na obmejnem območju in spada med demografsko ogrožena območja, bo občina
v prihodnje še bolj aktivno spodbujala razvoj poselitve na vseh
poselitvenih območjih. |
(5)
Celotno območje občine ima zagotovljeno osnovno gospodarsko javno
infrastrukturo. Vse kategorizirane ceste v občini so asfaltirane. Ločene
prometne površine za peš promet so zgrajene le ob državnih cestah. Na
območju prometne infrastrukture se tako pojavljajo predvsem težnje po
vzdrževanju in obnovi cestnih površin na celotnem območju občine, kakor
tudi težnje po zagotavljanju prometne varnosti vseh udeležencem v
prometu (npr. izgradnja pločnikov, kolesarskih stez/poti, prehodov,
razširitev cestišč, ureditev izogibališč ipd.). Skozi občino poteka tudi
železniška proga Pragersko–Ormož–Hodoš, ob kateri se nahaja tudi
železniško postajališče. V preteklosti je bila vodooskrba na območju
občine zagotovljena iz obstoječih vodnih zajetij, ki niso bila ustrezno
varovana. Na osnovi tega so se pojavljale vedno večje težje po obnovi in
posodobitvi obstoječih vodovodnih sistemov ter njihovo povezovanje v
bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme, zaradi
česar je občina vključena tudi v projekte izvajanja celovite vodooskrbe
Pomurja, v okviru t.i. sistema B. Z uveljavitvijo enotnega vodovodnega
sistema je večini prebivalcem občine zagotovljena kvalitetna in
nadzorovana vodooskrba. Ne glede na to, na območju občine najdemo še kar
nekaj gospodinjstev, ki še niso priključena na javno vodovodno omrežje
in se oskrbujejo s pitno vodo iz lastnih vodnih virov, katere si
posamezniki vzdržujejo sami in niso kontrolirani oz. ustrezno varovani.
Na osnovi tega se pojavljajo predvsem težnje po ohranitvi in varovanju
obstoječih vodnih zajetij, ki se po izgradnji enotnega vodovodnega
sistema več ne uporabljajo za vodooskrbo, ampak ostajajo pomembni kot
alternativa oz. rezervni vir vodooskrbe, kakor tudi vodnih virov, ki se
še vedno uporabljajo za oskrbo s pitno vodo in niso ustrezno varovani.
Kanalizacijski sistem za odvajanje komunalnih odpadnih voda na območju
občine ni zgrajen. V manjšem obsegu je kanalizacija izvedena le za dva
objekta in sicer za osnovno šolo in vrtec ter večstanovanjski objekt, ki
se v obeh primerih zaključuje z manjšima čistilnima napravama. Na osnovi
tega se pojavljajo težnje po izgradnji kanalizacijskih sistemov na
celotnem območju občine. Na območju strnjenih naselij ali delov naselij
se spodbuja gradnja skupnih kanalizacijskih sistemov s čistilnimi
napravami, medtem ko je na območju razpršene poselitve smiselna gradnja
manjših kanalizacijskih sistemov ali individualnih čistilnih naprav. Pri
gradnji kanalizacijskega sistema je potrebno načrtovati gradnjo ločenih
kanalizacijskih sistemov za odvajanje komunalne in padavinske odpadne
vode. Znotraj strnjene poselitve je odvajanje padavinskih voda potrebno
načrtovati tako, da se v čim večji možni meri zmanjša hipni odtok z
urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno načrtovati zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče ipd.). Oskrba z električno energijo je v občini zagotovljena do
vsakega objekta, saj upravljavec sproti nadomešča in gradi nove
transformatorske postaje ter nizkonapetostne daljnovode. Plinovodno
omrežje na območju občine ni zgrajeno, prav tako zaradi majhnega števila
in razdrobljenosti potrošnikov za enkrat ekonomsko, še ni upravičeno. Na
območju energetike se pojavljajo predvsem težnje po smotrni rabi
energije in prizadevanja po čim večji uporabi razpoložljivih obnovljivih
virov energije (npr. geotermalna energija, sončna energija, energija
biomase ipd.). Na območju občine so elektronske komunikacije dobro
razvite. Prebivalcem je v večjem delu zagotovljen dostop do
širokopasovnih povezav. Pojavljajo se predvsem težnje po nadaljnjem
razvoju elektronskih komunikacij, težnje za vključitev čim širšega kroga
prebivalcev v sodobno informacijsko družbo, kakor tudi težnje po
povezovanju in združevanju obstoječih omrežij elektronskih komunikacij. |
(6)
V občini so opredeljena posebna območja varstvenih in pravnih režimov
(območja varstva narave, območja varstva kulturne dediščine, poplavno
ogrožena območja, erozijsko ogrožena območja, območja omejene in
nadzorovane rabe za potrebe obrambe ipd.), ki predstavljajo oviro za
prostorski razvoj in umeščanje dejavnosti v prostor, istočasno pa
predstavljajo tudi priložnost za razvoj turistične in
športno-rekreacijske dejavnosti. Opredeljena posebna območja varstvenih
in pravnih režimov predstavljajo obvezno izhodišče pri umeščanju posegov
in dejavnosti v prostor, s čimer želi občina zagotoviti ustrezno
varovanje tako naravnih kot ustvarjalnih kvalitet prostora, istočasno pa
tudi ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Ne glede na navedeno se v skladu z varovanjem in ohranjanjem naravnih in
ustvarjalnih kvalitet prostora razvijata tudi turistična in športno-
rekreacijska dejavnost, ki povečujeta samo vrednost teh območij. |
|
4. člen |
|
(možnosti prostorskega razvoja) |
|
(1)
Možnosti prostorskega razvoja občine izhajajo iz njenih naravnih
danosti, ki so pogojevale družbeni razvoj občine. |
(2)
Na celotnem območju občine se tako pojavljajo možnosti za razvoj
kmetijske dejavnosti. Glede na to, da celotno območje občine leži
znotraj območja varstva narave, se spodbuja razvoj okolju prijaznega
kmetijstva. Obstoječe kmetije se razvijajo znotraj svojih razpoložljivih
zemljišč. Medtem, ko se spodbuja umeščanje novih oz. večjih in
intenzivnih kmetijskih gospodarstev na območja, ki so za to opredeljena
v dolini Peskovskega potoka ter na robove naselij oz. na območja
razpršene poselitve. Prav tako se na območju občine pojavljajo možnosti
za pridelavo pod rastlinjaki z namakanjem in ogrevanjem. |
(3)
Razvoj gospodarskih dejavnosti se usmerja na območje, ki se v
prostorskem načrtu definira kot območje gospodarske cone, v naselju
Gornji Petrovci. V skladu s prostorskimi možnostmi se ohranjajo tudi
ostale gospodarske, obrtne in poslovne dejavnosti, ki se nahajajo po
celotnem območju občine. V prihodnosti je predvidena tudi ureditev
manjše gospodarske cone v naselju Stanjevci, ki bo namenjena predvsem
skladiščni dejavnosti. |
(4)
Možnosti za prostorski razvoj turistične dejavnosti so omejene na deloma
že obstoječe, večinoma pa predvidene dejavnosti (npr. Neradnovski mlin,
Križevsko jezero, Life center, Pindža, Pravljična dežela). S pravilnim
načrtovanjem in umeščanjem dejavnosti si lahko občina vzpostavi mrežo
turističnih točk, ki se lahko med seboj dopolnjujejo in povezujejo ter
tvorijo neko celostno turistično ponudbo tudi širšega območja. |
(5)
Razvoj športno-rekreacijske dejavnosti (pešpoti, kolesarske poti, učne
poti ipd.) je mogoč na celotnem območju občine. Glede na to, da se
celotno območje občine nahaja na območju varstva narave, se znotraj
občine lahko razvijajo samo mehke oblike športa in rekreacije, brez
večjih posegov, ki bi ogrožale varovano vrednoto območja. Obstoječe
športno-rekreacijske površine (igrišča) se ohranjajo in po potrebi, v
skladu s svojimi možnostmi, tudi širijo. |
(6)
Možnosti prostorskega razvoja občinskega središča, naselja Gornji
Petrovci so omejene. Na južni strani ga omejuje Peskovski potok in
njegovo poplavno območje ter železnica, na severni, vzhodni in zahodni
strani pa gričevnat svet. Trenutno se v naselju nahaja zadosti površin
za stanovanjsko gradnjo ter za umestitev centralnih dejavnosti v
prostor. Za razvoj gospodarskih dejavnosti je predvidena razširitev
naselja na njegovi južni strani in oblikovanje manjše gospodarske cone
ob obstoječem proizvodnem obratu. Na jugovzhodni strani, je ob
obstoječem športnem parku, predvidena kompleksna ureditev mešanih
površin s parkom, kjer bo prihajalo do prepletanja številnih dejavnosti. |
(7)
Prostorski razvoj ostalih naselij in območij razpršene poselitve je
usmerjen v pozidavo obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč, zaradi
boljše izkoriščenosti gospodarske javne infrastrukture pa tudi v
zapolnitev vrzeli znotraj naselij in na njihove robove. Z zapolnitvijo
vrzeli se ohranja tudi tradicionalna struktura naselij. |
(8)
Pri prostorskem razvoju občine ter umeščanju poselitve in različnih
dejavnosti v prostor se upošteva posebna območja varstvenih in pravnih
režimov. Poselitev in dejavnosti se prednostno usmerjajo izven teh
območij, v kolikor pa to iz različnih vzrokov ni možno, se lahko
poselitev in razvoj dejavnosti, pod posebnimi pogoji in s soglasjem
pristojnih služb, umešča tudi na ta območja. |
|
5. člen |
|
(medsebojni vplivi in povezave z območji
sosednjih občin) |
|
(1)
Vloga in pomen občine oz. naselja Gornji Petrovci v širšem prostoru
izhaja že iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: SPRS), kjer je naselje Gornji Petrovci opredeljeno kot
medobčinsko središče. |
(2)
Naselje Gornji Petrovci je svoj pomen v občinskem prostoru dobilo na
osnovi svojih osnovnih storitveno-oskrbnih funkcij, ki jih nudi svojim
prebivalcem. Ne glede na samo opredelitev iz SPRS pa se naselje Gornji
Petrovci nikoli ni razvilo v medobčinsko središče, saj so se v vseh
okoliških občinah izoblikovale po funkciji in pomenu enaka občinska
središča, med katerimi nobeno ne prevladuje v taki meri, da bi ga lahko
opredelili kot medobčinsko središče. |
(3)
Obmejna lega občine in obstoječa slovenska etnična skupina na območju
sosednje Republike Madžarske (Porabje), predstavlja osnovo za številne
meddržavne projekte na gospodarskem, kulturnem, športnem in turističnem
področju. |
(4)
Na meddržavnem nivoju se območje občine zaradi poteka železniške proge,
po kateri poteka tudi povezava Ljubljana– Budimpešta navezuje na ostalo
transevropsko železniško omrežje. |
(5)
Na regijskem nivoju se območje občine preko cestne in železniške
povezave navezuje na središče nacionalnega pomena, mesto Murska Sobota,
ki predstavlja središče Pomurske statistične regije in ki istočasno
zadovoljuje višje storitveno-oskrbne funkcije regije (npr. bolnišnica,
srednje šole, gledališče, upravna enota, sodišče). |
(6)
Na medobčinskem nivoju občina sodeluje predvsem z sosednimi občinami na
prostorskem, turističnem in športno-rekreacijskem področju, kjer se
oblikujejo skupni projekti. Na podoben način občina sodeluje tudi z
ostalimi občinami, ki so del Krajinskega parka Goričko, saj je bil
slednji ustanovljen ravno z namenom celovitega razvoja lokalnega okolja
na podlagi varovanja obstoječe naravne in kulturne krajine. |
|
6. člen |
|
(cilji prostorskega razvoja občine) |
|
Na
osnovi analize stanja, teženj, razvojnih potreb in možnosti prostorskega
razvoja občine, so določeni naslednji cilji prostorskega razvoja občine: |
– zagotovitev trajnostnega prostorskega razvoja celotnega območja
občine, ob ohranjanju biotske raznovrstnosti in območij varstva narave,
kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja, celostnem
ohranjanju in trajnostni rabi kulturne dediščine ter ohranjanju kulturne
krajine, |
– zagotovitev zadostnih površin stavbnih zemljišč za stanovanjsko
gradnjo znotraj naselja Gornji Petrovci in v ostalih strnjenih naseljih
oz. delih strnjenih naselij ter na območjih razpršene poselitve, |
– zagotovitev kvalitetnega bivalnega okolja v naselju Gornji Petrovci in
v ostalih strnjenih naseljih oz. delih strnjenih naselij z vključitvijo
oz. načrtovanjem zelenih površin, opremljenostjo z gospodarsko javno
infrastrukturo itd., |
– zagotovitev zadostnih površin za razvoj centralnih dejavnosti, zelenih
površin, turizma in športno-rekreacijskih dejavnosti, |
– zagotovitev zadostnih površin za razvoj gospodarskih dejavnosti, |
– povezovanje in združevanje obstoječih in novih športno-rekreacijskih
ter turističnih poti ter njihovo navezovanje na turistično zanimive
lokacije, |
– razvoj turizma in športno-rekreacijskih površin v skladu z omejitvami
v prostoru, |
– ohranjanje prekomejnega sodelovanja pri urejanju prostora in drugih
meddržavnih projektih, |
– ohranjanje in razvoj kmetijske dejavnosti v skladu z omejitvami v
prostoru, |
– izboljšanje trajnostne mobilnosti oz. zagotovitev ustreznih pogojev za
spodbujanje pešačenja, kolesarjenja, uporabe javnega potniškega prometa
ter ostalih oblik trajnostne mobilnosti ter spodbujanje fizične
integracije prometnih podsistemov, |
– obnavljanje, dograjevanje in posodabljanje gospodarske javne
infrastrukture, |
– zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– zagotoviti učinkovito rabo energije ter povečanje rabe obnovljivih
virov energije ipd. |
|
2. Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
7. člen |
|
(zasnova prostorskega razvoja občine) |
|
Zasnova prostorskega razvoja občine določa: |
– prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti |
– omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij |
– temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji |
– druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih
naravnih in ustvarjalnih kvalitet prostora, površinske vode, območja
mineralnih surovin, odlagališča odpadkov |
– urbana središča, za katera so izdelani urbanistični načrti. |
|
8. člen |
|
(prednostna območja za razvoj poselitve
in razvoj dejavnosti) |
|
(1)
Poselitev se prednostno usmerja na proste površine znotraj naselij oz.
delov strnjenih naselij, zaradi racionalne izrabe gospodarske javne
infrastrukture pa tudi na nova območja v vrzelih obstoječih naselij in
na njihovih robovih. |
(2)
Na območju občine razpršena poselitev predstavlja avtohtono obliko
poselitve, zaradi česar le ta, na območju občine, ne predstavlja
negativnega pojava v prostoru. Njeno ohranjanje ni pomembno samo zaradi
ohranjanja poselitve, ampak tudi zaradi njenega prispevka k
prepoznavnosti in ohranjanju kulturne krajine širšega območja Goričkega.
Zaradi navedenega je razpršeno poselitev potrebno ohranjati in smiselno
dopolnjevati obstoječa stavbna zemljišča (zaokroževanje, zapolnjevanje,
širitev ipd.) ter jo istočasno varovati pred novo oz. množično
širitvijo, v smislu oblikovanja novih območij razpršene poselitve izven
strnjenih območij naselij. |
(3)
Poselitev v vseh oblikah, se usmerja izven območij naravnih vrednot,
varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih vrst. Tam kjer to, iz
različnih razlogov ni mogoče, se poselitev umešča v prostor pod pogoji
in na podlagi soglasja pristojne službe. |
(4)
Kmetijska dejavnost se zaradi njenega prispevka k ohranjanju poselitve
in kulturne krajine ohranja na celotnem območju občine. Razvoj
intenzivne kmetijske dejavnosti na območju občine, glede na to, da
celotno območje občine leži znotraj območja varstva narave ni mogoč,
zato se spodbuja razvoj okolju prijaznega kmetijstva. Obstoječe kmetije
se razvijajo znotraj svojih razpoložljivih zemljišč. V gričevnatem delu
občine se ohranja in spodbuja vinogradniška in sadjarska dejavnost.
Ohranjajo se obstoječe kmetije, ki se razvijajo znotraj svojih
prostorskih zmožnosti, medtem ko se spodbuja umeščanje novih kmetij na
robove in izven naselij oz. na območja razpršene poselitve. Za večja
kmetijska gospodarstva oz. farme so v prostorskem načrtu definirana
posebna območja v dolini Peskovskega potoka. |
(5)
Gospodarske dejavnosti se usmerja v prostorskem načrtu definirano
gospodarsko cono na območju naselja Gornji Petrovci, kjer so v njeni
neposredni bližini zagotovljene tudi površine za njen dolgoročni razvoj
ter v manjšo gospodarsko cono, ki je v prihodnosti predvidena v naselju
Stanjevci. Ostale obstoječe manjše obrtniške, gospodarske in poslovne
dejavnosti, ki so razpršene po celotnem območju občine se ohranja in
smiselno dopolnjuje, do take mere, da vizualno in okoljsko ne
predstavljajo negativnega pojava v prostoru. |
(6)
Centralne dejavnosti se prednostno razvija v naselju Gornji Petrovci,
kjer je večji del obstoječih centralnih dejavnosti (občina, osnovna
šola, vrtec, zdravstveni dom, policijska postaja, vaški dom ipd.). V
preostalih naselij in na območju razpršene poselitve se, kot posamezna
območja centralnih dejavnosti, pojavljajo vaški, gasilski, kulturni in
lovski domovi, območja »starih« šol, kapelice, cerkve z župnišči ipd.,
ki se ohranjajo in smiselno dopolnjujejo v skladu s potrebami in svojimi
prostorskimi možnostmi. |
(7)
Turistična dejavnost se prednostno razvija na celotnem območju občine.
Turistično posebej zanimiva območja predstavljajo območje Pindže,
območje Life centra, območja mlinov, vodne površine, območja varstva
narave, območja športno-rekreacijskih površin ipd. Glede na to, da
celotno območje občine predstavlja ranljiv podeželski prostor z
ohranjenimi naravnimi in kulturnimi prvinami, se spodbuja razvoj
nemasovnega, mehkega in trajnostnega turizma, ki ga lahko prostor
sprejme brez večjih posledic. |
(8)
Razvoj športno-rekreacijske dejavnosti se usmerja na že obstoječe
športno-rekreacijske površine. Na območju naselja Gornji Petrovci se
športno-rekreacijske dejavnosti usmerja v obstoječi športni center in
njegovo neposredno bližino, kjer je predvidena ureditev mešanih območij
in parka. Manjše športno-rekreacijske površine v preostalem delu občine
predstavljajo obstoječa športna igrišča in pripadajoči objekti, ki se
ohranjajo in smiselno dopolnjujejo v skladu s potrebami in svojimi
prostorskimi možnostmi. Razvoj mehkih oblik športno-rekreacijskih
dejavnosti (hoja, tek, trim, kolesarjenje ipd.) se v nemasovni obliki
razvija na celotnem območju občine, posebno zanimiva za to obliko športa
in rekreacije so vse obstoječe in predvidene vodne površine. Površine za
šport in rekreacijo morajo biti urejene na način, da bodo zagotavljale
dostop do športa in rekreacije za vse starostne in socialne skupine
prebivalstva. |
(9)
Ne glede na tip poselitve in vrsto dejavnosti je pri njihovem razvoju in
umeščanju v prostor potrebno upoštevati sprejemljivost z vidika varstva
in ohranjanja varovanih vrednot kulturne dediščine, varstva narave in
omejitve, ki jih narekujejo ostali pravni režimi oz. omejitve v
prostoru. |
(10)
Prav tako se nove poselitve, infrastrukture oz. dejavnosti ali
prostorske ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne
nesreče, ne načrtujejo na poplavnih, hudourniških, erozijskih in
plazljivih območjih. V kolikor se tem območjem ni mogoče izogniti, je
poseganje na njih dovoljeno le pod pogoji in na podlagi soglasja
pristojnih služb. |
|
9. člen |
|
(omrežje naselij, z vlogo in funkcijo
posameznih naselij) |
|
(1)
Omrežje naselij v občini, s svojo vlogo in funkcijo, tvorijo vsa v
prostorskem načrtu opredeljena naselja. |
(2)
Centralno naselje v občini tvori naselje Gornji Petrovci, ki se
prednostno razvija kot lokalno središče. |
(3)
Naselje Gornji Petrovci je v SPRS opredeljeno kot medobčinsko središče,
v katerega pa se, zaradi upravne razdrobljenosti prostora nikoli ni
razvilo. Širši prostor je namreč razdeljen na številne občine, ki imajo
vsaka svoj občinski center, med katerimi pa nobeden ne izstopa po svojih
funkcijah. |
(4)
Poseben tip poselitve v gričevnatem delu občine predstavljajo območja,
kjer prihaja do prepletanja območij vinskih kleti, počitniških hišic,
posamičnih kmetij in stanovanjskih objektov, med katerimi slednji
prevladujejo. Taka območja najdemo v delih naselij Gornji Petrovci in
Kukeč, kjer ohranjamo ta mešani tip poselitve. |
(5)
Poseben tip poselitve na območju občine predstavljajo tudi območja
obstoječih počitniških hišic, vinskih kleti in zidanic, ki se v
prostorskem načrtu ohranjajo in se jim omogoča njihov nadaljnji razvoj.
Taka območja najdemo v delih naselij Kukeč, Panovci, Gornji Petrovci in
Stanjevci. |
(6)
Ostala naselja v občini nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij v
občini. Opredeljena so kot pretežno podeželska naselja, kjer se poleg
bivanja zagotavlja tudi razvoj kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, razvoj
obrti oz. podjetništva, razvoj površin družbene infrastrukture, oskrbe,
rekreacije in turizma. |
|
10. člen |
|
(temeljne smeri prometnega povezovanja
naselij v občini in regiji) |
|
(1)
Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
potekajo po obstoječem cestnem omrežju. |
(2)
Družbene in naravnogeografske razmere so pogojevale razvoj temeljnih
smeri prometnega povezovanja naselij v občini. Avtohtona razpršena
poselitev je pogojevala razvoj goste cestne mreže cest nižjega ranga
(lokalne ceste, javne poti), ki posamezna strnjena naselja, strnjene
dele naselij, zaselke in kmetije povezujejo med seboj in jih navezujejo
na ceste višjega ranga (lokalne ceste, državne ceste) ter jim s tem
omogočajo dostop do naselij v domači in sosednjih občinah ter tudi do
ostalih večjih središč. |
(3)
Temeljne smeri prometnega povezovanja na regionalnem nivoju potekajo po
cestnem omrežju višjega ranga (državne ceste). Državne ceste, ki
prečkajo občino, povezujejo naselja v občini s širšim regijskim
prostorom in sosednjo Republiko Madžarsko, istočasno pa služijo tudi
tranzitnemu prometu med sosednjimi občinami ter Republiko Madžarsko. |
(4)
Temeljne smeri prometnega povezovanja na regionalnem nivoju potekajo v
smeri proti sosednjim občinam, središčema nacionalnega pomena, mestoma
Maribor in Murska Sobota, središčema regionalnega pomena, mestoma
Ljutomer in Lendava in sosednjo Republiko Avstrijo, Madžarsko in
Hrvaško. |
(5)
Po ozemlju občine poteka tudi železniška povezava Pragersko–Ormož–Hodoš,
po kateri poteka tako potniški kot tovorni mednarodni promet, ki se
navezuje na transevropski železniški sistem. |
|
11. člen |
|
(druga pomembna območja) |
|
(1)
Območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora na območju občine
predstavljajo območja varstva narave, med katere poleg območij naravnih
vrednot, ekološko pomembnih območji, posebnih varstvenih območij
(območja Natura 2000), območja Krajinskega parka Goričko, sodijo tudi
območja habitatov (npr. mokrotni travniki, vegetacija tekočih voda ipd.)
ter elementi krajine, ki so pomembni za ohranjanje biotske
raznovrstnosti (npr. mejice, grmovni in drevesni osamelci ipd.). Na teh
območjih se pri načrtovanju posegov v prostor posebna pozornost namenja
ohranjanju naravnih kvalitet prostora in krajinske pestrosti v sožitju z
istočasnim razvojem dejavnosti in poselitve (npr. mehke oblike turizma
in rekreacije, ekološko kmetijstvo itd.). |
(2)
Območja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo na območju občine
vse enote kulturne dediščine, varovane po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Kulturna
dediščina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki,
varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine). V
območju ustvarjenih kvalitet prostora velja, da posegi in ureditve, ki
bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali
vrednost prepoznavnih kvalitet prostora, zaradi katerih je območje
pridobilo status območja, varovanega po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine, niso dopustni. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v
krajini in poseganju v prostor je na teh območjih potrebno upoštevati
varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist
varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne
dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se
podrejajo omejitvam in prednostnim varstva dediščine. Upoštevati je
treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije
dediščine v prostoru. |
(3)
Na območju občine se trenutno nahaja del pridobivalnega prostora, za
katerega je bila podeljena rudarska pravica in koncesija za gospodarsko
izkoriščanje mineralnih surovin (kremenov pesek). V primeru izkazanega
novega oz. nadaljnjega interesa za raziskovanje ali izkoriščanje
mineralnih surovin bo občina izdelala predhodne preveritve in
utemeljitve ali je smotrno določeno območje s podrobnejšo namensko rabo
prostora opredeliti kot območja mineralnih surovin. Za namen
izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno izdelati in sprejeti OPPN. |
(4)
Na območju občine se nahaja območje omejene in nadzorovane rabe
strelišča Mačkovci (v Občini Puconci). Območja omejene in nadzorovane
rabe za potrebe obrambe obsegajo varnostna območja objektov, na katerih
so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov. |
(5)
Med druga pomembna območja, ki predstavljajo omejitve prostorskemu
razvoju občine sodijo tudi poplavno in erozijsko ogrožena območja, na
katerih so dopustni posegi v prostor, v skladu s področnimi predpisi. |
(6)
Druga pomembna območja, katerih območja so jasno definirana v prostoru
so prikazana v obvezni prilogi prostorskega načrta, Prikazu stanja
prostora, na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov. |
|
12. člen |
|
(območje urbanističnega načrta) |
|
(1)
Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje urbanih središč.
Izdela se lahko tudi za tista naselja, kjer je zaradi posebnosti razvoja
ali drugih razlogov izdelava urbanističnega načrta utemeljena. |
(2)
Na območju občine je urbanističen načrt izdelan za občinsko središče
naselje Gornji Petrovci, ki je v SPRS, opredeljeno kot medobčinsko
središče. Naselje Gornji Petrovci je pretežno podeželsko naselje, ki je
sestavljeno iz štirih delov. Spodnjega centralnega dela naselja, ki se
nahaja ob regionalni cesti in v katerem so skoncentrirane centralne
dejavnosti, srednjega dela, kjer se prepleta območje stanovanjskih
objektov, kmetij, počitniških hišic, vinskih kleti in zidanic, zgornjega
dela, kjer se nahaja stanovanjsko območje s šolo, vrtcem, cerkvijo in
pokopališčem ter predvidenim mešanim območjem Pindžo, ter zahodnega dela
naselja, ki je pretežno stanovanjsko območje. Vsi deli naselja so med
seboj povezani s cesto. V naselju Gornji Petrovci se prepletajo površine
z različno namembnostjo, zato se v urbanističnem načrtu, na podlagi
analize prostora določi ustreznejša razporeditev površin, sanirajo
morebitne degradirane oz. nezadostno izkoriščene površine, podajo
prometne rešitve, istočasno pa zagotovijo tudi nova zemljišča za razvoj
poselitve, centralnih, gospodarskih, športno-rekreacijskih in drugih
dejavnosti. |
(3)
Območje urbanističnega načrta zajema območja stavbnih zemljišč, ki so v
prostorskih sestavinah občine bila opredeljena kot območja stavbnih
zemljišč naselja Gornji Petrovci. Prav tako so v območje urbanističnega
načrta vključena tudi vsa zemljišča, ki so predvidena za kratkoročno oz.
dolgoročno širitev naselja, ter kmetijska in gozdna zemljišč, ki se
nahajajo v neposredni bližini obstoječih stavbnih zemljišč. |
|
3. Zasnova gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra |
|
13. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1)
Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega
omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi
prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij
podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi
prometnimi sistemi in urbanim omrežjem. Z optimalnim izkoriščanjem vseh
elementov prometnega sistema se razvija uravnotežene in enakomerno
obremenjene prometne podsisteme. Pri tem se spodbuja gospodarsko,
socialno, okoljsko in prostorsko najbolj smotrne in učinkovite oblike in
poteke prometa. Z razvojem prometnih omrežij se omogoča izkoriščanje
potencialov prostora za poselitev, infrastrukturo, proizvodne in oskrbne
dejavnosti, rekreacijo in turizem ter funkcionalno zaokrožanje naselij
in območij drugih dejavnosti. Razvoj prometnih omrežij se načrtuje
usklajeno z razvojem poselitve in drugih infrastrukturnih sistemov. Ob
tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje
negativne vplive na naravno in bivalno okolje, ohranja kulturno
dediščino in varuje naravne vire, biotsko raznovrstnost ter naravne
vrednote. |
(2)
Prometno infrastrukturo na območju občine sestavlja obstoječe cestno
omrežje (državne in občinske ceste) in železniška proga
Pragersko–Ormož–Hodoš. |
(3)
Ozemlje občine prečkata naslednji državni cesti: |
– regionalna cesta I. reda (232), Hodoš–Petrovci–Murska Sobota–Lipovci
in |
– regionalna cesta III. reda (721), Petrovci–Martinje–Kuzma–Sotina. |
(4)
Urejanje in vzdrževanje državnih cest je v pristojnosti države.
Regionalna cesta I. reda (232) in regionalna cesta III. reda (721) imata
v naselju Gornji Petrovci urejene ločene površine za pešce, medtem ko
ločenih površin za kolesarje ni. V ostalih odsekih navedeni regionalni
cesti nimata urejenih ločenih površin za pešce in kolesarje. V
prihodnosti se mora zagotoviti ustrezno vzdrževanje, rekonstrukcija in
obnova obstoječih državnih cest, v okviru katerih se morajo zagotoviti
dodatne površine za ureditev ločenih površin za peš in kolesarski promet
predvsem znotraj strnjenih naselij in tudi med samimi naselji, s čimer
se bo zagotovila dodatna prometna varnost. |
(5)
Na državne ceste se navezujejo občinske ceste (lokalne ceste, javne poti
in ostale poti), katerih urejanje in vzdrževanje je v pristojnosti
občine. Na področju občinskih cest je poseben poudarek potrebno nameniti
ureditvi občinskih cest za izboljšanje prometne varnosti, saj so ponekod
ceste preozke, brez urejenih izogibališč, obvoznih elementov in z
oteženimi dovoznimi potmi do objektov, zaradi česar ne zadostujejo
prometnim obremenitvam in ne zagotavljajo ustrezne prometne varnosti.
Pomanjkljiva je tudi prometna signalizacija in oprema na občinskih
cestah, prav tako ni urejenih ločenih površin za peš in kolesarski
promet, ki se odvija kar po cestiščih. V prihodnosti se bo prizadevalo
za ustrezno vzdrževanje, rekonstrukcijo in obnovo obstoječih cest, v
okviru katerih se morajo zagotoviti tudi dodatne površine za ureditev
ločenih površin za peš in kolesarski promet znotraj strnjenih naselij in
tudi med samimi naselji, s čimer se bo zagotovila dodatna prometna
varnost. Istočasno se mora na območju občine zagotoviti izgradnja in
ureditev cestnih povezav do obstoječih in na novo priključenih stavbnih
zemljiščih. |
(6)
Znotraj strnjenih naselij se tam, kjer je to iz tehničnih vidikov mogoče
oz. smiselno, načrtujejo pločniki in kolesarske steze, s čimer se
omogoči varno pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter istočasno boljša
dostopnost do raznih dejavnosti (šole, zdravstveni dom, trgovine,
upravne stavbe, vaški domovi, igrišča ipd.). Ob objektih javnega značaja
se uredijo ustrezna odstavna mesta za kolesa. |
(7)
Istočasno se v naselju Gornji Petrovci kakor tudi v ostalih naselij ob
objektih javnega značaja, zagotavlja zadostno število parkirnih mest
glede na namen območja. Pomembno je, da se pri načrtovanju novih območij
in objektov predvidi zadostno število parkirnih mest tako za uporabnike
novogradenj, kakor tudi za neposredno okolico. Obstoječe parkirne
površine je potrebno ustrezno rekonstruirati, obnoviti ter talno in
prometno označiti. |
(8)
Po ozemlju občine poteka kar nekaj turistično-rekreativnih peš in
kolesarskih poti. V prihodnosti je potrebno zagotoviti ustrezno prometno
varnost obstoječih in predvidenih peš in kolesarskih poti, z izgradnjo
ločenih prometnih površin, kjer je to iz tehničnih vidikov mogoče in
množične uporabe smiselno, prav tako se spodbuja nadaljnji razvoj mreže
pohodniških, planinskih, kolesarskih, jahalnih in pešpoti. Poti se naj
ustrezno markirajo in navežejo na regionalno, državno in evropsko mrežo
poti, ki potekajo čez območje občine oz. v njeni bližini. Njihove
lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v nasprotju s conacijo
gozdnega prostora, naravovarstvenimi zahtevami in Načrtom upravljanja
Krajinskega parka Goričko. |
(9)
Sistem javnega potniškega prometa je na področju avtobusnega prometa v
občini urejen tako na tranzitni medregijski ravni, v smeri proti
okoliškim regijskim središčem in naprej po ostali Sloveniji, kakor tudi
na lokalni medkrajevni ravni (šolski prevozi, lokalni prevozi).
Tranzitni avtobusni promet je vzpostavljen predvsem ob državnih cestah,
kjer so urejena tudi avtobusna postajališča. Lokalni medkrajevni promet
je razvit po celotnem območju občine in služi tako šolskemu, kot tudi
ostalemu potniškemu prevozu prebivalcev med samimi naselji, znotraj
kakor tudi izven občine. Za potrebe lokalnega medkrajevnega prometa so
ponekod urejena tudi avtobusna postajališča, v večini primerov pa se
avtobus ustavlja kar na cestišču. V prihodnosti bo občina še naprej
načrtovala sistem javnega potniškega prometa v povezavi s sosednjimi
občinami oz. na ravni regije za zagotavljanje dostopa do večjih
zaposlitvenih centrov in centralnih naselij, ki zadovoljujejo centralne
dejavnosti (šolanje, oskrba ipd.). Ohranjala se bo integracija šolskih
in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebna
infrastruktura za njihovo izvedbo. V naseljih oz. delih naselij, kjer
postajališč javnega avtobusnega prometa še nimajo urejenih, se le-te
načrtujejo, s čimer se bo zagotovil tudi varen dostop do njih. |
(10)
Po ozemlju občine poteka tudi železniška proga Pragersko–Ormož–Hodoš, za
katero je bil sprejet Državni prostorski načrt za elektrifikacijo in
rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš (Uradni list RS,
št. 51/09), v okviru katerega je bila predvidena elektrifikacija
obstoječe železniške proge, ki je že izvedena in izgradnja 2. tira
železniške proge, levo od osi obstoječega tira, ki bo izvedena v
prihodnosti. Omenjena železniška proga se uporablja tako za potniški kot
tovorni promet. Predstavlja del mednarodnega železniškega prometa, saj
po njej poteka mednarodni železniški promet iz smeri Zagreba in
Ljubljane v smeri Budimpešte. Na območju občine se ob obstoječi
železniški progi nahaja tudi železniško postajališče za potniški promet. |
(11)
Država spodbuja fizično integracijo prometnih podsistemov, ki bo
uporabnikom omogočala učinkovito prestopanje med različnimi prevoznimi
sredstvi. Glede na to, da območje občine predstavlja obmejni podeželski
prostor, fizične integracije prometnih podsistemov, kot jih lahko
pričakujemo v urbanih območjih ni pričakovati. Se pa na območju
obstoječega železniškega postajališča, nahaja tudi avtobusno
postajališče in urejeno parkirišče, ki prebivalcem omogoča koriščenje
sistema »parkiraj in presedi«. |
(12)
Območje občine se ne nahaja v vplivnem območju katerega od slovenskih
letališč. Preko njenega ozemlja potekajo zračne poti, zato se pri
načrtovanju posegov v prostor, ki bi zaradi svoje višine lahko vplivali
na varnost zračnega prometa, predhodno pridobi ustrezno soglasje
pristojnega ministrstva. |
(13)
V občini formalno ni plovnih poti. Vodotoki, ki se nahajajo na območju
občine so premajhni, da bi omogočali kakršno koli plovbo. Večjo stoječo
vodno površino v občini trenutno predstavlja le Križevsko jezero. Glede
na to, da se celotno območje občine nahaja v posebnem območju varstva
narave, je plovba na vodnih površinah, ki so primerna za plovbo, možna
le pod pogoji in na podlagi soglasja pristojnih služb. |
|
14. člen |
|
(elektronske komunikacije) |
|
(1)
Ustrezno razvite elektronske komunikacije spodbujajo družbeni, kulturni
in regionalni razvoj, zmanjšujejo probleme razdalj, spodbujajo
oblikovanje novih storitev ter olajšujejo dostop do informacij in
storitev. Z razvitimi elektronskimi komunikacijami se zagotavlja dostop
do kakovostnih in za vsakdanje življenje, delo in razvoj, pomembnih
storitev informacijske družbe in učinkovito delovanje sistemov za
potrebe varnosti, obrambe, zaščite in reševanja. Zato se elektronske
komunikacije razvija kot učinkovit, zanesljiv in prostorsko racionalen
sistem. |
(2)
Območje občine je pokrito z širokopasovnimi elektronskimi
komunikacijami, ki potekajo deloma v zemeljski in deloma v zračni
izvedbi, prav tako se na območju občine nahajajo posamični objekti in
naprave elektronskih komunikacij. |
(3)
Občina spodbuja nadaljnji razvoj elektronskih komunikacij na celotnem
ozemlju občine. Istočasno se spodbuja povezovanje in združevanje
obstoječih omrežij elektronskih komunikacij ter dodatna izgradnja,
modernizacija in rekonstrukcija obstoječega omrežja. |
(4)
Nove trase elektronskih komunikacij se prednostno predvidi v obstoječih
oz. načrtovanih infrastrukturnih koridorjih. Prav tako se pri umeščanju
novih naprav in objektov elektronskih komunikacij v prostor, prednostno
uporabi območja že obstoječih naprav in objektov, vplivi na zdravje,
okolje in prostor pa morajo biti čim manjši. |
|
15. člen |
|
(energetska infrastruktura) |
|
(1)
Omrežje energetske infrastrukture na območju občine sestavljajo vodi,
naprave in objekti za prenos električne energije. |
(2)
Po območju občine potekajo naslednji elektroenergetski vodi, naprave in
objekti: |
– srednjenapetostno omrežje (20 kV), |
– transformatorske postaje (20/0,4 kV) ter |
– pripadajoče nizkonapetostno omrežje. |
(3)
Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz
razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Mačkovci. |
(4)
Srednjenapetostno in nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje je
nadzemne in podzemne izvedbe. |
(5)
Zgrajeno elektroenergetsko omrežje na območju občine zadovoljuje
trenutne potrebe občine po električni energiji. |
(6)
Za pridobitev električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja,
ekološko sanira oz. nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in
učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. |
(7)
V primeru povečanega odjema električne energije ter ob izkazanih
potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih zgrajeni novi
elektroenergetski vodi, naprave in objekti, ki bodo omogočali nemoteno
oskrbo z električno energijo. Pri gradnji novih elektroenergetskih
vodov, naprav in objektov je potrebno izpolniti zahteve glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa, ki izhajajo iz veljavnih predpisov. |
(8)
Z namenom smotrne rabe prostora se novi energetski sistemi za
proizvodnjo električne energije v čim večji meri načrtujejo na lokacijah
obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti.
Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki
morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati tudi prostorsko
prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in
omejitvami. Na pozidanih oz. stanovanjskih območjih in na območjih
kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi. |
(9)
Občina bo v skladu z lokalnim energetskim konceptom pri načrtovanju v
prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije,
predvsem energijo biomase, sončno energijo in geotermalno energijo, z
upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter
družbene sprejemljivosti. |
(10)
Sončne elektrarne oz. njihovi elementi se načeloma ne umeščajo na
objekte kulturne dediščine, še zlasti ne na kulturne spomenike in na
vedutno izpostavljenih lokacijah (možnosti so na notranjih dvoriščih,
vendar je potrebno za vsak primer oceno primernosti določiti posebej).
Prav tako se sončne elektrarne naj umeščajo na krajinsko in
naravovarstveno manj vredna območja, ter izven območij varovanih
habitatnih tipov in varovanih habitatov varovanih vrst. |
(11)
V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji
električne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in
obstoječih večjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost
soproizvodnje električne in toplotne energije. |
(12)
Za doseganje ciljne vrednosti porabe električne energije je potrebna
posodobitev obstoječe javne razsvetljave z ustreznimi svetili, v skladu
z veljavnimi predpisi. |
(13)
Na območju občine ni obstoječih ali predvidenih vodov, naprav in
objektov prenosnega ali distribucijskega plinovodnega sistema. |
|
16. člen |
|
(oskrba s pitno vodo) |
|
(1)
V preteklosti je bila oskrba prebivalcev s pitno vodo zagotovljena iz
lokalnih vodnih virov, ki niso bili ustrezno varovani. Občina se je tako
skupaj z ostalimi občinami v Pomurju vključila v regijski projekt
»Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem B« v okviru katerega je bila
večini prebivalcem občine, zagotovljena oskrba s pitno vodo iz enotnega
in strokovno nadzorovanega sistema. |
(2)
Kljub temu, da je oskrba s pitno vodo večini prebivalcem občine
zagotovljena iz enotnega in strokovno nadzorovanega sistema, pa se na
območju občine še vedno nahajajo gospodinjstva, ki iz predvsem tehničnih
razlogov (razpršena poselitev) niso priključena na enotni sistem in se s
pitno vodo oskrbujejo iz lastnih vodnih virov, ki si jih posamezniki
vzdržujejo sami in niso ustrezno nadzorovana in varovana. |
(3)
Zaradi zmanjševanja izgub, preprečevanja defektov, predvsem pa zaradi
neustreznosti azbestno cementnih (salonitnih) vodovodnih cevi v
vodovodnem sistemu, se bo v prihodnosti postopoma pristopilo k zamenjavi
posameznih odsekov omrežja. |
(4)
Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in
potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo
pitne vode. Kot vir tehnološke, požarne oz. druge vode, ki ni namenjena
pitju, se prednostno uporabi vire, kot so padavinska voda in prečiščena
odpadna voda. |
(5)
Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, se dejavnosti umešča
na območja najmanjše ranljivosti in s tako tehnološko prilagoditvijo
rabe, da se ohranjata tako kvaliteta, kot količina podzemnih voda.
Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov
zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vodooskrbe
se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih, zato se na taka
območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oz. je
večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih
vidikov upravičena. |
|
17. člen |
|
(zbiranje, odvajanje in čiščenje
odpadnih voda) |
|
(1)
Na območju občine zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ni
urejeno v obliki kanalizacijskega omrežja. Tako najdemo le dve manjši
komunalni tipski čistilni napravi (PE 100), ki posamično odvajata
odpadno vodo iz objektov (osnovna šola in vrtec ter večstanovanjski
objekt). |
(2)
Na preostalem območju občine kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno, zato se
zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda rešuje v skladu z
veljavnimi predpisi, z malimi oz. skupnimi komunalnimi čistilnimi
napravami, če pa to ni mogoče zaradi tehničnih, okoljskih ali drugih
razlogov, pa tudi z individualnimi ali skupinskimi nepretočnimi
greznicami, iz katerih izvajalec javne službe zagotavlja praznjenje po
naročilu stranke in odvoz odpadnih voda, istočasno pa je prepovedan tudi
izpust na kmetijske površine. |
(3)
Novi kanalizacijski sistemi se gradijo v smislu ločenega odvajanje
padavinske in odpadne vode. Padavinsko vodo se čim dlje zadrži na mestu,
kamor je padla, zaledne vode pa površinsko odvaja mimo naselij do
najbližjega površinskega odvodnika. Posebej je potrebno poskrbeti, da se
odvod padavinskih voda odvaja kontrolirano in v skladu z občinskimi
predpisi, ki urejajo to področje. |
(4)
Zaradi zagotavljanja varstva voda ter vodnih in obvodnih ekosistemov je
prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode.
Prepovedano je tudi odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike,
mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni
pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda in v vodne zbiralnike, ki
so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih
podobnih posegov ter so v stiku s podzemno vodo. |
|
18. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1)
Občina zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov (papir, steklo, mešana
embalaža, ostali komunalni odpadki) na izvoru ter vzpodbuja recikliranje
in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. V občini ni
odlagališča odpadkov, ti se zbirajo in vozijo na regijsko odlagališče v
Puconcih. |
(2)
Na območju občine ni urejenega zbirnega centra za kosovne in druge
odpadke. Tako prebivalci kosovne in druge odpadke odvažajo v zbirni
center, ki se nahaja v sosednji občini, v naselju Šalovci, od koder je
zagotovljen odvoz na regijsko odlagališče v Puconcih. |
|
19. člen |
|
(vodno gospodarstvo) |
|
(1)
Na območju občine ni vodotokov 1. reda, so le vodotoki 2. reda, kamor
sodijo Mala Krka, Peskovski potok, Bezjakovski potok, Marak, Veliki
Krški potok, Adrijanski potok, Ratkovski potok in ostali manjši potoki.
Med vodne površine na območju občine sodijo tudi Križevsko jezero,
ribniki ipd. |
(2)
Pri umeščanju posegov v prostor je potrebno v čim večji meri zagotoviti
neposeganje na vodna in priobalna zemljišča, tako zaradi zagotavljanja
nemotene funkcije voda, kot tudi zaradi zagotavljanja javne dostopnosti
vodotokov. |
(3)
Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske
namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne
ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega
pomena. Pri načrtovanju posegov v prostor se kot omejitev upošteva
naravne procese, ki ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti. Na
poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih
ureditev oz. dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni
bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. |
(4)
Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda država in lokalne
skupnosti zagotavljajo na ogroženem območju načrtovanje, gradnjo in
upravljanje vodne infrastrukture, zlasti visokovodnih nasipov,
zadrževalnikov, prodih pregrad, objektov za stabilizacijo dna in brežin
ter odvajanja zalednih voda. |
(5)
Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo tudi izven ogroženega
območja, če se z njimi poveča varnost pred škodljivim delovanjem voda. |
|
4. Določitev okvirnih območij naselij z
območji razpršene poselitve in območji razpršene gradnje |
|
20. člen |
|
(strnjena naselja) |
|
(1)
Strnjena naselja so vsa naselja, ki so v prostoru evidentna kot območje
s strnjenimi stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbeno inženirskimi
objekti in javnimi površinami. Naselje tvori skupina najmanj desetih
stanovanjskih stavb in se delijo na urbana in podeželska naselja. |
(2)
Poselitveno območje naselij se določi na podlagi osnovne namenske rabe
zemljišč iz prostorskih sestavin in na podlagi novo priključenih oz.
izključenih stavbnih zemljišč. |
(3)
Kot samostojna strnjena naselja oz. deli strnjenih naselij so v občini
opredeljena naslednja naselja: Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci,
Košarovci, Križevci, Kukeč, Lucova, Martinje, Neradnovci, Panovci,
Peskovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje. |
|
21. člen |
|
(območja razpršene poselitve) |
|
(1)
Območja razpršene poselitve so območja, kjer je značilna nizka gostota
poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Poselitev se
pojavlja v obliki samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih,
raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij, ki jih pretežno
tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967, istočasno pa je za celotno
območje značilna tudi demografska ogroženost. |
(2)
Razpršena poselitev predstavlja na območju občine avtohtono obliko
poselitve, zato se jo ohranja in smiselno dopolnjuje obstoječa stavbna
zemljišča (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitev ipd.) ter se jo
istočasno varuje pred novo oz. množično širitvijo, v smislu oblikovanja
novih območij razpršene poselitve izven strnjenih območij naselij. |
|
22. člen |
|
(razpršena gradnja) |
|
(1)
Razpršena gradnja je po definiciji območje z nizko gostoto naselitve, z
nestrjeno, redko razmestitvijo objektov v prostoru, med katerimi je več
kot 100 m nepozidanih oz. kmetijskih zemljišč in predstavlja negativen
pojav v prostoru, ki ga je potrebno sanirati. |
(2)
Kot območja razpršene gradnje so v občini opredeljeni posamezni objekti
(pretežno kmetijsko-gospodarski objekti, vinske kleti, vikendi ter tudi
posamični stanovanjski objekti oz. njihovi deli), ki so bili zgrajeni na
podlagi ustreznih dovoljenj in jih ni mogoče strniti v nova naselja, jih
priključiti k obstoječim naseljem oz. oblikovati posebno zaključeno
območje. |
(3)
Objekti razpršene gradnje nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča in se
v prostorskem načrtu prikažejo kot fundus (kataster stavb). Nova
razpršena gradnja na območju občine ni dovoljena. |
|
5. Usmeritve za prostorski razvoj občine |
|
5.1. Usmeritve za razvoj poselitve in
celovito prenovo |
|
5.1.1. Usmeritve za razvoj naselij |
|
23. člen |
|
(usmeritve za razvoj naselij) |
|
(1)
Razvoj naselij je možen z notranjim razvojem, prenovo ali širitvijo
naselja. Notranji razvoj in prenova naselja imata prednost pred
širitvijo naselja, zato je tudi v občini razvoj naselij usmerjen v
notranji razvoj naselij oz. v zapolnitev prostih nepozidanih stavbnih
zemljišč. |
(2)
Ohranjajo se naj posamezni objekti stavbne dediščine, njihovi sklopi
(ambienti ali domačije) ter njim pripadajoči odprti prostor (vplivna
območja, oblikovane vrtne parcele) kot sestavni del celovite krajinske
in naselbinske kvalitete in prepoznavnosti. Prednost ima prenova starih
stavb in njihovih delov pred novogradnjami, varuje se prostorsko
integriteto dediščine in njenih sestavin pred pozidavo in drugimi
oblikami razvrednotenja. Gradnje novih objektov naj izhajajo iz
tradicionalnih arhitekturnih stalnic z možnostjo sodobne interpretacije. |
|
24. člen |
|
(notranji razvoj naselij) |
|
(1)
Notranji razvoj naselij obsega površine znotraj naselij, kjer se s
prenovo in sanacijo oz. racionalnejšo izrabo ekstenzivno izrabljenih
stavbnih zemljišč, ohranjanjem kvalitetne urbane in arhitekturne
dediščine zagotavljajo kvalitetnejše bivalne razmere. |
(2)
V prostorskih sestavinah je bilo na območju občine, znotraj naselij
definiranih veliko nepozidanih stavbnih zemljišč, ki so se v postopku
priprave prostorskega načrta večinoma izločile iz območja stavbnih
zemljišč. Tako se znotraj strnjenih naselij ohranjajo posamična območja
prostih nepozidanih stavbnih zemljišč, ki so dejansko primerna za
gradnjo. Večina nepozidanih stavbnih zemljišč namreč predstavlja
funkcionalna zemljišča obstoječih stanovanjih objektov in kmetij, ki
niso primerna za novogradnje in na katerih se funkcionalna zemljišča
ohranjajo. |
(3)
Večja območja nepozidanih stavnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo je na
območju občine mogoče zaslediti v naseljih Križevci, Gornji Petrovci,
Stanjevci, Šulinci, Ženavlje in Kukeč, kjer je v nekaterih primerih,
kjer urejanje območja ni mogoče zagotoviti z ustreznimi prostorsko
izvedbenimi pogoji, predvidena izdelava OPPN. |
(4)
V vseh naseljih se ohranja temeljne strukture naselij in se vzpostavijo
njihovi centralni deli. V obcestnih naseljih se ohranja obulična
pozidava in zaporednost zazidave. |
|
25. člen |
|
(prenova naselij) |
|
(1)
S prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične,
prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in
ekološke razmere v določenem naselju ali delu naselja oz. se z
ohranitvijo identitetnih vrednosti naselja, arhitekture in kulturne
dediščine ustvarjajo kvalitetni pogoji za razvoj naselja. |
(2)
V občini so kot območja delne prenove naselij opredeljena posamezna
območja in objekti znotraj naselij, kjer gre za opuščeno dosedanjo rabo,
nezadostno izkoriščenost oz. neprimerno namembnost območja. Kot nekoliko
večja območja delne prenove so v občini opredeljena mešana območja,
predvsem v gričevnatem delu občine, kjer prihaja do prepletanja
stanovanjskih objektov, kmetij, počitniških hišic ter vinskih kleti oz.
zidanic. Omenjena območja so bila v prostorskem načrtu na novo
definirana, saj je bila izvedena korekcija obstoječih stavbnih zemljišč,
v smislu izločitve večjega dela stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča
in definirani novi prostorsko izvedbeni pogoji. |
(3)
Celovita prenova je predvidena na območju opuščenega mejnega prehoda
Martinje, kjer bo območje dobilo novo vsebino oz. bo namenjeno za
ureditev centralnih dejavnosti. |
(4)
Prenovo naselij oz. objektov je treba načrtovati tako, da je
zagotovljena smotrna raba energije in materialov. Samo prenovo objektov
pa mora spremljati tudi energetska sanacija. |
|
26. člen |
|
(širitev naselij) |
|
(1)
Širitev naselij omogoča načrtno usmerjanje poselitve in dolgoročno
zagotovitev primernih površin za gradnjo stanovanj in ostalih
dejavnosti, ter istočasno tudi večjo izkoriščenost obstoječe gospodarske
javne infrastrukture. |
(2)
Strnjena naselja se prednostno širijo na območja vrzeli znotraj naselij
in na njihove robove, kjer je to možno. Na tak način se ohranja
struktura naselij in omogoča boljša izkoriščenost gospodarske javne
infrastrukture. |
(3)
Širitev naselja je dopustna, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji
prostorski razvoj ni možen. Širitev naselja se prednostno usmerja na
zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, varstva
kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine
manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem. |
(4)
Pri širitvi naselij je potrebno upoštevati možnost priključitve na
prometno in energetsko infrastrukturo, infrastrukturo elektronskih
komunikacij ter infrastrukturo oskrbe z vodo in odvajanja ter čiščenja
odpadne in padavinske vode, skladno s programom opremljanja stavbnih
zemljišč. |
(5)
Širitev poselitve se tam, kjer je to mogoče, usmerja izven območij
naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih
vrst. Tam kjer to, iz različnih razlogov ni mogoče, se poselitev umešča
v prostor pod pogoji in na podlagi soglasja pristojne službe. |
(6)
V občini, razen v naselju Peskovci ni predvidenih večjih širitev naselij
za potrebe stanovanjske gradnje, pojavljajo se le posamezne razširitve v
vrzelih obstoječih naselij in na njihovih robovih. |
(7)
V odprtem prostoru občine so predvidene posamične razširitve obstoječe
razpršene poselitve v smislu ohranjanja in smiselnega dopolnjevanja
obstoječih stavbnih zemljišč (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitev
ipd.). Večje razširitve obstoječe razpršene poselitve so predvidene le
za nadaljnji razvoj obstoječih kmetij. |
|
5.1.2. Usmeritve za razvoj dejavnosti |
|
27. člen |
|
(razvoj dejavnosti v naselju Gornji
Petrovci) |
|
(1)
Razvoj dejavnosti v naselju Gornji Petrovci izhaja iz obstoječe namenske
rabe zemljišč. Na območju naselja prihaja do prepletanja različnih
dejavnosti, katerih prostorska razporeditev se ohranja in natančneje
definira tudi v prostorskem načrtu. |
(2)
Naselje Gornji Petrovci je razpotegnjeno obcestno naselje, ki je grobo
gledano razdeljeno na štiri dele. |
(3)
Centralni del naselja predstavlja spodnji del naselja, ki se nahaja ob
regionalni cesti in v katerem so skoncentrirane različne dejavnosti.
Oblikovan je centralni del, v katerem je večina storitveno-oskrbnih
dejavnosti kot so občina, policijska postaja, zdravstveni dom, trgovina,
ipd. Južno od regionalne ceste je ob obstoječem proizvodnem objektu
predvidena ureditev manjše gospodarske cone. Ob njej se nahaja obstoječe
območje za intenzivno kmetijsko dejavnost. Na vzhodu se nahaja obstoječa
rekreacijska cona ob kateri je predvidena ureditev parka in mešanega
območja, ki bo namenjeno različnim dejavnostim. Preostali del
predstavlja stanovanjsko območje. |
(4)
Osrednji del naselja predstavlja mešano območje, kjer se prepleta
območje stanovanjskih objektov, kmetij, počitniških hišic, vinskih kleti
in zidanic, ki se ohranja. |
(5)
V zgornjem delu naselja, se stanovanjsko območje prepleta z območjema
centralnih dejavnosti, ki jih opredeljujeta osnovna šola z vrtcem in
območje cerkve ter območjem Pindže, kjer je predvidena ureditev nekega
mešanega območja za turizem, šport in centralne dejavnosti. |
(6)
Zahodni del naselja predstavlja pretežno čisto stanovanjsko območje, ki
je namenjeno bivanju in kmetijski dejavnosti. |
|
28. člen |
|
(razvoj dejavnosti v ostalih naseljih) |
|
(1)
V ostalih naseljih prevladuje bivalno-delovna (kmetijska) funkcija, ki
se ohranja. Ohranjanje navedene kombinacije funkcij je pomembno, saj gre
za podeželski prostor, kjer se z ohranjanjem kmetijske dejavnosti
ohranja tudi poselitev in kulturna krajina. V strnjenih naseljih, kjer
je razvita intenzivna kmetijska dejavnost se slednja ohranja. |
(2)
Razvoj intenzivnih kmetijskih gospodarstev se usmerja na območja
razpršene poselitve, na robove oz. izven strnjenih naselij ter na
območja, ki so v prostorskem načrtu definirana v dolini Peskovskega
potoka, kot območja intenzivne kmetijske pridelave. |
(3)
V večini naselij so izoblikovani manjši centralni deli naselij,
definirani z vaško-gasilskimi domovi, cerkvami, kapelicami,
športno-rekreativnimi površinami ipd., ki se ohranjajo ter smiselno
dopolnjujejo, tam kjer so za to zagotovljeni pogoji. |
(4)
Posebnih površin za razvoj gospodarskih dejavnosti se izven naselij
Gornji Petrovci, Stanjevci in Križevci ne načrtuje. Obstoječe
gospodarske, obrtne in storitveno oskrbne dejavnosti se ohranja in se
jim istočasno omogoča nadaljnji razvoj v okviru, ki je še sprejemljiv za
podeželski prostor in ki zaradi svojih arhitekturnih značilnosti
(velikost, oblika ipd.) ne predstavljajo negativnega pojava v prostoru. |
(5)
Ohranjajo se tudi obstoječe športno-rekreacijske površine (športna
igrišča) v odprtem prostoru, ki se jim zagotovijo možnosti za nadaljnji
prostorski razvoj, tam kjer so za to zagotovljeni pogoji. |
(6)
Površine za razvoj turistične dejavnosti so na novo opredeljene le v
naselju Križevci, kjer je predvidena gradnja počitniških hišic in
naselju Stanjevci, kjer je prav tako predvidena ureditev nastanitvenih
kapacitet s spremljajočimi objekti in ureditvami. Drugje se turistična
dejavnost razvija v okviru obstoječih drugih dejavnostih npr. turizem na
kmetiji, gostišča. |
(7)
Razvoj športno-rekreacijskih in turističnih dejavnosti se usmerja izven
strnjenih naselij, na območje odprtega prostora (območje Life centra,
območje razglednega stolpa, območje kolesarskega poligona, območje
Neradnovskega mlina, območje Križevskega jezera, območje spominskega
parka pristanka balona ipd.), ki so zavarovana tudi kot posebna območja
varstva narave, zato se razvoj teh dejavnosti zagotavlja na osnovi
trajnostnega ohranjanja varovanih območij narave. |
(8)
Izven poselitvenih območij je možna gradnja objektov, ki služijo za
potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, za upravljanje voda, za
potrebe športa in rekreacije, pridobivanja energije in izkoriščanje
drugih naravnih virov, za varnost državljanov in njihovega premoženja,
obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in za potrebe
gospodarske javne infrastrukture. Pri tem se upošteva javna korist in
možnost komunalne opreme brez večjega stroška. Istočasno pa gradnja
izven poselitvenih območij ne sme povzročati škodljivih vplivov na
okolje in ne sme ogrožati biotske raznovrstnosti ter kakovosti naravnih
virov. |
|
5.1.3. Območja razpršene gradnje |
|
29. člen |
|
(območja razpršene gradnje) |
|
(1)
Na območju občine ni območij razpršene gradnje, ki bi jih lahko sanirali
z vključitvijo v obstoječe naselje, opredelitvijo novega naselja ali
posebnega zaključenega območja poselitve. |
(2)
Razpršeno gradnjo na območju občine predstavljajo posamični objekti,
grajeni izven poselitvenih območij naselij in razpršene poselitve, ki so
v prostorskem načrtu prikazani kot fundusi (kataster stavb), brez
opredeljenega stavbnega zemljišča. |
|
5.1.4. Ohranjanje območij razpršene
poselitve |
|
30. člen |
|
(ohranjanje območij razpršene
poselitve) |
|
Razpršena poselitev predstavlja na območju občine avtohtono obliko
poselitve, zaradi česar le-ta, na območju občine, ne predstavlja
negativnega pojava v prostoru. Njeno ohranjanje ni pomembno samo zaradi
ohranjanja poselitve, ampak tudi zaradi njenega prispevka k
prepoznavnosti in ohranjanju kulturne krajine širšega območja Goričkega.
Zaradi navedenega in demografske ogroženosti obmejnega območja je
razpršeno poselitev potrebno ohranjati in smiselno dopolnjevati
obstoječa stavbna zemljišča (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitev ipd.)
ter jo istočasno varovati pred novo oz. množično širitvijo, v smislu
oblikovanja novih območij razpršene poselitve izven strnjenih območij
naselij. |
|
5.1.5. Urbanistično oblikovanje naselij |
|
31. člen |
|
(urbanistično oblikovanje v naselju
Gorni Petrovci) |
|
(1)
Naselje ima v pretežnem delu še vedno izrazito podeželski značaj, zato
je pomembno, da se ohranja tradicionalna arhitektura in morfologija
naselja ter obulična pozidava, tam kjer je le-ta značilna. |
(2)
Na območju naselja najdemo domačije s tradicionalno podolžno ali
stegnjeno obliko. Stanovanjski objekti ohranjajo značaj kmečkega
naselja, s tem, da se ohranjajo večja dvorišča, podolžni ali lomljeni
objekti, zaporednost objektov, ipd., istočasno se pri oblikovanju
objektov ohranja značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. |
(3)
Naselje je grobo gledano razdeljeno na štiri dele, spodnji centralni
del, osrednji del, zgornji del in zahodni del naselja, ki se med seboj
razlikujejo. Pomembno je, da se z ustreznim urbanističnim in
arhitekturnim načrtovanjem ohranja vizualna ločenost posameznih delov
naselja in oblikovanje objektov. |
(4)
V spodjem, centralnem delu naselja se oblikuje centralni dela naselja, v
katerem je dovoljeno prepletanje bivalnega območja z centralnimi
storitveno-oskrbnimi dejavnostmi. V tem delu naselja je dovoljena
večstanovanjska gradnja in gradnja objektov z višjimi gabariti.
Obstoječe kmetije se lahko ohranjajo in razvijajo znotraj svojih
prostorskih možnosti, medtem ko gradnja novih kmetij in kmetijskih
gospodarstev ni dopustna. |
(5)
V osrednje delu naselja prihaja do prepletanja stanovanjskih objektov,
kmetij oz. kmetijskih gospodarstev, počitniških hišic, vinskih kleti in
zidanic, ki se ohranjajo. Gre za mešano območje, v katerem se ohranja
urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov. |
(6)
V zgornjem delu naselja se ohranja prepletenost stanovanjskih in
kmetijskih objektov. Obstoječi večstanovanjski objekti se ohranjajo,
medtem ko gradnja novih večstanovanjskih objektov ni dovoljena. V
okolici cerkve novogradnje ne smejo kvariti vedute cerkve. |
(7)
V zahodnem delu naselja prihaja do prepletanja bivalno kmetijske
funkcije, ki se ohranja. |
|
32. člen |
|
(urbanistično oblikovanje ostalih
naselij) |
|
(1)
V nižinskih naseljih občine je potrebno ohranjati obstoječo obliko
posameznega naselja in obstoječo gradbeno linijo. Ohranja se obcestna
pozidava z značilno zaporednostjo; ob cesti stanovanjski objekti, v
notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rastoča domačija, zato se
omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju
parcel. Ohranjajo se značilni zeleni robovi naselij, kjer je dopustna
gradnja kmetijsko-gospodarskih objektov. Gradnja stanovanjskih objektov
v drugi liniji ni dovoljena, razen v primerih, ko stanovanjski objekti v
drugi liniji že obstajajo in je zagotovljen ustrezen dostop ter ostala
gospodarska javna infrastruktura. |
(2)
V nižinskih naseljih se upošteva racionalna izraba površin z
zagotovitvijo ustreznih javnih površin. Predvsem se zagotovi ustrezne
širine dovoznih cest, javna razsvetljava, ureditev ločenih prometnih
površin za peš in kolesarski promet, ureditev oz. izgradnja avtobusnih
postajališč, ureditev površin za mirujoči promet ter ureditev zelenih
površin ob objektih družbene infrastrukture (vaško-gasilski domovi,
športno-rekreacijski objekti ipd.). Centralne dele naselij se opremi
tudi z ustrezno urbano opremo (klopce, koši, potke ipd.). |
(3)
V centralnih delih naselij je tam, kjer za to obstajajo prostorske
možnosti, dovoljena dopolnilna gradnja objektov z javnim programom, ki
pa se morajo oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim gradbenim
linijam in urbanistični kompoziciji obstoječih dominantnih objektov. |
(4)
Novogradnje v nižinskih naseljih se morajo oblikovno in urbanistično
prilagajati obstoječim objektom, istočasno se mora ohranjati velikostno
razmerje grajene strukture. |
(5)
V gričevnatih naseljih se dosledno upošteva gradbena linija ob cesti,
ter ohranja velikostno razmerje grajene strukture, z omejitvijo gradnje
objektov večjih tlorisov in višin. Velikost ali prostornina objektov ne
sme odstopati od povprečne velikosti objektov v naselju. Istočasno se v
gričevnatem delu občine določi tudi strožje prostorsko izvedbene pogoje
za oblikovanje objektov. |
(6)
V strnjenih naseljih, kjer se nahajajo posamična območja in objekti
nepremične kulturne dediščine se urbanistično oblikovanje naselij oz.
delov naselij uskladi s pristojno službo. |
(7)
Pri oblikovanju, legi in velikosti objektov v vseh naselij se upošteva
značilna arhitekturna tipologija območja. |
|
5.2. Usmeritve za razvoj v krajini |
|
33. člen |
|
(usmeritve za razvoj v krajini) |
|
V
okviru usmeritev za razvoj v krajini se določijo: |
– razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne
vire, |
– posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete
in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti, |
– območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– območja zaščite in reševanja ter |
– območja in objekti za potrebe obrambe. |
|
34. člen |
|
(razvojna območja za posamezne
dejavnosti, ki so vezane na naravne vire) |
|
(1)
Razvoj v krajini se usmerja v razvoj tistih dejavnosti, ki temeljijo na
naravnih potencialih občine. Med take dejavnosti na območju občine
sodijo kmetijstvo, gozdarstvo, vode, turizem, rekreacija in mineralne
surovine. |
(2)
Kmetijska dejavnost se zaradi njenega prispevka k ohranjanju poselitve
in kulturne krajine ohranja na celotnem območju občine. Razvoj
intenzivne kmetijske dejavnosti na območju občine, glede na to, da
celotno območje občine leži znotraj območja varstva narave, ni mogoč,
zato se spodbuja razvoj okolju prijaznega kmetijstva. Obstoječe kmetije
se razvijajo znotraj svojih razpoložljivih zemljišč. V gričevnatem delu
občine se ohranja in spodbuja vinogradniška in sadjarska dejavnost.
Ohranjajo se obstoječe kmetije, ki se razvijajo znotraj svojih
prostorskih zmožnosti, medtem ko se spodbuja umeščanje novih kmetij na
robove in izven naselij oz. na območja razpršene poselitve. Za večja
kmetijska gospodarstva oz. farme so v prostorskem načrtu definirana
posebna območja v dolini Peskovskega potoka. Na območju večjih
kmetijskih kompleksov se ohranjajo in na novo vzpostavljajo mejice,
živice, gozdni otoki ipd., s čimer se ohranja biotska raznovrstnost. |
(3)
Na delu občine so bile v preteklosti že izvedene agrarne operacije oz.
natančneje hidromelioracije (osuševanje), z namenom izboljšanja
kmetijskih zemljišč oz. izboljšanja pogojev obdelave. |
(4)
Agrarne operacije so v občini dovoljene na vseh zemljiščih oz. skladno z
veljavnimi predpisi. |
(5)
Velik del občine pokrivajo gozdne površine. Za lesno proizvodnjo se
nameni gozdove, ki imajo dovolj veliko lesno zalogo in niso opredeljeni
kot varovalni gozdovi oz. gozdovi s 1. stopnjo poudarjenosti katerekoli
ekološke funkcije. Na območju občine ni varovalnih gozdov. Gozdovi s 1.
stopnjo katerekoli ekološke funkcije pa so posamično razporejeni na
severnem delu občine. |
(6)
V gozdovih se omogoči dejavnosti, ki dolgoročno ne vplivajo na spremembo
stanja gozda in kakovosti naravnega vira ter ne ovirajo gospodarjenja z
gozdom. Gospodarjenje se prilagodi v gozdovih, ki imajo velik krajinski,
ekološki, kulturni ali rekreativni pomen. |
(7)
Ravninskih gozdov, skupin dreves ali posamičnih dreves v kmetijski
krajini se praviloma ne krči. Na kmetijskih območjih z majhnim deležem
visoke vegetacije in na območjih varstva vodnih virov se dopušča
pogozdovanje z avtohtonimi vrstami. |
(8)
Gozdove v naseljih, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko
vlogo, se ohrani in vključi v zelene sisteme naselij s primernimi
oblikami rekreacijske rabe. V bližini naselij se gozd lahko nameni za
poselitev, kadar se s tem bistveno ne posega v ekološko ravnovesje. |
(9)
Na območju občine se ohranja sklenjenost gozdnih površin in stabilnost
gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena
območja (območja Natura 2000)). |
(10)
Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske
namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne
ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega
pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne
procese, ki ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti. Območja, kjer ni
bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. |
(11)
Med rekreacijska območja na vodah z ustrezno kvaliteto se lahko uvrsti
območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških
značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi
kvalitetami krajine. |
(12)
Med vodne površine na območju občine sodijo vodotoki 2. reda, kamor
sodijo Mala Krka, Peskovski potok, Bezjakovski potok, Marak, Veliki
Krški potok, Adrijanski potok, Ratkovski potok ter ostali manjši potoki,
Križevsko jezero, ribniki ipd. Glede na to, da se celotno območje občine
nahaja znotraj območja varstva narave je razvoj vodnih in obvodnih
športno-rekreacijskih dejavnosti možen le pod pogoji in na podlagi
soglasja pristojne službe. |
(13)
V odprti krajini so za turizem zanimiva predvsem območja naravnih
vrednot, območje Life centra, območje Neradnovskega mlina, območje
spominskega parka pristanka balona, območje Križevskega jezera, območja
in objekti ohranjanja kulturne dediščine, ipd. Glede na to, da se
celotno območje občine nahaja v posebnem območju varstva narave in so za
turizem privlačna tudi območja in objekti ohranjanja kulturne dediščine
se razvoj turistične dejavnosti zagotavlja na osnovi trajnostnega
ohranjanja varovanih območij naravne in kulturne dediščine (mehke oblike
turizma). |
(14)
Kot zaključena športno-rekreacijska območja so v odprti krajini
opredeljena posamična športna igrišča, kolesarski poligon ter vse
obstoječe in predvidene vodne površine (Križevsko jezero, ribniki ipd.)
ipd., ki se nahajajo izven strnjenih delov naselij. Slednja se
ohranjajo, istočasno pa se tam, kjer je za to izkazana potreba in je
prostorsko možno, zagotavlja njihov nadaljnji razvoj. |
(15)
Na območju občine v odprti krajini najdemo športno-rekreacijske poti, ki
potekajo po celotnem območju občine. Obstoječe športno-rekreacijske poti
se ohranja, smiselno dopolnjuje in vključuje nove odseke. Spodbuja se
ureditev ločenih prometnih površin znotraj strnjenih delov naselij in
tam kjer je to mogoče. Istočasno se zagotavlja ustrezna označitev,
ureditev in vzpostavitev urbane opreme (razsvetljava, počivališča, koši,
informativne table ipd.), prav tako pa se prividi navezava na
športno-rekreacijske poti in območja v sosednjih občinah in sosednji
državi Republiki Madžarski. |
(16)
Na območju občine, se na območju Stanjevcev, na meji s sosednjo občino
Puconci, trenutno nahaja del pridobivalnega prostora, za katerega je
bila podeljena rudarska pravica in koncesija za gospodarsko izkoriščanje
mineralnih surovin (kremenov pesek). |
(17)
Vse posege v krajini, se umešča na krajinsko in naravovarstveno manj
vredna območja, ter izven varovanih habitatnih tipov in varovanih
habitatov varovanih vrst. |
|
35. člen |
|
(posebna območja, kjer se ohranjajo in
razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika
krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti) |
|
(1)
Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in
vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti na območju občine prestavljajo območja varstva
narave in območja in objekti nepremične kulturne dediščine. |
(2)
Med območja varstva narave na ozemlju občine sodijo območja naravnih
vrednot, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja (območja
Natura 2000) in območje Krajinskega parka Goričko. Med posebna območja
varovanja sodijo tudi območja habitatnih tipov in varovanih habitatov
varovanih vrst (npr. mokrotni travniki, vegetacija tekočih voda, gozdovi
ipd.) ter elementi krajine, ki so pomembni za ohranjanje biotske
raznovrstnosti (npr. mejice, grmovni in drevesni osamelci ipd.). Na teh
območjih se pri načrtovanju posegov v prostor posebna pozornost namenja
ohranjanju naravnih kvalitet prostora in krajinske pestrosti v sožitju z
istočasnim razvojem dejavnosti in poselitve (npr. mehke oblike turizma
in rekreacije, ekološko kmetijstvo, ohranjanje sklenjenosti gozdnih
površin, ohranjanje obdelovanega vzorca itd.). |
(3)
Območja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo na območju občine
vse enote kulturne dediščine, varovane po predpisih s področja kulturne
dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Kulturna dediščina se
varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena
območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine). V območju
ustvarjenih kvalitet prostora velja, da posegi in ravnanja, ki bi
utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali
vrednost prepoznavnih kvalitet prostora, zaradi katerih je območje
pridobilo status območja, varovanega po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine, niso dopustni. |
(4)
Ohranjanje in razvijanje prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora je
potrebno, zaradi ohranjanja krajinskih, urbanističnih in arhitekturnih
značilnosti celotnega prostora občine. Sama pomembnost ohranjanja in
razvijanja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora izhaja tudi iz
SPRS, kjer je del ozemlja občine spoznan kot krajinsko območje s
prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni, celotno območje občine
pa kot zasnovano območje naravnih kakovosti. |
|
36. člen |
|
(območja za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami) |
|
(1)
Kot območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so
opredeljena območja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika naravnih ali
antropogenih procesov in jim je potrebno zagotoviti ustrezno varstvo oz.
varovanje. |
(2)
Na območju občine taka območja predstavljajo poplavno, erozijsko,
plazljivo, požarno in potresno ogrožena območja. |
(3)
Poplavno ogrožena območja se v občini nahajajo ob vodotokih 2. reda in
sicer ob Mali Krki, Peskovskem potoku in Adrijanskem potoku. |
(4)
Kot poplavna območja so določena vodna, priobalna in druga zemljišča,
kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega
zemljišča. |
(5)
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v
prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Ohranjati je potrebno obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa
načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. |
(6)
Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba
umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v
ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata
dostopnost in nepozidanost. |
(7)
Z ureditvami se ne sme povzročiti poslabšanja stanja voda in vodnega
režima oz. se morajo zagotoviti izravnalni ali omilitveni ukrepi.
Ohranja se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno
vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je
spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima mogoč le ob
ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ali omilitvenih
ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje
voda. Premostitve voda in gradnja na vodnem ter priobalnem zemljišču se
načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
(8)
Erozijsko ogrožena območja najdemo na celotnem območju občine. Erozijska
ogroženost istočasno, zaradi razmočene podlage, poveča tudi ogroženost
območij zaradi plazov oz. usadov. |
(9)
Potencialna območja proženja plazov oz. usadov prestavljajo strma
pobočja v gričevnatem delu občine, kjer ni večje vegetacijske podlage,
ki bi zadržala nestabilne razmočene zemeljske gmote. |
(10)
Na erozijsko ogroženih območjih in plazljivih območjih je potrebno
izvajati ustrezne zaščitne ukrepe v skladu z veljavnimi predpisi.
Istočasno se na teh območjih ne načrtuje ureditev, dejavnosti in
objektov, ki bi lahko sprožili ali povečali samo ogroženost območja. |
(11)
Na območju občine večja sklenjena območja požarne ogroženosti
prestavljajo požarno ogroženi gozdovi, za katere velja velika in majhna
požarna ogroženost. |
(12)
Potencialna območja požarne ogroženosti v občini predstavljajo tudi
strnjena naselja in območja obstoječih industrijskih in kmetijskih
objektov, kjer imajo lahko posledice požara, zaradi ogrožanja človeških
življenj in potencialne materialne škode, večjo razsežnost. |
(13)
Za zagotavljanje požarne varnosti v vseh naselij delujejo prostovoljne
gasilske enote, ki so zadolžene za interventno gašenje lokalnih požarov. |
(14)
Na območju celotne občine se upoštevajo ukrepi za varstvo pred požarom,
ki izhajajo iz področnih predpisov. Predvsem pa morajo biti zagotovljeni
pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, ustrezno določeni
odmiki med objekti, zagotovljene prometne in delovne površine za
intervencijska vozila ter zagotovljeni viri za zadostno oskrbo s požarno
vodo. |
(15)
Območje občine se glede na 12-stopenjsko evropsko makroseizmično
lestvico (EMS) uvršča v območje VI. stopnje potresne nevarnosti oz. v
območje z najnižjim projektnim pospeškom tal, kar je potrebno upoštevati
pri gradnji objektov in umeščanju dejavnosti v prostor. |
(16)
Prisotnost industrijskih obratov v naseljih Gornji Petrovci in Križevci
predstavlja potencialna območja industrijskih nesreč, kljub temu, da so
v obratih že zagotovljeni ustrezni ukrepi s samim tehnološkim procesom
in dodatnimi zaščitnimi ukrepi. |
(17)
Varovanje vodnih virov ima na območju občine poseben pomen, saj je
celotno območje občine v SPRS opredeljeno kot vododeficitarno območje,
kjer standard vodooskrbe ni na ustrezni ravni. Standard vodooskrbe se je
z izgradnjo regijskega vodovoda bistveno izboljšal. Kljub temu pa se na
vododeficitarnih območjih prebivalcem prednostno zagotavlja ustrezno
oskrbo s pitno vodo. Istočasno se na vododeficitarnih območjih praviloma
ne locira dejavnosti, ki predstavljajo velikega porabnika vode. |
|
37. člen |
|
(območja zaščite in reševanja) |
|
(1)
Občina ima za posamezne naravne ali druge nesreče izdelane Načrte
zaščite in reševanja, ki predpisujejo ustrezno ravnanje pristojnih
institucij v primeru pojava določene oblike nesreče. |
(2)
V kolikor je ob pojavu naravne ali druge nesreče potrebna evakuacija
prebivalstva, se nadomestne nastanitvene zmogljivosti poskušajo
zagotoviti čim bliže njihovim domovom oz. na varnem mestu izven območja
nesreče. Prednostno se kot območja evakuacije uporabljajo javni objekti
(šol, vrtec, vaško-gasilski domovi ipd.), kjer je mogoče zagotoviti tudi
oskrbo prebivalstva. |
(3)
V primeru naravnih ali drugih nesreč se informacijski centri oblikujejo
na sedežu občine oz. v vaško-gasilskih domovih v neposredni bližini
pojava nesreče. |
(4)
Deponija ruševin je na območju občine predvidena na območju gospodarske
cone v naselju Gornji Petrovci, kjer je predvideno zbiranje gradbenega
materiala in njegov odvoz v ustrezno predelavo. |
(5)
Posebna območja za množične pokope na območju občine niso določena, saj
obstoječa pokopališča, zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po
množičnih pokopih. |
(6)
Prav tako niso posebej določena območja za pokop kadavrov. V primeru
večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju obstoječe
farme na območju naselja Gornji Petrovci, od koder se jih odvaža v
predelavo izven območja občine. |
|
38. člen |
|
(območja in objekti za potrebe obrambe) |
|
Na
območje občine se nahaja območje omejene in nadzorovane rabe za potrebe
obrambe (strelišče Mačkovci). Območja omejene in nadzorovane rabe za
potrebe obrambe obsegajo varnostna območja objektov, na katerih so
potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov. |
|
39. člen |
|
(blagovne rezerve) |
|
Na
območju občine ni objektov ali površin za skladiščenje blaga državnih
blagovnih rezerv, prav tako ni načrtovana izgradnja novih objektov. |
|
5.3. Usmeritve za določitev namenske
rabe zemljišč |
|
40. člen |
|
(usmeritve za določitev osnovne namenske
rabe zemljišč) |
|
(1)
Osnovna namenska raba zemljišč se določi na podlagi sedanje pretežne in
predvidene namenske rabe zemljišč ter se deli na stavbna, kmetijska,
gozdna, vodna in druga zemljišča. |
(2)
Kot stavbna zemljišča so na območju občine opredeljena vsa zemljišča v
strnjenih naseljih oz. delih naselij in na območjih razpršene poselitve,
kjer je dopustna gradnja objektov oz. so ti že zgrajeni. Posamični
objekti, ki so opredeljeni kot razpršena gradnja, se v prostorskem
načrtu prikažejo kot stavbišče (fundus) brez pripadajočega stavbnega
zemljišča. |
(3)
Kot kmetijska zemljišča so na območju občine opredeljena vsa zemljišča,
ki so že v prostorskih sestavinah bila opredeljena za kmetijsko rabo in
dejansko predstavljajo območja kmetijskih zemljišč. |
(4)
Kot gozdna zemljišča so na območju občine opredeljena zemljišča, ki so
že v prostorskih sestavinah bila opredeljena za gozdno rabo ter so
porasla z drevjem in grmičevjem. |
(5)
Kot vodna zemljišča so na območju občine opredeljene večje vodne
površine (npr. Križevsko jezero, ribniki, vodotoki). Ostale vodne
površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna se opredelijo po
pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se
pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in
vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s
pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz
zakonodaje s področja voda. |
(6)
Kot druga zemljišča je na območju občine opredeljena širitev obstoječega
peskokopa Kuštanovci, ki se nahaja v sosednji Občini Puconci. |
|
41. člen |
|
(usmeritve za določitev podrobnejše
namenske rabe zemljišč) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe zemljišč se v prostorskem načrtu na
podlagi pretežne rabe oz. na podlagi načrtovanih razmestitev dejavnosti
v prostoru delijo naprej na območja podrobnejše namenske rabe zemljišč. |
(2)
Stavbna zemljišča se na območju občine podrobneje delijo na: |
– območja stanovanj – ki se na območju občine delijo na območja mešanih
stanovanjskih površin, površine podeželskih naselij in območja mešanih
površin podeželskega naselja v gričevnatem delu občine, |
– območja centralnih dejavnosti – ki se na območju občine delijo na
osrednja območja centralnih dejavnosti in na druga območja centralnih
dejavnosti, |
– območja proizvodnih dejavnosti – ki se na območju občine delijo na
gospodarske cone in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, |
– posebna območja – ki se na območju občine delijo na površine za
turizem in športne centre, |
– območja zelenih površin – ki se na območju občine delijo na površine
za oddih, rekreacijo in šport, parke, druge urejene zelene površine ter
pokopališča, |
– območja prometne infrastrukture – ki se na območju občine delijo na
površine cest, površine železnic in ostale prometne površine, |
– območja komunikacijske infrastrukture, |
– območja energetske infrastrukture, |
– območja okoljske infrastrukture, |
– površine razpršene poselitve, |
– območja mešanih površin razpršene poselitve ter |
– razpršeno gradnjo. |
(3)
Kmetijska zemljišča se na območju občine podrobneje delijo na območja
najboljših in drugih kmetijskih zemljišč. Navedena delitev izhaja že iz
prostorskih sestavin. |
(4)
Gozdna zemljišča se na območju občine ne delijo na podrobnejšo namensko
rabo. |
(5)
Vodna zemljišča se na območju občine podrobneje delijo na območja
površinskih voda. |
(6)
Območja drugih zemljišč se na območju občine podrobneje delijo na
območje površin nadzemnega pridobivalnega prostora. |
(7)
V postopku izdelave prostorskega načrta so bila na podlagi strokovnih
podlag, korigirana območja kmetijskih in gozdni zemljišč v smislu
uskladitve dejanske in namenske rabe teh zemljišč. |
|
5.4. Usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev |
|
42. člen |
|
(usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev) |
|
(1)
Za celotno območje občine so bile na podlagi celovite analize prostora,
njegovih vrednot, značilnosti, prepoznavnosti in načrtovanih prostorskih
ureditev določene enote in podenote urejanja prostora. |
(2)
V prostorskem načrtu so za vsako enoto oz. podenoto urejanja prostora na
podlagi celovite analize prostora določene osnovne oz. podrobnejše
namenske rabe zemljišč in prostorski izvedbeni pogoji. |
(3)
Prostorski izvedbeni pogoji določajo zlasti: |
– podrobne pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor, njihove
lege, velikosti, tipologijo in oblikovanje, |
– merila in pogoje za parcelacijo, |
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
– pogoje varovanja zdravja ljudi in |
– druge pogoje. |
(4)
Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev glede lege, velikosti in
oblikovanja objektov se upošteva značilnosti arhitekturne tipike
območja, obstoječe gradbene linije in zaporednost zazidave. Ohranja se
morfologija naselij, zeleni robovi naselij in ostale zelene površine. |
(5)
Pri določanju pogojev in meril za parcelacijo zemljišč v naseljih se
upošteva značilno obstoječo parcelacijo, tipologijo zazidave ter
lastniško strukturo zemljišč. |
(6)
Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se
upoštevajo določila in pogoji priključevanja iz veljavnih predpisov s
področja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. |
(7)
Pri določanju pogojev glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva veljavne predpise iz
posameznih področij ter zahteve posameznih nosilcev urejanja prostora. |
(8)
Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev varovanja zdravja ljudi se
upošteva veljavne predpise iz posameznih področij, ki urejajo varovanje
zdravja. |
(9)
V enotah urejanja prostora, kjer velja državni prostorski načrt, se
upošteva prostorske izvedbene pogoje iz državnega prostorskega načrta. |
(10)
V enotah in podenotah urejanja prostora, za katere je predvidena
izdelava OPPN, bodo podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji določeni v
postopku priprave OPPN. |
|
43. člen |
|
(usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev v naselju Gornji Petrovci) |
|
(1)
Naselje Gornji Petrovci ima v pretežnem delu še vedno izrazito
podeželski značaj, zato je pomembno, da se ohranja tradicionalna
arhitektura in morfologija naselja ter obulična pozidava, tam, kjer je
le-ta značilna. |
(2)
Na območju naselja Gornji Petrovci najdemo domačije s tradicionalno
podolžno ali iztegnjeno obliko. Stanovanjski objekti ohranjajo značaj
kmečkega naselja, s tem, da se ohranjajo večja dvorišča, podolžni ali
lomljeni objekti, zaporednost objektov ipd., istočasno se pri
oblikovanju objektov ohranja značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. |
(3)
Naselje Gornji Petrovci je grobo gledano razdeljeno na štiri dele, ki se
med seboj razlikujejo. Pomembno je, da se z ustreznim urbanističnim in
arhitekturnim načrtovanjem ohranja vizualna ločenost posameznih delov
naselja in oblikovanje objektov. |
(4)
V spodnjem, centralnem delu naselja se oblikuje centralni dela naselja,
v katerem je dovoljeno prepletanje bivalnega območja s centralnimi
storitveno-oskrbnimi dejavnostmi. V tem delu naselja je dovoljena
večstanovanjska gradnja in gradnja objektov z višjimi gabariti.
Obstoječe kmetije se lahko ohranjajo in razvijajo znotraj svojih
prostorskih možnosti, medtem ko je gradnja novih kmetij in kmetijskih
gospodarstev prepovedana. |
(5)
V osrednje delu naselja prihaja do prepletanja stanovanjskih objektov,
kmetij oz. kmetijskih gospodarstev, počitniških hišic, vinskih kleti in
zidanic, ki se ohranjajo. Gre za mešano območje, v katerem se ohranja
urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov. |
(6)
V zgornjem delu naselja se ohranja prepletenost stanovanjskih in
kmetijskih objektov. Obstoječi večstanovanjski objekti se ohranjajo,
medtem ko gradnja novih večstanovanjskih objektov ni dovoljena. V
okolici cerkve novogradnje ne smejo kvariti vedute cerkve. |
(7)
V zahodnem delu naselja prihaja do prepletanja bivalno kmetijske
funkcije, ki se ohranja. |
(8)
Pri določanju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in
območja kulturne dediščine, naravovarstvena območja, poplavna območja,
erozijska območja ter ostale omejitve in režimi v prostoru. |
(9)
Pri parcelaciji zemljišč v naselju se upošteva značilno obstoječo
parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč. |
(10)
V vseh območjih, ki bodo obdelana z OPPN, se upošteva gradbena linija
obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji
objekti, potoki ipd.). V teh območjih se v OPPN zapiše tudi pogoj, da se
vsa območja v največji možni meri ozelenijo, to pomeni, da se ozelenijo
tudi vsa parkirišča in dovozne ceste ter nepozidani deli parcel. |
(11)
Ohranjajo se ekstenzivna travišča in ustvarjeni (ekstenzivni sadovnjaki,
mejice ipd.) krajinski elementi, ki soustvarjajo podobo naselja in
odprtega prostora ter ostale zelene površine. |
|
III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
1. Območja osnovne in podrobnejše
namenske rabe prostora |
|
44. člen |
|
(osnovna in podrobnejša namenska raba
prostora) |
|
(1)
Za celotno območje občine je glede na pretežno namensko rabo določena
osnovna oz. podrobnejša namenska raba prostora v skladu s Prilogo 1,
Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega
načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in
območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17
– ZUreP-2) ter Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS,
št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2). |
(2)
Območja osnovne namenske rabe prostora se delijo na: |
– območja stavbnih zemljišč, |
– območja kmetijskih zemljišč, |
– območja gozdnih zemljišč, |
– območja voda in |
– območja drugih zemljišč. |
(3)
V prostorskem načrtu občine so določene naslednje vrste območij ali
površine osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora: |
I.
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ – na območju stavbnih zemljišč so določena
naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora: |
S –
OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim: |
SSm
– območja mešanih stanovanjskih površin, ki so namenjene bivanju brez
ali s spremljajočimi dejavnostmi, |
SK –
površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, |
SKv
– območja mešanih površin podeželskega naselja v gričevnatem delu
občine, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in
bivanju, stanovanjskim objektom, počitniškim hišicam, zidanicam in
vinskim kletem. |
C –
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in
družbenim dejavnostim ter bivanju: |
CU –
osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali
novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje, |
CD –
druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost,
razen stanovanj. |
I –
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, ki so pretežno namenjena industrijskim,
proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim: |
IG –
gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, |
IK –
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim
stavbam za intenzivno pridelavo rastlin in rejo živali. |
B –
POSEBNA OBMOČJA, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za
turizem, nakupovalna središča in podobno: |
BT –
površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim
objektom za turistično ponudbo in nastanitev, |
BC –
športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim
aktivnostim in športnim prireditvam. |
Z –
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN, ki so namenjena preživljanju prostega
časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti
bivanja: |
ZS –
površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem, |
ZP –
parki, kot urejena območja odprtega prostora v naselju, |
ZD –
druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oz. drugo
funkcijo, |
ZK –
pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle. |
P –
OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja prometa: |
PC –
površine cest, |
PŽ –
površine železnic, |
PO –
ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (npr. mejni
prehodi, prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in
železniškega prometa). |
T –
OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij. |
E –
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike. |
O –
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter
ravnanja z odpadki. |
A –
POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE, kot avtohtoni poselitveni vzorec v
krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov,
razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih
naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta
naselja). |
Av –
OBMOČJA MEŠANIH POVRŠIN RAZPRŠENE POSELITVE, ki so namenjene gradnji
počitniških hišic, zidanic in vinskih kleti. |
RAZPRŠENA GRADNJA, kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih
zemljišč (informacija o dejanskem stanju). |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ – na območju kmetijskih zemljišč so
določena naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe
prostora: |
K1 –
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
K2 –
DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ – na območju gozdnih zemljišč so določena
naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora: |
G –
GOZDNA ZEMLJIŠČA, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem,
zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter
zemljišča v zaraščanju, ki so skladno z veljavnimi predpisi določena kot
gozd. |
IV. OBMOČJA VODA – na območju voda so določena naslednja območja ali
površine podrobnejše namenske rabe prostora: |
V –
OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s
področja rabe voda: VC – celinske vode |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ – na območju drugih zemljišč so določena
naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora: |
L –
OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s
področja izkoriščanja mineralnih surovin: LN – površine nadzemnega
pridobivalnega prostora. |
(4)
Določitev osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora je razvidna v
kartografskem prikazu izvedbenega dela prostorskega načrta na kartah 3.
Prikaz območij enot urejanja prostora ter osnovne oz. podrobnejše
namenske rabe prostora. |
|
2. Enote in podenote urejanja prostora |
|
45. člen |
|
(enote in podenote urejanja prostora) |
|
(1)
Za celotno območje občine so na podlagi celovite analize prostora,
njegovih vrednot, značilnosti, prepoznavnosti, načrtovanih prostorskih
ureditev, omejitev in pravnih režimov v prostoru ter pretežne namenske
rabe prostora določene enote oz. podenote urejanja prostora. |
(2)
Enote oz. podenote urejanja prostora so na območju občine posamezna
strnjena naselja ali deli strnjenih naselij, samostojni zaselki ter
ostala območja stavbnih zemljišč (družbeni objekti, pokopališča,
rekreacijska območja, posebne površine ipd.), ki zaradi svojih skupnih
značilnosti oblikujejo neko zaključeno prostorsko celoto. Posebne enote
oz. podenote urejanja prostora so tudi območja zunanjega prostora oz.
krajine, ki so pretežno določene glede na omejitve in pravne režime v
prostoru. |
(3)
Za vsako enoto oz. podenoto urejanja prostora je v prostorskem načrtu na
podlagi pretežnosti določena osnovna oz. podrobnejša namenska raba
prostora ter prostorski izvedbeni pogoji. |
(4)
Določitev enot oz. podenot urejanja prostora je razvidna iz 46. člena
tega odloka in v kartografskem prikazu izvedbenega dela prostorskega
načrta na kartah 3. Prikaz območij enot urejanja prostora ter osnovne
oz. podrobnejše namenske rabe prostora. |
|
3. Pregled enot oz. podenot urejanja
prostora ter določitev območij in površin osnovne oz. podrobnejše
namenske rabe prostora |
|
46. člen |
|
(razdelitev prostora občine na enote oz.
podenote urejanja prostora, z določitvijo osnove oz. podrobnejše
namenske rabe prostora) |
|
Na
območju prostora občine so določene naslednje enote oz. podenote
urejanja prostora, znotraj katerih so določena območja oz. površine
osnovne ali podrobnejše namenske rabe prostora, opredeljeni režimi oz.
posebna območja varstvenih in pravnih režimov, ki se nahajajo znotraj
posamezne enote oz. podenote urejanja prostora, ki jih je potrebno
upoštevati pri gradnji objektov in načrtovanju posegov v prostor ter za
posamezne enote oz. podenote urejanja prostora opredeljeni tudi faktorji
zazidanosti in načini urejanja območij: |
a)
Enote oz. podenote urejanja prostora določene v naseljih, zaselkih in
ostalih območjih stavbnih zemljišč |
Naselje |
Opis enote / podenote |
Oznaka
enote |
Oznaka podenote |
Oznaka in opis osnovne oz. podrobnejše namenske rabe |
Režimi* |
FZ |
Način urejanja |
Adrijanci |
Adrijanci |
naselje |
AD 1 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
K2 - druga kmetijska zemljišča |
KD
(18233)
poplave
erozija (ZU) |
|
|
Adrijanci |
kapelica |
AD 2 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
KD
(18372)
erozija (ZU) |
|
|
Adrijanci |
Stara šola z gasilskim domom |
AD 3 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
KD
(18233)
erozija (ZU) |
|
|
Adrijanci |
igrišče |
AD 4 |
|
ZS - površine za oddih, rekreacijo
in šport |
erozija (ZU) |
|
|
Adrijanci |
zaselek Borinje |
AD 5 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
poplave
erozija (ZU) |
|
|
Adrijanci |
pokopališče |
AD 6 |
|
CD – druga območja centralnih
dejavnosti
ZK - pokopališča
PO - ostale prometne površine |
erozija (ZU) |
|
|
Adrijanci |
kolesarski poligon |
AD 7 |
|
K1 - najboljša kmetijska zemljišča
ZS - površine za oddih, rekreacijo
in šport |
erozija (ZU) |
|
|
Boreča |
Boreča |
naselje |
BO 1 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Boreča |
zaselek Spodnji kraj |
BO 2 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Boreča |
vaško-gasilski dom |
BO 3 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Boreča |
pokopališče |
BO 4 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
ZK - pokopališča
PO - ostale prometne površine
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Boreča |
katoliška cerkev in pokopališče |
BO 5 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
ZK - pokopališča
PC - površine cest
PO - ostale prometne površine |
KD
(2998)
erozija (ZU) |
|
|
Boreča |
zvonik |
BO 6 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
KD
(18169)
erozija (ZU) |
|
|
Boreča |
območje novega vinotoča |
BO 7 |
|
A - površine razpršene poselitve |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
Gornji Petrovci |
spodnji centralni del naselja |
GP 1 |
|
CU - osrednja območja centralnih
dejavnosti
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
spodnji podeželski del naselja |
GP 2 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
spodnji stanovanjski del naselja |
GP 3 |
|
SSm - območja mešanih stanovanjskih
površin |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
gospodarska cona |
GP 4 |
|
IG - gospodarska cona
ZD - druge urejene zelene površine |
poplave
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
gospodarska cona |
GP 5 |
|
IG - gospodarska cona
ZD - druge urejene zelene površine |
poplave
erozija (ZU) |
0,8 |
pOPPN |
Gornji Petrovci |
gospodarska cona |
GP 6 |
|
IG - gospodarska cona |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
farma |
GP 7 |
|
IK - površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
park |
GP 9 |
|
ZP - park
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
igrišče |
GP 10 |
|
BC - športni centri
ZS - površine za oddih, rekreacijo
in šport |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
spodnji del naselja |
GP 11 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
mešano območje |
GP 12 |
|
SKv - mešano območje površin
podeželskega naselja v gričevnatem delu občine
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
zgornji del naselja |
GP 13 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
O - območja okoljske infrastrukture |
KD
(18243, 18245, 4148)
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
evangeličanska cerkev |
GP 14 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
PC - površine cest |
KD
(4148)
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
šola |
GP 15 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
Pindža |
GP 16 |
|
BT - površine za turizem
ZP - park
PC - površine cest |
KD
(18371)
erozija (ZU) |
0,6 |
pOPPN |
Gornji Petrovci |
pokopališče |
GP 17 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
ZK - pokopališča
PC - površine cest
PO - ostale prometne površine |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
zaselek Grškovje - Bejkočini |
GP 18 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
ZD - druge urejene zelene površine |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
vaško -gasilski dom |
GP 19 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
zaselek Džešarni |
GP 20 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
zaselek Smodišini |
GP 21 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
Nedeljski breg |
GP 22 |
|
SKv - mešano območje površin
podeželskega naselja v gričevnatem delu občine
PC - površine cest |
KD
(2997)
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
Nedeljski breg -
katoliška cerkev |
GP 23 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
PO - ostale prometne površine |
KD
(2997)
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
Nedeljski breg -
pokopališče |
GP 24 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
ZK - pokopališče |
KD
(2997)
erozija (ZU) |
|
|
Gornji Petrovci |
farma |
GP 25 |
|
IK - površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
NV
(7516)
poplave
erozija (ZU) |
|
|
Košarovci |
Košarovci |
naselje |
KO 1 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
PO - ostale prometne površine |
erozija (ZU)
poplave (model. OKP) |
|
|
Košarovci |
vaško-gasilski dom |
KO 2 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Košarovci |
igrišče |
KO 3 |
|
BC - športni centri
ZS - površine za oddih, rekreacijo
in šport |
erozija (ZU)
poplave (model. OKP) |
|
|
Košarovci |
pokopališče |
KO 4 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
ZK - pokopališča |
erozija (ZU) |
|
|
Košarovci |
območje razpršene poselitve ob naselju |
KO 5 |
|
A - površine razpršene poselitve |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
Križevci |
naselje |
KR 1 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
PO - ostale prometne površine |
KD
(4151)
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
evangeličanska cerkev |
KR 2 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
KD
(4151)
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
pokopališče |
KR 3 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
ZK - pokopališča |
KD
(4151)
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
gospodarska cona |
KR 4 |
|
IG - gospodarska cona
ZD - druge urejene zelene površine
PO - ostale prometne površine |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
pošta, trgovina |
KR 5 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
vaško-gasilski dom |
KR 6 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
nepozidano območje |
KR 7 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
pOPPN |
Križevci |
zaselki Vučkin dol, Matajni, Kutušni, Žlak |
KR 8 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
turistično območje |
KR 9 |
|
BT - površine za turizem |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
Life center |
KR 10 |
|
BT - površine za turizem
ZD - druge urejene zelene površine |
erozija (ZU) |
|
pOPPN |
Križevci |
športni center |
KR 11 |
|
BC - športni centri
ZS - površine za oddih, rekreacijo
in šport
ZD - druge urejene zelene površine
PC - površine cest
PO - ostale prometne površine |
poplave
HMO
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
mešano športno turistično območje |
KR 11 |
KR 11/1 |
BC - športni centri |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
zaselek Petričini |
KR 12 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
Križevsko jezero |
KR 13 |
|
ZD - druge urejene zelene površine
VC - celinske vode |
NV
(7494)
KD
(9863)
erozija (ZU) |
|
pOPPN |
Križevci |
zaselek Šoštarni |
KR 14 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
zaselek Gorenji konec |
KR 15 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
zaselek Šitarni, Ovčekovi |
KR 16 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
zaselki Kuronjovi, Pusta, Židovska sera, Askini |
KR 17 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
K2 - druga kmetijska zemljišča |
NV
(7494)
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
igrišče |
KR 18 |
|
ZS - površine za oddih, rekreacijo
in šport |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
zaselek Vogrinkini |
KR 19 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
HMO
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
zaselek Markini |
KR 20 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
zaselek Gergarjevi |
KR 21 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
zaselek Balažičini |
KR 22 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
zaselek Pečajni - Martinini |
KR 23 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija (ZU) |
|
|
Križevci |
lovski dom |
KR 24 |
|
CD – druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Kukeč |
Kukeč |
zaselek Šinkecovi |
KU 1 |
|
SKv - mešano območje površin
podeželskega naselja v gričevnatem delu občine
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Kukeč |
igrišče |
KU 2 |
|
ZS - površine za oddih, rekreacijo
in šport |
erozija (ZU) |
|
|
Kukeč |
vaško-gasilski dom |
KU 3 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
PC - površine cest
PO - ostale prometne površine |
erozija (ZU) |
|
|
Kukeč |
zaselek Berdenovi |
KU 4 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU)
poplave (model. OKP) |
|
|
Kukeč |
območje razpršene poselitve ob naselju |
KU 5 |
|
A - površine razpršene poselitve |
erozija (ZU) |
|
|
Kukeč |
območje razpršene poselitve ob naselju |
KU 6 |
|
A - površine razpršene poselitve |
erozija (ZU) |
|
|
Lucova |
Lucova |
naselje |
LU 1 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
NV
(7307)
poplave
erozija (ZU) |
|
|
Lucova |
vaško-gasilski dom |
LU 2 |
|
CD druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Lucova |
igrišče |
LU 3 |
|
ZS - površine za oddih, rekreacijo
in šport |
erozija (ZU) |
|
|
Lucova |
pokopališče |
LU 4 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
ZK - pokopališča
PC - površine cest
PO - druge prometne površine |
KD
(27551)
erozija (ZU) |
|
|
Martinje |
Martinje |
naselje |
MA 1 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU)
poplave (model. OKP) |
|
|
Martinje |
igrišče |
MA 2 |
|
BC - športni centri
ZS - površine za oddih, rekreacijo
in šport |
erozija (ZU)
poplave (model. OKP) |
|
|
Martinje |
pokopališče |
MA 3 |
|
CD druga območja centralnih
dejavnosti
ZK - pokopališča
PC - površine cest
PO - ostale prometne površine |
erozija (ZU) |
|
|
Martinje |
razgledni stolp |
MA 4 |
|
BT - površine za turizem |
erozija (ZU) |
|
|
Martinje |
turistično počivališče |
MA 5 |
|
BT - površine za turizem
ZD - druge urejene zelene površine
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Martinje |
stari mejni prehod |
MA 6 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
PC - površine cest |
erozija (OU, ZU) |
|
|
Martinje |
zaselek Kovačerje |
MA 7 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Martinje |
kapelica |
MA 8 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Martinje |
vaško-gasilski dom |
MA 9 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Neradnovci |
Neradnovci |
naselje Vreja |
NE 1 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Neradnovci |
naselje Rusini |
NE 2 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
NV
(7517)
erozija (ZU) |
|
|
Neradnovci |
vaško-gasilski dom |
NE 3 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
PC - površine cest
PO - ostale prometne površine |
erozija (ZU) |
|
|
Neradnovci |
igrišče |
NE 4 |
|
ZS - površine za oddih, rekreacijo
in šport |
erozija (ZU) |
|
|
Neradnovci |
mlin |
NE 5 |
|
BT - površine za turizem
VC - celinske vode |
KD
(6872)
NV
(7517)
erozija (ZU) |
|
pOPPN |
Neradnovci |
zaselek Kocini |
NE 6 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Neradnovci |
pokopališče |
NE 7 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
ZK - pokopališča
PC - površine cest
PO - ostale prometne površine |
erozija (ZU) |
|
|
Panovci |
Panovci |
zaselek Oškolov breg |
PA 1 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU)
poplave (model. OKP) |
|
|
Panovci |
zaselek Čergjelovi |
PA 3 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Panovci |
vaško-gasilski dom |
PA 4 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Peskovci |
Peskovci |
naselje |
PE 1 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija (ZU) |
|
|
Peskovci |
vaško-gasilski dom |
PE 2 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Peskovci |
igrišče |
PE 3 |
|
ZS - površine za oddih, rekreacijo
in šport |
erozija (ZU) |
|
|
Peskovci |
pokopališče |
PE 4 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
ZK - pokopališča
PO - ostale prometne površine |
erozija (ZU) |
|
|
Peskovci |
Zavod za gozdove |
PE 6 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Peskovci |
Kompas 1 |
PE 7 |
|
IK - površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo
ZD - druge urejene zelene površine
VC - celinske vode
PC - površine cest |
NV
(7516)
poplave
erozija (ZU) |
0,8 |
pOPPN |
Peskovci |
Kompas 2 |
PE 9 |
|
IK - površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
HMO
erozija (ZU) |
|
|
Peskovci |
farma |
PE 10 |
|
IK - površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
poplave
erozija (ZU) |
|
|
Stanjevci |
Stanjevci |
naselje |
ST 1 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Stanjevci |
vaško-gasilski dom |
ST 2 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Stanjevci |
Stara šola |
ST 3 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
ZP - park
VC - celinske vode |
KD
(18232)
erozija (ZU) |
|
|
Stanjevci |
igrišče |
ST 4 |
|
BC - športni centri
ZS - površine za oddih, rekreacijo
in šport
PC - površine cest
PO - ostale prometne površine |
erozija (ZU) |
|
|
Stanjevci |
zaselek Močarni |
ST 5 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Stanjevci |
zaselek Vojni - Zakočevi |
ST 6 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Stanjevci |
zaselek Števajni - Starjaševi |
ST 7 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Stanjevci |
turistična kmetija Kardoš |
ST 8 |
|
SK - površine podeželskega naselja
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija (ZU) |
|
|
Stanjevci |
kapelica |
ST 9 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
KD
(27552)
erozija (ZU) |
|
|
Stanjevci |
Boharjevi |
ST 10 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Stanjevci |
naselje južno od železnice |
ST 11 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
erozija (ZU) |
|
|
Stanjevci |
kmetijska cona |
ST 12 |
|
IK - površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
erozija (ZU) |
0,8 |
pOPPN |
Stanjevci |
peskokop |
ST 13 |
|
LN - površine
nadzemnega pridobivalnega prostora |
NV
(7494)
erozija (ZU)
poplave (model. OKP) |
|
pOPPN |
Stanjevci |
mešano območje nad vaško kapelo |
ST 14 |
|
Av - območja mešanih površin
razpršene poselitve |
erozija (ZU) |
|
|
Stanjevci |
Pravljična dežela |
ST 15 |
|
BT - površine za turizem
ZS - površine za oddih, rekreacijo
in šport |
erozija (ZU) |
|
|
Stanjevci |
območje razpršene poselitve ob naselju |
ST 16 |
|
A - površine razpršene poselitve |
erozija (ZU) |
|
|
Stanjevci |
Območje med železnico, cesto in vodotokom |
ST 17 |
|
IG - gospodarska cona |
erozija (ZU) |
|
|
Šulinci |
Šulinci |
naselje |
ŠU 1 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
K2 - druga kmetijska zemljišča |
NV
(7307)
erozija (ZU) |
|
|
Šulinci |
vaško-gasilski dom |
ŠU 2 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Šulinci |
Stara šola |
ŠU 3 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
KD
(18251)
erozija (ZU) |
|
|
Šulinci |
igrišče |
ŠU 4 |
|
BC - športni centri
ZS - površine za oddih, rekreacijo
in šport
PO - ostale prometne površine |
erozija (ZU) |
|
|
Šulinci |
pokopališče |
ŠU 5 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
ZK - pokopališča
PC - površine cest
PO - ostale prometne površine |
erozija (ZU) |
|
|
Ženavlje |
Ženavlje |
naselje |
ŽE 1 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest |
KD
(27849, 27848)
erozija (ZU) |
|
|
Ženavlje |
centralni del naselja ob binkoštni cerkvi |
ŽE 2 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
erozija (ZU) |
|
|
Ženavlje |
pokopališče |
ŽE 3 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti
ZK - pokopališča
PO - ostale prometne površine |
erozija (ZU) |
|
|
Ženavlje |
zaselek Katajni - Tomašini |
ŽE 4 |
|
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
PO - ostale prometne površine
O - območja okoljske infrastrukture |
NV
(7517)
erozija (ZU) |
|
|
Ženavlje |
ribnik |
ŽE 5 |
|
ZD - druge urejene zelene površine
VC - celinske vode |
KD
(6785)
erozija (ZU) |
|
|
Ženavlje |
spominsko obeležje balonarjema |
ŽE 6 |
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
KD
(17195)
NV
(7517)
erozija (ZU) |
|
|
Ženavlje |
območje razpršene poselitve |
ŽE 7 |
|
A - površine razpršene poselitve |
erozija (ZU) |
|
|
|
b)
Enote urejanja prostora določene v odprtem prostoru oz. krajini |
Katastrska občina |
Opis enote |
Oznaka
enote |
Oznaka in opis osnovne oz. podrobnejše namenske rabe |
Režimi* |
Način urejanja |
Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Križevci, Lucova, Martinje,
Neradnovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci, Ženavlje |
območje odprtega prostora oz. krajine krajne severno od
železnice |
EU 1 |
A - površine razpršene poselitve
Av - območja mešanih površin
razpršene poselitve
ZD - druge urejene zelene površine
E - območje energetske
infrastrukture
O - območje okoljske infrastrukture
PC - površine cest
PO - ostale prometne površine
K1 - najboljša kmetijska zemljišča
K2 - druga kmetijska zemljišča
G - gozdna zemljišča
VC - celinske vode |
KD
(2997, 2998, 6772, 6785, 17195, 18169, 27849)
NV
(7307, 7516, 7517)
poplave
poplave (model. OKP)
erozija
(OU, ZU) |
|
Ženavlje |
območje znotraj trajno varovanega habitata TV 4 |
EU 2 |
K1 - najboljša kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Gornji Petrovci, Križevci, Peskovci, Stanjevci |
državni prostorski načrt za elektrifikacijo in rekonstrukcijo
železniške proge Pragersko - Hodoš |
EU 3 - DPA |
PŽ - površine železnic |
NV
(7516)
poplave
DPN
erozija
(ZU) |
DPN (Uradni list RS, št. 51/09) |
Gornji Petrovci, Košarovci, Križevci, Kukeč, Panovci, Peskovci,
Stanjevci |
območje odprtega prostora oz. krajine južno od železnice |
EU 4 |
A - površine razpršene poselitve
Av - območja mešanih površin
razpršene poselitve
T - območja komunikacijske
infrastrukture
E - območje energetske
infrastrukture
O - območje okoljske infrastrukture
PC - površine cest
K1 - najboljša kmetijska zemljišča
K2 - druga kmetijska zemljišča
G - gozdna zemljišča
VC - celinske vode |
KD
(4151, 6771, 9863, 13688, 13689, 13690, 16912,
29508)
NV
(7001, 7002, 7494, 7516, 7529)
poplave
poplave (model. OKP)
HMO
erozija
(OU, ZU)
obramba |
|
Križevci |
območje odprtega prostora oz. krajine znotraj NHT 17 |
EU 5 |
K1 - najboljša kmetijska zemljišča
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Martinje |
nadomestni habitati |
NHT 1 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Martinje |
nadomestni habitati |
NHT 2 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Boreča |
nadomestni habitati |
NHT 3 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Ženavlje |
nadomestni habitati |
NHT 4 |
K1 - najboljša kmetijska zemljišča |
NV
(7517)
erozija
(ZU) |
|
Ženavlje |
nadomestni habitati |
NHT 5 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Ženavlje |
nadomestni habitati |
NHT 6 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Stanjevci |
nadomestni habitati |
NHT 7 |
K1 - najboljša kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Stanjevci |
nadomestni habitati |
NHT 8 |
K1 - najboljša kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Stanjevci |
nadomestni habitati |
NHT 9 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Stanjevci |
nadomestni habitati |
NHT 10 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Gornji Petrovci |
nadomestni habitati |
NHT 11 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Adrijanci |
nadomestni habitati |
NHT 12 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Adrijanci |
nadomestni habitati |
NHT 13 |
K1 - najboljša kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Gornji Petrovci |
nadomestni habitati |
NHT 14 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Peskovci |
nadomestni habitati |
NHT 15 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Križevci |
nadomestni habitati |
NHT 16 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Križevci |
nadomestni habitati |
NHT 17 |
K1 - najboljša kmetijska zemljišča
K2 - druga kmetijska zemljišča |
poplave
erozija
(ZU) |
|
Križevci |
nadomestni habitati |
NHT 18 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
NV
(7494)
erozija
(ZU) |
|
Križevci |
nadomestni habitati |
NHT 19 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Panovci |
nadomestni habitati |
NHT 20 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Kukeč |
nadomestni habitati |
NHT 21 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Kukeč |
nadomestni habitati |
NHT 22 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU)
poplave (model. OKP) |
|
Kukeč |
nadomestni habitati |
NHT 23 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Panovci |
nadomestni habitati |
NHT 24 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Boreča |
nadomestni habitati |
NHT 25 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
NV
(7517)
erozija
(ZU) |
|
Boreča |
nadomestni habitati |
NHT 26 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Šulinci |
trajno varovanje habitatov |
TVH 1 |
K2 - druga kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Šulinci |
trajno varovanje habitatov |
TVH 2 |
K1 - najboljša kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Ženavlje |
trajno varovanje habitatov |
TVH 3 |
K1 - najboljša kmetijska zemljišča |
NV
(7517)
erozija
(ZU) |
|
Ženavlje |
trajno varovanje habitatov |
TVH 4 |
K1 - najboljša kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Ženavlje |
trajno varovanje habitatov |
TVH 5 |
K1 - najboljša kmetijska zemljišča |
erozija
(ZU) |
|
Celotno območje občine se nahaja na naslednjih območjih varstva narave;
Krajinski park Goričko, ekološko pomembna območja in posebna varstvena
območja (območja Nature 2000), zaradi česar slednja niso posebej
navedena v stolpu Režimi. |
*Kratice v rubriki režimi pomenijo: |
KD –
območja in objekti nepremične kulturne dediščine (šifra EŠD) |
NV –
območja naravnih vrednot (območja in objekti) (identifikacijska
številka) |
erozija (OU, ZU) – erozijsko ogrožena območja (OU – običajni ukrepi, ZU
– zahtevni ukrepi) |
poplave – poplavna območja na podlagi Opozorilne karte poplav |
poplave (model. OKP) – poplavna območja na podlagi modelirane Opozorilne
karte poplav |
HMO
– območja hidromelioracij |
DPN
– območja veljavnih državnih prostorskih aktov |
obramba – območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe |
|
4. Splošni in skupni prostorski
izvedbeni pogoji |
|
47. člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji za
načrtovanje posegov v prostor) |
|
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor na območju
občine določajo: |
– podrobne pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor, njihove
lege, velikosti, tipologijo in oblikovanje, |
– merila in pogoje za parcelacijo, |
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
– pogoje varovanja zdravja ljudi ter |
– druge pogoje. |
(2)
V vseh enotah oz. podenotah urejanja prostora so na območju stavbnih
zemljišč in ostalih zemljiščih, na katerih prostorski načrt dovoljuje
posege, razen če za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora ali
območje osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora ni določeno
drugače, dopustni naslednji posegi v prostor: |
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta
(zajema gradnjo novega objekta ter dozidave in nadzidave obstoječih
objektov), |
– izvedba gradbenih del in drugih del, ki obsegajo nadomestno gradnjo
objekta, |
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo rekonstrukcijo objekta, |
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo vzdrževanje objekta, |
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo odstranitev objekta ali
njegovega dela, |
– sprememba namembnosti objekta, |
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt (legalizacija
objekta), |
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo, rekonstrukcijo,
vzdrževanje ali odstranitev gospodarske javne infrastrukture, |
– dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča. |
(3)
Navedeni posegi, v drugem odstavku tega člena, se nanašajo na vse vrste
objektov glede na zahtevnost gradnje, na osnovi katere se objekti
razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne, enostavne, pomožne in
pripadajoče objekte. |
(4)
Glede razvrščanja objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo
njihovo klasifikacijo glede na namen uporabe ter določajo podrobnejša
merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih,
zahtevnih, pomožnih, pripadajočih objektov, drugih gradbenih posegov in
vzdrževalnih del ter njihovo razvrstitev, in sicer splošna podrobnejša
merila in posebna podrobnejša merila. |
(5)
Pripadajoči objekti so objekti, ki se uporabljajo za namene glavnega
objekta in nimajo samostojnega namena. Pomožni objekti so objekti, ki
dopolnjujejo funkcijo obstoječega osnovnega objekta in ga po njegovem
namenu in velikosti ne presegajo ter zaradi njih ne pride do potrebe po
dodatni komunalni opremi. |
(6)
Poleg prostorskih izvedbenih pogojev določenih za posamezno enoto oz.
podenoto urejanja prostora ali območje osnovne oz. podrobnejše namenske
rabe prostora se pri posegih v prostor upošteva tudi splošne in skupne
prostorsko izvedbene pogoje, če ni v posameznih enotah oz. podenotah
urejanja prostora ali območjih osnovne oz. podrobnejše namenske rabe
prostora določeno drugače. |
(7)
Na vseh zemljiščih se lahko uveljavlja javni interes. |
|
4.1. Prostorski izvedbeni pogoji
glede namembnosti in vrsti posegov v prostor |
|
4.1.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede
namembnosti in vrsti posegov v prostor na stavbnih zemljiščih |
|
48. člen |
|
(mešane stanovanjske površine – SSm) |
|
Na
območjih mešanih stanovanjskih površin z oznako podrobnejše namenske
rabe prostora SSm, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi
dejavnostmi, so razen, če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja
prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz
drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov: |
a)
STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– enostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, vile, vrstne
hiše ali dvojčki in podobne enostanovanjske stavbe |
– večstanovanjske stavbe |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine |
b)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe: |
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev |
– gostilne, restavracije in točilnice |
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo
mladinsko prenočišče, počitniški domovi in druge gostinske stavbe za
nastanitev, ki niso razvrščene drugje |
–
poslovne in upravne stavbe: |
– stavbe javne uprave |
– stavbe bank, pošt, zavarovalnic |
– druge poslovne stavbe |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
– trgovske stavbe |
– stavbe za storitvene dejavnosti – brez avtopralnic in avtomehaničnih
delavnic |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene
dejavnosti na območju in javni rabi: |
– garažne stavbe |
– industrijske in skladiščne stavbe: |
– industrijske stavbe – in sicer samo stavbe za proizvodnjo, kot so
delavnice, pekarne, pivovarne, tiskarne, mizarske in podobne delavnice,
stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov. Prepovedane so stavbe, ki
presegajo predpisane stopnje varstva pred hrupom za opredeljeno
podrobnejšo namensko rabo območja. |
– rezervoarji, silosi in skladišča – in sicer samo pokrite skladišče
površine za potreb dejavnosti ipd. |
– stavbe splošnega družbenega pomena: |
– stavbe za kulturo in razvedrilo |
– muzeji, arhivi in knjižnice |
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo |
– stavbe za zdravstveno oskrbo |
– stavbe za šport |
– druge nestanovanjske stavbe: |
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za
shranjevanje orodja in mehanizacije |
– stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in
verska znamenja |
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse, razen prevzgojnih domov,
zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč |
c)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– industrijski gradbeni kompleksi: |
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne
elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na
strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami |
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen drugih kmetijskih
gradbenih inženirskih objektov, objektov za ravnanje z odpadki in
pokopališč |
d)
DRUGI GRADBENI POSEGI – razen grajeni prostori na drevesu in vodi.
Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne
infrastrukture. |
|
49. člen |
|
(površine podeželskega naselja v
nižinskem delu občine – SK) |
|
Na
območjih površin podeželskega naselja, z oznako podrobnejše namenske
rabe prostora SK, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanju, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto
urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi
iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov: |
a)
STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– enostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, kmečke hiše,
podeželske hiše, počitniške hišice in podobne enostanovanjske hiše |
– večstanovanjske stavbe: |
– dvostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, v katerih se
nahajata dve stanovanji |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine |
b)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe: |
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo
penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z
nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij, kampi,
šotorišča, glampingi, ipd. kot del dejavnosti in v skladu s predpisi |
– gostilne, restavracije in točilnice |
–
poslovne in upravne stavbe: |
– stavbe javne uprave – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi
prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, različnih društev ipd. |
– druge poslovne stavbe – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi
prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
– trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne in butiki,
prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd. |
– stavbe za storitvene dejavnosti – avtopralnice v sklopu obstoječe
dejavnosti |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene
dejavnosti na območju in javni rabi: |
– garažne stavbe |
– industrijske in skladiščne stavbe: |
– industrijske stavbe – in sicer samo delavnice, klavnice, pekarne,
pivovarne, montažne hale, tiskarne, mizarske in podobne delavnice,
stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov |
– rezervoarji, silosi in skladišča |
– stavbe splošnega družbenega pomena: |
– stavbe za kulturo in razvedrilo – in sicer samo dvorane za družbene
prireditve |
– muzeji, arhivi in knjižnice – in sicer samo muzeji |
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo |
– stavbe za zdravstveno oskrbo |
– druge nestanovanjske stavbe: |
– nestanovanjske kmetijske stavbe – vse, razen kozolcev, senikov, kašč |
– stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in
verska znamenja |
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov,
zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč |
c)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– industrijski gradbeni kompleksi: |
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne
elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na
strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami |
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen objekti za ravnanje z
odpadki in pokopališč |
d)
DRUGI GRADBENI POSEGI - razen grajeni prostori na vodi. Grajeni prostori
na drevesu le v sklopu gostinsko/turistične dejavnosti. Utrjene
površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne
infrastrukture. |
|
50. člen |
|
(mešano območje površin podeželskega
naselja v gričevnatem delu občine – SKv) |
|
Na
mešanih območjih površin podeželskega naselja v gričevnatem delu občine,
z oznako podrobnejše namenske rabe prostora SKv, ki so namenjene
površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, stanovanjskim
objektom, počitniškim hišicam, zidanicam in vinskim kletem, so, razen če
ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem
načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena
za naslednje vrste objektov: |
a)
STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– enostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, kmečke hiše,
podeželske hiše, počitniške hiše in podobne enostanovanjske hiše |
– večstanovanjske stavbe: |
– dvostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, v katerih se
nahajata dve stanovanji |
b)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe: |
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo
penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z
nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij, kampi,
šotorišča, glampingi ipd. kot del dejavnosti in v skladu z predpisi |
– gostilne, restavracije in točilnice |
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev – in sicer samo
mladinska prenočišča, počitniški domovi in druge gostinske stavbe, ki
niso razvrščene drugje |
–
poslovne in upravne stavbe: |
– stavbe javne uprave – in sicer samo pisarne in poslovni prostori
lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, različnih društev ipd., |
– druge poslovne stavbe – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi
prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, kot del
stanovanjskega objekta, kot prizidek h glavnemu objektu, kot del druge
dejavnosti |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
– trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne in butiki,
prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd. |
– stavbe za storitvene dejavnosti – brez avtopralnic in avtomehaničnih
delavnic |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene
dejavnosti na območju in javni rabi: |
– garažne stavbe |
–
industrijske in skladiščne stavbe: |
– industrijske stavbe – in sicer samo delavnice, klavnice, pivovarne,
pekarne, montažne hale, tiskarne, mizarske in podobne delavnice, stavbe
za predelavo kmetijskih proizvodov |
– rezervoarji, silosi in skladišča |
–
stavbe splošnega družbenega pomena: |
– stavbe za kulturo in razvedrilo – in sicer samo dvorane za družbene
prireditve |
– muzeji, arhivi in knjižnice – in sicer samo muzeji |
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo |
– stavbe za zdravstveno oskrbo |
–
druge nestanovanjske stavbe: |
– nestanovanjske kmetijske stavbe – vse, razen kozolcev, senikov, kašč |
– stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in
verska znamenja |
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov,
zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč |
c)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– industrijski gradbeni kompleksi |
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne
elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na
strehah objektov), kot energetski objekti s pripadajočo opremo in
inštalacijami |
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z
odpadki in pokopališč |
d)
DRUGI GRADBENI POSEGI – razen grajeni prostori na vodi. Grajeni prostori
na drevesu le v sklopu gostinsko/turistične dejavnosti. Utrjene
površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne
infrastrukture. |
|
51. člen |
|
(osrednja območja centralnih dejavnosti
– CU) |
|
Na
osrednjih območjih centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske
rabe prostora CU, ki so definirana kot območja historičnih ali novih
jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje,
so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v
prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka
47. člena za naslednje vrste objektov: |
a)
STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– enostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, vile, vrstne
hiše ali dvojčki in podobne enostanovanjske stavbe |
– večstanovanjske stavbe |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine |
b)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe |
–
poslovne in upravne stavbe |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti – in sicer brez
avtopralnic, avtomehaničnih delavnic in oskrbnih postaj |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene
dejavnosti na območju ali javni rabi |
– industrijske in skladiščne stavbe: |
– industrijske stavbe – in sicer samo stavbe za proizvodnjo, kot so
delavnice, pekarne, pivovarne, tiskarne, mizarske in podobne delavnice,
stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov. Prepovedane so stavbe, ki
presegajo predpisane stopnje varstva pred hrupom za opredeljeno
podrobnejšo namensko rabo območja. Obstoječe industrijske in skladiščne
stavbe se lahko rekonstruirajo, vzdržujejo, odstranijo in se jim
spremeni namembnost, v kolikor s tem ne presegajo predpisane stopnje
varstva pred hrupom za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo območja ali
ne povzročajo drugih negativnih vplivov na okolje. |
– rezervoarji, silosi in skladišča – in sicer samo skladiščne stavbe,
hladilnice in specializirana skladišča in pokrite skladišče površine
ipd. |
– stavbe splošnega družbenega pomena |
– druge nestanovanjske stavbe: |
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za
shranjevanje orodja in mehanizacije |
– stavbe za opravljanje verskih obredov |
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov,
zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč |
c)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– industrijski gradbeni kompleksi: |
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne
elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na
strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami |
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen drugih kmetijskih
gradbenih inženirskih objektov, objektov za ravnanje z odpadki in
pokopališč |
d)
DRUGI GRADBENI POSEGI – razen grajeni prostori na vodi. Grajeni prostori
na drevesu le v sklopu gostinsko/turistične dejavnosti. Utrjene
površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne
infrastrukture. |
|
52. člen |
|
(druga območja centralnih dejavnosti –
CD) |
|
Na
drugih območjih centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske
rabe prostora CD, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj,
so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v
prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka
47. člena za naslednje vrste objektov: |
a)
STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
–
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine |
b)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe: |
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo
penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, z ali brez
restavracij, kampi, šotorišča, glampingi, ipd. kot del dejavnosti in v
skladu z predpisi |
– gostilne, restavracije in točilnice |
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev |
–
poslovne in upravne stavbe: |
– stavbe javne uprave – stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori
lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, različnih društev ipd., |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
– trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne in butiki,
prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd. |
– stavbe za storitvene dejavnosti – brez avtopralnic in avtomehaničnih
delavnic |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene
dejavnosti na območju in javni rabi: |
– garažne stavbe |
– industrijske in skladiščne stavbe: |
– industrijske stavbe – in sicer samo delavnice, pekarne, montažne hale,
tiskarne, mizarske in podobne delavnice, stavbe za predelavo kmetijskih
proizvodov |
– rezervoarji, silosi in skladišča – in sicer samo skladiščne stavbe,
hladilnice in specializirana skladišča in pokrite skladišče površine
ipd. |
– stavbe splošnega družbenega pomena: |
– stavbe za kulturo in razvedrilo – in sicer samo dvorane za družbene
prireditve |
– muzeji, arhivi in knjižnice |
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo |
– stavbe za zdravstveno oskrbo |
– stavbe za šport |
– druge nestanovanjske stavbe: |
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za
shranjevanje orodja in mehanizacije |
– obredne stavbe – na območju pokopališč le obredne stavbe s pomožnimi
in pripadajočimi objekti |
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov,
zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč |
c)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– industrijski gradbeni kompleksi: |
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne
elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na
strehah objektov ali nad parkiriščih), kot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami |
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen drugih kmetijskih
gradbenih inženirskih objektov in objektov za ravnanje z odpadki |
d)
DRUGI GRADBENI POSEGI – razen grajeni prostori drevesih in vodi. Utrjene
površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne
infrastrukture. |
|
53. člen |
|
(gospodarske cone – IG) |
|
Na
območjih gospodarskih con, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora
IG, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim,
poslovnim in proizvodnim dejavnostim, so razen če ni za posamezno enoto
oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače,
dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste
objektov: |
a)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe: |
– gostilne, restavracije in točilnice v okviru dejavnosti |
–
poslovne in upravne stavbe: |
– stavbe javne uprave – in sicer samo policijska postaja in prostori
državnih organov (npr. carina) |
– druge poslovne stavbe – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi
prostori |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
– trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne, trgovski
centri, prodajne galerije in avtosaloni, prodajalne v okviru dejavnosti |
– sejemske dvorane, razstavišča |
– oskrbne postaje |
– stavbe za storitvene dejavnosti – in sicer kemične čistilnice,
pralnice, avtopralnice, avtomehanične delavnice ipd. |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij |
– industrijske in skladiščne stavbe |
– stavbe splošnega družbenega pomena: |
– muzeji, arhivi in knjižnice – in sicer samo muzeji |
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo |
– druge nestanovanjske stavbe: |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov,
zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč |
b)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– industrijski gradbeni kompleksi – vsi razen objekti iz skupine
elektrarne in drugi energetski objekti, iz katerih so dovoljene samo
sončne elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje
le na strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami |
– drugi gradbeni inženirski objekti: |
– drugi gradbeno inženirski objekti – in sicer vsi razen drugih
kmetijskih gradbenih inženirskih objektov in pokopališč |
c)
DRUGI GRADBENI POSEGI – razen grajeni prostori na drevesih in vodi.
Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne
infrastrukture. |
|
54. člen |
|
(površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo – IK) |
|
Na
območju površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo, z oznako podrobnejše
namenske rabe prostora IK, ki so namenjene kmetijskim stavbam za
intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali, so razen če ni za
posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu
določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za
naslednje vrste objektov: |
a)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe: |
– gostilne, restavracije in točilnice – in sicer samo bari in bifeji,
kmečki turizem, v okviru dopolnilne kmetijske dejavnosti ter dejavnosti
za namene npr. degustacij, pogostitev ipd. |
–
poslovne in upravne stavbe: |
– druge poslovne stavbe – samo stavbe s pisarnami in poslovnimi
prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
– trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne, ki služijo
trženju izdelkov obstoječe dejavnosti (npr. prodaja rastlin, sadja,
zelenjave, kmetijskih pridelkov in proizvodov ipd.) |
– sejemske dvorane, razstavišča – in sicer samo razstavišča |
– stavbe za storitvene dejavnosti – in sicer samo avtopralnice in
avtomehanične delavnice za namene oskrbe kmetijske mehanizacije ter v
sklopu obstoječe kmetijske dejavnosti |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij - namenjene
dejavnosti na območju in javni rabi: |
– garažne stavbe |
– industrijske in skladiščne stavbe – in sicer samo kot del obstoječe
kmetijske dejavnosti |
– druge nestanovanjske stavbe: |
– nestanovanjske kmetijske stavbe – vse razen kozolcev, senikov, kašč |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – in sicer samo pomožne stavbe |
b)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– industrijski gradbeni kompleksi: |
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne
elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na
strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami |
– drugi gradbeni inženirski objekti: |
– drugi gradbeno inženirski objekti – in sicer vsi razen pokopališč |
c)
DRUGI GRADBENI POSEGI – razen grajeni prostori na drevesu in vodi.
Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne
infrastrukture. |
|
55. člen |
|
(površine za turizem – BT) |
|
Na
območjih površin za turizem z oznako podrobnejše namenske rabe prostora
BT, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično
ponudbo in nastanitev, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto
urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi
iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov: |
a)
STANOVANSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
–
enostanovanjske stavbe: |
–
enostanovanjska stavba na območju za namene bivanja lastnika ali
oskrbnika |
–
počitniške hišice |
b)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe: |
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev |
– gostilne, restavracije in točilnice |
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo
mladinsko prenočišče, počitniški domovi, bungalovi in druge gostinske
stavbe za nastanitev, ki niso razvrščene drugje, kampi, šotorišča,
glampingi, ipd. kot del dejavnosti in v skladu z predpisi |
–
poslovne in upravne stavbe: |
– stavbe bank, pošt, zavarovalnic |
– druge poslovne stavbe |
– konferenčne in kongresne stavbe |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
– trgovske stavbe (prodajalne v okviru dejavnost, butiki, prodajalne
dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd.) |
– stavbe za storitvene dejavnosti – brez avtopralnic in avtomehaničnih
delavnic |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene
dejavnosti na območju in javni rabi: |
– garažne stavbe |
– stavbe splošnega družbenega pomena: |
– stavbe za kulturo in razvedrilo |
– muzeji, arhivi in knjižnice – in sicer samo muzeji |
– stavbe za zdravstveno oskrbo – in sicer stavbe za zdravstveno oskrbo,
klinike, sanatoriji, ambulante, zdraviliške stavbe, stavbe za
rehabilitacijo, veterinarske klinike, veterinarske ambulante, stavbe za
kombinirane storitve nastanitve, nege in zdravstvene oskrbe in podobno
(vse v sklopu turistične dejavnosti) |
– stavbe za šport |
– druge nestanovanjske stavbe: |
– nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer le za namene turizma, razen
kozolcev, senikov, kašč |
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za
shranjevanje orodja in mehanizacije |
– stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in
verska znamenja |
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov,
zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč |
c)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– industrijski gradbeni kompleksi: |
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne
elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na
strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami |
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen drugih kmetijskih
gradbenih inženirskih objektov, objektov za ravnanje z odpadki in
pokopališč |
d)
DRUGI GRADBENI POSEGI – Grajeni prostori na drevesu in vodi le v sklopu
gostinsko/turistične dejavnosti ter v skladu z resornimi predpisi.
Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne
infrastrukture. |
|
56. člen |
|
(športni centri – BC) |
|
Na
območju športnih centrov, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora
BC, ki so opredeljeni kot športne površine in objekti, ki so namenjeni
športnim aktivnostim in športnim prireditvam, so razen če ni za
posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu
določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za
naslednje vrste objektov: |
a)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe: |
– gostilne, restavracije in točilnice |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
– trgovske stavbe – prodajalne v okviru dejavnosti |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene
dejavnosti na območju in javni rabi: |
– garažne stavbe |
– stavbe splošnega družbenega pomena: |
– stavbe za kulturo in razvedrilo |
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (namenjene
dejavnosti na območju) |
– stavbe za šport |
– druge nestanovanjske stavbe: |
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za
shranjevanje orodja in mehanizacije |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov,
zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč |
b)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– industrijski gradbeni kompleksi : |
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne
elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na
strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami |
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen drugih kmetijskih
gradbenih inženirskih objektov, objektov za ravnanje z odpadki in
pokopališč |
c)
DRUGI GRADBENI POSEGI - Grajeni prostori na drevesu in vodi le v sklopu
gostinsko/turistične dejavnosti v skladu z resornimi predpisi. Utrjene
površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne
infrastrukture. |
|
57. člen |
|
(površine za oddih, rekreacijo in šport
– ZS) |
|
Na
območju površin za oddih, rekreacijo in šport, z oznako podrobnejše
namenske rabe prostora ZS, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športu
na prostem, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja
prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz
drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov: |
a)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– stavbe splošnega družbenega pomena: |
– stavbe za šport – in sicer samo pomožne montažne stavbe na športnih
igriščih, prostori za gledalce (npr. stojišča, tribune, balkoni),
pomožne stavbe na športnih igriščih (sanitarije, slačilnice, prostori za
športne rekvizite ipd.) |
– druge nestanovanjske stavbe: |
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo montažne stavbe
za shranjevanje orodja in mehanizacije (npr. lope ipd.) |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – in sicer le pomožne montažne
stavbe |
b)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen drugih kmetijskih
gradbenih inženirskih objektov, objektov za ravnanje z odpadki in
pokopališč |
c)
DRUGI GRADBENI POSEGI – Grajeni prostori na drevesu in vodi le v sklopu
turistične dejavnosti. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti
ali kot del prometne infrastrukture. |
|
58. člen |
|
(parki – ZP) |
|
Na
območju parkov, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora ZP, ki
predstavljajo urejena območja odprtega prostora v naselju, so razen če
ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem
načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena
za naslednje vrste objektov: |
a)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– stavbe splošnega družbenega pomena: |
– stavbe za kulturo in razvedrilo – in sicer samo paviljoni, nadstreški
ipd. |
– druge nestanovanjske stavbe: |
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – in sicer le pomožne montažne
stavbe |
b)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen drugih kmetijskih
gradbenih inženirskih objektov, objektov za ravnanje z odpadki in
pokopališč |
c)
DRUGI GRADBENI POSEGI – Grajeni prostori na drevesu in vodi le v sklopu
turistične dejavnosti. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti
ali kot del prometne infrastrukture. |
|
59. člen |
|
(druge urejene zelene površine – ZD) |
|
(1)
Na območju drugih urejenih zelenih površin, z oznako podrobnejše
namenske rabe prostora ZD, ki predstavljajo ostale zelene površine, so
razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v
prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka
47. člena za naslednje vrste objektov: |
a)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– druge nestanovanjske stavbe: |
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo montažne stavbe
za shranjevanje orodja in mehanizacije (npr. lope ipd.) |
– stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo verska znamenja |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – in sicer le pomožne montažne
stavbe |
b)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– drugi gradbeni inženirski objekti – in sicer samo drugi gradbeni
inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
c)
DRUGI GRADBENI POSEGI – Grajeni prostori na drevesu in vodi le v sklopu
turistične dejavnosti. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti
ali kot del prometne infrastrukture. |
(2)
Na območju drugih urejenih zelenih površin se obstoječi objekti, ki niso
posebej opredeljeni, v tem členu, lahko ohranjajo (vzdržujejo,
rekonstruirajo in odstranijo). |
|
60. člen |
|
(pokopališča – ZK) |
|
Na
območju pokopališč, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora ZK, ki
so namenjena površinam za pokop in spominu na mrtve, so razen če ni za
posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu
določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za
naslednje vrste objektov: |
a)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – in sicer samo
garažne stavbe namenjene dejavnosti na območju |
– druge nastanovanjske stavbe: |
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo montažne stavbe
za shranjevanje orodja in mehanizacije (npr. lope ipd.) |
– obredne stavbe |
b)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– drugi gradbeni inženirski objekti: |
– pokopališča |
– drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
c)
DRUGI GRADBENI POSEGI – razen grajeni prostori na drevesu in vodi,
grajena območja urbanih vrtov. Utrjene površine, le kot del dopustne
dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture. |
|
61. člen |
|
(površine cest – PC) |
|
(1)
Na območju površin cest, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora PC,
ki so namenjena površinam cest in njihovih varovalnih pasovih, so razen
če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem
načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena
za naslednje vrste objektov: |
a)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij |
– druge nestanovanjske stavbe: |
– stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo rekonstrukcija,
vzdrževanje ali odstranitev obstoječih stavb |
b)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– drugi gradbeni inženirski objekti: |
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
c)
DRUGI GRADBENI POSEGI – skladni z namembnostjo območja ali za namene
dejavnosti na območju. |
(2)
Navedeni posegi veljajo tudi za vse prometne površine, ki v
kartografskih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s
podrobnejšo namensko rabo površine cest (PC), temveč so del osnovne
namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč,
so pa razvidne iz zemljiškega katastra, digitalne topografske karte,
prestavljajo kategorizirane občinske ceste, so evidentne v prostoru (so
po dejanski rabi ceste, poti), ipd. oz. so kot obstoječe ali predvidene
ceste prikazane v kartografskih prikazih izvedbenega dela prostorskega
načrta na kartah št. 4. Prikaz območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture ter v obvezni prilogi prostorskega
načrta Prikazu stanja prostora, na kartah št. 3. Prikaz gospodarske
javne infrastrukture. |
(3)
V primerih, ko se izris prometnih površin oz. cest, ki so označene s
podrobnejšo namensko rabo površine cest (PC) razlikuje od dejanskega
stanja v naravi ali od osi kategoriziranih cest oz. drugih javnih
evidenc se upošteva dejansko stanje v naravi. |
|
62. člen |
|
(površine železnic – PŽ) |
|
Na
območju površine železnic, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora
PŽ, ki so namenjena površinam železnic, so razen če ni za posamezno
enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno
drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje
vrste objektov: |
a)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij |
b)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
–
objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– drugi gradbeni inženirski objekti: |
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
c)
DRUGI GRADBENI POSEGI – skladni z namembnostjo območja ali za namene
dejavnosti na območju. |
|
63. člen |
|
(ostale prometne površine – PO) |
|
Na
območju ostalih prometnih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe
prostora PO, ki so namenjena objektom transportne infrastrukture ter
objektom in napravam za odvijanje pometa (npr. mejni prehodi, prometni
terminali, večja postajališča avtobusnega in železniškega prometa), so
razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v
prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka
47. člena za naslednje vrste objektov: |
a)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij |
b)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– drugi gradbeni inženirski objekti: |
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
c)
DRUGI GRADBENI POSEGI – skladni z namembnostjo območja ali za namene
dejavnosti na območju. |
|
64. člen |
|
(območje komunikacijske infrastrukture –
T) |
|
Na
območju komunikacijske infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe
prostora T, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja telekomunikacij, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto
urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi
iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov: |
a)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij |
b)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– industrijski gradbeni kompleksi – in sicer samo elektrarne in drugi
energetski objekti |
– drugi gradbeni inženirski objekti: |
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
c)
DRUGI GRADBENI POSEGI - skladni z namembnostjo območja ali za namene
dejavnosti na območju. |
|
65. člen |
|
(območje energetske infrastrukture – E) |
|
Na
območju energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe
prostora E, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja energetike, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto
urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi
iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov: |
a)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij |
b)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– drugi gradbeni inženirski objekti: |
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
c)
DRUGI GRADBENI POSEGI – skladni z namembnostjo območja ali za namene
dejavnosti na območju. |
|
66. člen |
|
(območje okoljske infrastrukture – O) |
|
Na
območju okoljske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe
prostora O, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki,
so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v
prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka
47. člena za naslednje vrste objektov: |
a)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– drugi gradbeni inženirski objekti: |
– drugi gradbeni inženirski objekti – in sicer samo objekti za ravnanje
z odpadki |
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
b)
DRUGI GRADBENI POSEGI – skladni z namembnostjo območja ali za namene
dejavnosti na območju. |
|
67. člen |
|
(površine razpršene poselitve – A) |
|
Na
območjih površin razpršene poselitve, z oznako podrobnejše namenske rabe
prostora A, ki predstavljajo avtohtoni poselitveni vzorec v krajini,
nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov,
razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih
naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, so razen če ni za
posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu
določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za
naslednje vrste objektov: |
a)
STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– enostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, kmečke hiše,
podeželske hiše, počitniške hiše in podobne enostanovanjske hiše |
– večstanovanjske stavbe: |
– dvostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, kmečke hiše,
podeželske hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine |
b)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe: |
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo
penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z
nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij |
– gostilne, restavracije in točilnice |
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev – in sicer samo
mladinska prenočišča, počitniški domovi in druge gostinske stavbe, ki
niso razvrščene drugje, kampi, šotorišča, glampingi ipd. kot del
dejavnosti in v skladu z predpisi |
–
poslovne in upravne stavbe: |
– stavbe javne uprave – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi
prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, različnih društev ipd. |
– druge poslovne stavbe – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi
prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, kot del glavnega
objekta, kot prizidek h glavnemu objektu oz. kot del druge dejavnosti |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
– trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne in butiki,
prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd., slednje kot del
glavnega objekta, kot prizidek h glavnemu objektu oz. kot del druge
dejavnosti |
– stavbe za storitvene dejavnosti – kot del glavnega objekta, kot
prizidek h glavnemu objektu ali kot del druge dejavnosti ali kot
samostojni objekt do 100 m2 |
– oskrbne postaje |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene
dejavnosti na območju in javni rabi: |
– garažne stavbe |
– industrijske in skladiščne stavbe: |
– industrijske stavbe – in sicer samo delavnice, klavnice, pekarne,
pivovarne, montažne hale, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne
delavnice, stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov |
– rezervoarji, silosi in skladišča |
– stavbe splošnega družbenega pomena: |
– stavbe za kulturo in razvedrilo – in sicer samo dvorane za družbene
prireditve |
– muzeji, arhivi in knjižnice – in sicer samo knjižnice, muzeji |
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo |
– stavbe za zdravstveno oskrbo – in sicer samo sanatoriji, zasebne
ambulante in veterinarske ambulante |
– stavbe za šport |
– druge nestanovanjske stavbe: |
– nestanovanjske kmetijske stavbe – razen kozolcev, senikov, kašč |
– stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in
verska znamenja |
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov,
zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč |
c)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– industrijski gradbeni kompleksi: |
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne
elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na
strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami |
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z
odpadki in pokopališč |
d)
DRUGI GRADBENI POSEGI – Grajeni prostori na drevesu in vodi le v sklopu
gostinske/turistične dejavnosti. Utrjene površine, le kot del dopustne
dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture. |
|
68. člen |
|
(mešane površine razpršene poselitve –
Av) |
|
Na
območjih mešanih površin razpršene poselitve z oznako podrobnejše
namenske rabe prostora Av, ki so namenjene gradnji počitniških hišic,
zidanic in vinskih kleti, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto
urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi
iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov: |
a)
STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– enostanovanjske stavbe – in sicer samo počitniške hiše |
b)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe: |
– gostilne, restavracije in točilnice – in sicer samo vinotoči, kampi,
šotorišča, glampingi, ipd. kot del dejavnosti in v skladu z predpisi |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij: |
– namenjene dejavnosti na območju in javni rabi |
– stavbe splošnega družbenega pomena: |
– muzeji, arhivi in knjižnice – in sicer samo muzeji |
– druge nestanovanjske stavbe: |
– nestanovanjske kmetijske stavbe: |
– stavbe za skladiščenje pridelkov – in sicer samo kleti, vinske kleti
in zidanice |
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za
shranjevanje orodja in mehanizacije |
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe |
–
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – in sicer samo pomožne stavbe |
c)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– industrijski gradbeni kompleksi: |
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo kotlovnice v
sklopu objekta, sončne elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije
(kot novogradnje le na strehah objektov), kot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami |
– drugi gradbeni inženirski objekti – in sicer samo drugi gradbeni
inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
d)
DRUGI GRADBENI POSEGI – Grajeni prostori na drevesu in vodi le v sklopu
gostinske/turistične dejavnosti. Utrjene površine, le kot del dopustne
dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture. |
|
69. člen |
|
(razpršena gradnja) |
|
(1)
Na območju zemljiščih pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč je
dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo: |
– rekonstrukcijo |
– vzdrževanje obstoječih objektov |
– dozidava objektov do 20 % povečanja bruto tlorisne površine |
– sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov |
– legalizacijo, v skladu z zakonodajo |
– nadomestna gradnja v skladu z zakonodajo |
– odstranitev objekta (tudi objektov, ki niso navedeni v drugem odstavku
tega člena). |
(2)
Dopustna je sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov in
objektov v legalizaciji: |
a)
STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– enostanovanjske stavbe – in sicer samo podeželske hiše, kmečke hiše in
počitniške hišice |
– dvostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne podeželske in kmečke
hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji |
b)
NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe: |
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo
penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z
nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij, kampi,
šotorišča, glampingi ipd., kot del dejavnosti in v skladu z predpisi |
– gostilne, restavracije in točilnice |
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev |
–
poslovne in upravne stavbe: |
– stavbe javne uprave – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi
prostori različnih društev ipd. |
– druge poslovne stavbe – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi
prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, kot del
stanovanjskega objekta, kot prizidek h glavnemu objektu oz. kot del
druge dejavnosti |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
– trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne in butiki,
prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd., kot del glavnega
objekta, kot prizidek h glavnemu objektu oz. kot del druge dejavnosti |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene
dejavnosti na območju in javni rabi |
– industrijske in skladiščne stavbe: |
– industrijske stavbe – in sicer samo delavnice, klavnice, pekarne,
pivovarne, montažne hale, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne
delavnice, stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov, ipd. pod pogojem,
da ne presegajo mejne ravni hrupa in vizualno ne degradirajo prostora.
Dejavnosti, za katere bi bilo potrebno izdelati presojo
vplivov na okolje so prepovedane, kar ne velja za kmetijske stavbe. |
– rezervoarji, silosi in skladišča |
– stavbe splošnega družbenega pomena: |
– muzeji, arhivi in knjižnice – in sicer samo muzeji, kot del glavnega
objekta, kot prizidek h glavnemu objektu oz. kot del druge dejavnosti |
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – kot del
glavnega objekta, kot prizidek k glavnega objektu oz. kot del druge
dejavnosti |
– stavbe za zdravstveno oskrbo – in sicer samo zasebne ambulante in
veterinarske ambulante, kot del glavnega objekta, kot prizidek h
glavnemu objektu oz. kot del druge dejavnosti |
– stavbe za šport – in sicer samo pomožne stavbe na športnih igriščih |
– druge nestanovanjske stavbe: |
– nestanovanjske kmetijske stavbe – brez kozolcev, senikov, kašč |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – in sicer samo pomožne stavbe |
c)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
– industrijski gradbeni kompleksi: |
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne
elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na
strehah objektov), kot energetski objekti s pripadajočo opremo in
inštalacijami |
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z
odpadki in pokopališč |
d)
DRUGI GRADBENI POSEGI – Razen grajeni prostori na drevesu in vodi.
Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne
infrastrukture. |
(3)
V kolikor obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni prikazan v kartografskem
prikazu izvedbenega dela prostorskega načrta na kartah 3. Prikaz območij
enot urejanja prostora ter osnovne oz. podrobnejše namenske rabe
prostora, zanj veljajo enake določbe kot za prikazane objekte. |
(4)
Na funkcionalnem zemljišču ali gradbeni parceli, ki pripada k
obstoječemu objektu (če je bilo v gradbenem dovoljenju določeno) ali
na/ob zemljiški parceli, kjer se nahaja objekt (fundus), je dopustna
postavitev nezahtevnih, enostavnih, pomožnih, pripadajočih in začasnih
objektov, ki so v drugem odstavku tega člena oz. so dopustni na območju
podrobnejše namenske rabe prostora, na stiku katere oz. na kateri se
nahajajo obstoječi objekti, zgrajeni do sprejetja tega prostorskega
načrta. |
|
4.1.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede
namembnosti in vrsti posegov v prostor na nestavbnih zemljiščih |
|
70. člen |
|
(območja kmetijskih zemljišč – K1 in
K2) |
|
(1)
Na območju kmetijskih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe
prostora K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg
primarne rabe dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje
vrste objektov: |
a)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– gradbeni inženirski objekti: |
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in
daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in
priključki nanje |
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in
priključki nanje |
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja
ceste – dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču,
kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, cestni priključek,
urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v
območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste |
– dostop do objekta, sklenjenega s prostorskim aktom, če gre za objekt: |
– ki
ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih |
– ki
je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij
stavbnih zemljišč) |
– ki
ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve |
b)
DRUGI POSEGI IN OBEKTI: |
– agrarne operacije, vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč, vključno s sistemi za namakanje kmetijskih zemljišč (namakalni
kanali in drugi objekti za dovajanje vode za agromelioracije) |
–
enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z
Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list
RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ, 61/17 – ZUreP-2 in 37/18) oz.
kmečka lopa, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, gnojišče,
koruznjak, pokrito skladišče za lesena goriva, zbiralnik gnojnice in
gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče,
grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora
za trajne nasade, grajena poljska pot, grajena gozdna prometnica), razen
kleti in vinske kleti. |
– objekti, ki so proizvod dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja
tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po
Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list
RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ, 61/17 – ZUreP-2 in 37/18) lahko
uvrstijo med enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte
(objekti iz druge alineje tega odstavka), razen kleti ter vinske kleti,
po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega
rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov |
– čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih
temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2 |
– staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih in
je zaprt največ z dveh strani, namenjen zavetju rejnih živali na paši,
tlorisne površine do vključno 100 m2 |
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade,
ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža) |
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov |
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira |
–
začasni objekti in začasni posegi in sicer za čas dogodka oz. v času
sezone: |
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov |
– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni |
– začasna tribuna za gledalce na prostem |
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični
čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik) |
– opazovalnica – netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža,
ptičja opazovalnica v soglasju lastnika zemljišča) |
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih
ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
–
ostali posegi: rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,
utrditev obstoječih dovoznih poti, vodnogospodarske ureditve za
vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za
izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se
območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje
ter športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo.
Podporni zid, le če gre za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
in za ukrep pri izvedbi agromelioracij. |
c)
DRUGI POGOJI |
– Ne
glede na zakon, ki ureja graditev objektov, lahko staje in pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po Uredbi o razvrščanju objektov
glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13)
nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za
rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti
toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču
gradi investitor, ki ima v lasti oz. zakupu: |
a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč
uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge
kmetijske površine, ali |
b) najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe
zemljišč uvrščena med trajne nasade. |
– Na
robovih vseh stavbnih zemljišč se lahko na kmetijskih zemljiščih postavi
le kmečka lopa in objekt za lesna goriva (največ en objekt iz vrste
enostavnih objektov) v max. oddaljenosti od stavbnega zemljišča 10 m.
Izven 10 m pasu se prostor šteje, kot odprta krajina. |
– Enostavne in nezahtevne (slednji pod pogoji prve alineje te
točke) kmetijsko-gozdarske objekte in staje (le kot enostavni ali
nezahtevni objekti) ob zemljiščih, ki spadajo h kmetijam in kmečkim
gospodarstvom se umešča v prostor tako, da od roba stavbnega zemljišča
niso oddaljeni več kot 25 m. Umeščanje objektov na kmetijska zemljišča
iz te alineje je možno pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč
zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljišča objektov ni
mogoče umestiti oz. je obstoječe stavbno zemljišče neprimerno za gradnjo
stavb (ni možno umestiti objekta zaradi omejenih prostorskih možnosti,
zahtev soglasodajalcev ali geomehanskih razlogov, ipd.). Izven 25 m pasu
se prostor šteje, kot odprta krajina. |
– V
odprti krajini se lahko postavljajo vsi enostavni pomožni kmetijsko -
gozdarski objekti in staje ter nezahtevni objekti (pod pogoji prve
alineje te točke), kot so talni silos, rastlinjaki, gnojišče, zbiralnik
gnojnice in gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno
molzišče, grajena poljska pot). |
(2)
Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se na kmetijskih zemljiščih po
prenehanju uporabe odstrani in zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. |
(3)
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so objekti, namenjeni kmetijski
pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki niso namenjena
prebivanju. |
(4)
Nove čebelnjake, se ne umešča v bližini območij, kjer se zadržuje večje
število ljudi (kot so: šole, vrtci, igrišča, hoteli, trgovine,
kopališče, gostilna ipd.). |
(5)
V vseh EUP je dopustno dodatno izvajanje agrarnih operacij za
izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo. Na vseh kmetijskih zemljiščih se
lahko izvaja komasacija zemljišč, katerih predmet so lahko tudi gozdna,
nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter
naprave na teh zemljiščih oz. v skladu z veljavnimi predpisi. Pred
izvedbo komasacij je potrebna izdelava komasacijskega načrta. |
(6)
V enotah oz. podenotah urejanja prostora, kjer so izvedene
hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji
locira ob obstoječe ceste, tako, da se ne poškoduje drenažne sisteme. |
(7)
Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki v Gozdnogospodarskem načrtu
gozdnogospodarske enote niso opredeljena kot gozd, je dovoljeno drevesa
posekati in vzpostaviti kmetijsko površino brez predhodnega dovoljenja
Zavoda za gozdove. |
(8)
Glede na to, da se celotno območje občine nahaja znotraj območij varstva
narave (ekološko pomembno območje, Natura 2000, krajinski park) se na
kmetijskih zemljiščih raba, izkoriščanje in urejanje načrtuje tako, da
se trajno ohranjajo kmetijske, ekološke in krajinsko tvorne funkcije.
Raba travnikov, pašnikov, sadovnjakov, vinogradov in polj se načrtuje na
trajnostni in sonaravni način. Združevanje kmetijskih zemljišč, ki bi
vplivalo na krajinsko tvorne, habitatske in biodiverzitetne lastnosti
območij, ni dovoljeno. Na kmetijska zemljišča ni dovoljen vnos
tujerodnih organizmov in kemičnih snovi, ki bi lahko imeli negativen
vpliv na biodiverzitetne značilnosti območja. |
(9)
Linijske infrastrukturne objekte je treba načrtovati v bližini
obstoječih cest, poti in strug oz. njihovih koridorjev, pri čemer se je
treba izogibati posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin,
predvsem najkvalitetnejših ter fragmentaciji kmetijskih zemljišč. |
(10)
Za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti je treba omogočiti neoviran
dostop kmetijski in drugi mehanizaciji do kmetijskih zemljišč. Poljske
poti so namenjene vožnji kmetijske mehanizacije, je pa na njih dopustno
kolesarjenje, sprehajanje ipd. |
|
71. člen |
|
(območja gozdnih zemljišč – G) |
|
(1)
Na območju gozdnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe prostora
G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe
dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste
objektov: |
a)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami: |
– objekti prometne infrastrukture |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – čistilne
naprave se lahko umeščajo le na rob gozdnega zemljišča |
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen zahtevnih objektov iz
skupine drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in
prosti čas ter objektov za ravnanje z odpadki |
b)
DRUGI GRADBENI POSEGI |
(2)
Na gozdnih zemljiščih so dopustni vsi posegi, ki jih načrtujejo ali
dovoljujejo predpisi o gozdovih. Gradnje morajo biti načrtovane tako, da
omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. Posegi so
dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti
in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oz. niso v
nasprotju z interesi gozdarstva. |
(3)
Vsi posegi na gozdna zemljišča so dovoljeni le pod pogojem, da
investitor pridobi predhodno pozitivno mnenje oz. soglasje Zavoda za
gozdove. |
(4)
V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju
naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v
največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s
primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(5)
Gozdnih kompleksov ni dovoljeno krčiti. Linijski objekti se naj
načrtujejo ob že obstoječih infrastrukturnih objektih. V gozdnih
kompleksih je prav tako prepovedana neorganizirana turistična in
rekreativna dejavnost. |
(6)
Športno-rekreacijske in turistične poti se prednostno urejajo po
obstoječih poteh. Na območju gozdov se lahko vzpostavijo tudi
športno-rekreacijske površine (npr. paintball, adrenalinski park s
spremljajočimi montažnimi objekti), pri katerih ni potrebna odstranitev
drevja. |
(7)
V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1.
stopnje, se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih primerih, ko so nujni
in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1.
stopnje, pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki
dopolnjuje socialno funkcijo gozda skladno z rabo gozda. |
(8)
Gradnja manj zahtevnih objektov (razen gradbeno inženirskih objektov) v
gozdu je možna le na zemljiščih, ki so v prostorskem načrtu opredeljena
kot stavbno zemljišče. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi
ustreznega dovoljenja za gradnjo. |
(9)
Gradnja nezahtevnih, enostavnih, pomožnih in pripadajočih objektov na
območju gozdov, je možna le ob predhodnem soglasju Zavoda za gozdove. |
(10)
Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere
divjadi, izda soglasje Zavod za gozdove, po predhodni pridobitvi mnenja
upravljavca lovišča oz. lovišča s posebnim namenom. |
(11)
Za postavitev obore za rejo divjadi je potrebno pridobiti ustrezno
soglasje Zavoda za gozdove. |
(12)
Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe prostorskega
načrta je možna le, če površina krčitve ne presega 0,5 ha. Za krčitev
gozda za kmetijske namene, je potrebno pridobiti dovoljenje Zavoda za
gozdove. |
(13)
Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki v Gozdnogospodarskem načrtu
gozdnogospodarske enote niso opredeljena kot gozd, je dovoljeno drevesa
posekati in vzpostaviti kmetijsko površino, brez predhodnega dovoljenja
Zavoda za gozdove, za krčitev gozda. |
(14)
Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Razen za primere, ki jih
dovoljujejo področni predpisi. |
(15)
Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode
za divjad na krajih, kjer že od nekdaj potekajo stečine in naravni
prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi Zavod za gozdove
v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi
ustanovami in lovskimi organizacijami. |
(16)
Ohranja se vse obstoječe gozdne prometnice ter priključke teh cest na
ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se
na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi
kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom. |
(17)
Zagotavlja se ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami. |
(18)
Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč naj znaša odmik objekta od
meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v kolikor to ni mogoče
nosi vso materialno škodo in odgovornost v primeru padca drevesa oz.
njegovih delov na parcelo ali zgrajena objekte investitor. |
(19)
Za divja odlagališča odpadkov v gozdu, v kolikor ni možno ugotoviti
povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, odgovarja lastnik
zemljišča, na katerem se odlagališče nahaja. |
(20)
Prepovedano je sekanje, požiganje ali drugačno uničenje živih mej in
grmišč po pašnikih, poljih in travnikih ter zarasti ob vodnih bregovih,
v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, to je med 1. marcem in 1.
avgustom. |
(21)
Suha drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puščanjem
ostalih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni.
Drevesne vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest.
Prav tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste. |
(22)
Ohranjati je potrebno gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na
zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in
korita potokov. Z gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali
skupinsko prebiralno ter se zagotavlja njihovo naravno pestrost. |
(23)
odstranitev gozdnih ostankov, skupin dreves, posamičnih dreves,
obmejkov, živih meja in biokoridorjev med posameznimi kmetijskimi
površinami, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni
dopustna. Za posege v ta območja mora Zavod za gozdove lastniku izdati
strokovna navodila za poseg. |
(24)
Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno in obvodno vegetacijo, ki
se zaradi rabe izkrčijo na golo, je potrebno še v letu krčitve sanirati
na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna zarast. |
(25)
Na območju gozdnih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe
prostora G, ki so opredeljena kot gozdovi s posebnim namenom in
varovalni gozdovi, se posegi izvajajo v skladu z predpisi, ki določajo
ta območja. |
(26)
Glede na to, da se celotno območje občine nahaja znotraj območij varstva
narave (ekološko pomembna območja, Natura 2000, krajinski park) se na
gozdnih zemljiščih raba, izkoriščanje in urejanje načrtuje tako, da se
ohranja gozdne površine in vse njihove funkcije (gospodarske, socialne,
ekološke, klimatske, hidroregulacijske, protierozijske, habitatske in
biodiverzitetne). Ureditev športnih in rekreacijskih površin je možna
pod pogojem, da ni potrebna odstranitev drevja. Na gozdna zemljišča ni
dovoljen vnos tujerodnih organizmov in kemičnih snovi za proizvodnjo ali
nadzor škodljivcev. |
(27)
Glede na to, da se celotno območje občine nahaja na erozijsko ogroženem
območju se mora izvedba oz. ureditev gozdnih vlak izvesti na način, da
to ne bo povzročalo erozije in odpiranja novih erozijskih žarišč. |
|
72. člen |
|
(območja voda – V) |
|
(1)
Na območjih celinskih voda z oznako podrobnejše namenske rabe prostora
VC in na njihovih priobalnih zemljiščih so prepovedani vsi posegi, razen
posegov ki jih dopuščajo področni predpisi. |
(2)
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen
za: |
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge
infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo |
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih
zakonih |
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda |
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave |
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oz. priobalnem zemljišču (npr. objekt
za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih |
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in |
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju
ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(3)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je na priobalnem zemljišču v
tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje
priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljena
gradnja pomožnih kmetijsko- gozdarskih objektov in drugih pomožnih
objektov na podlagi vodnega soglasja, razen če je s predpisom, izdanim
na podlagi Zakona o vodah, drugače določeno. |
(4)
Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem
zemljišču, ne veljajo določbe drugega odstavka tega člena, če gre za
rekonstrukcijo, adaptacijo ali obnovo, ki bistveno ne spreminja
namembnosti in velikosti objekta. |
(5)
Na vodnem in priobalnem zemljišču so prav tako prepovedane dejavnosti in
posegi v prostor, ki bi lahko: |
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč |
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda |
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja |
– onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. |
(6)
Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano: |
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti
obliki |
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali
drugih podobnih snovi |
– odlaganje odpadkov. |
(7)
Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin na
priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1.
reda in 5 metrov od meje brega voda 2. reda. |
(8)
Za vse posege na območja voda je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki
ga izda pristojni organ za upravljanje z vodami in soglasje z vidika
pogojev za varnost plovbe, ki ga za gradnjo ali obnovo objektov in
drugih prostorskih ureditev na obali ali v vodotok, po katerem se lahko
izvaja plovba izda pristojni organ v skladu s predpisi o plovbi po
celinskih vodah. |
(9)
Na vodnih in priobalnih zemljiščih, ki so v območjih varstva narave ali
so opredeljena kot naravne vrednote se upošteva varstvene režime in
pogoje varstva narave. |
(10)
Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo
naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi
vodnega dovoljenja ali koncesije. |
(11)
V odprti krajini je možna postavitev ograj ob zemljiščih, ki jih je
potrebno varovati, oz. preprečiti dostop (čistilne naprave,
prečrpališča, vrtine, vodnjaki, naravne vrednote, skladiščenje nevarnih
snovi ipd.). Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu. Za postavitev
ograj ob teh objektih ali napravah si je potrebno pridobiti vodno
soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami. |
(12)
V območjih vodotokov je pri posegih v območje voda potrebo uporabiti
avtohtono vegetacijo, upoštevati geomorfologijo in naravni tok vodotoka. |
(13)
Na območju voda je dovoljen pomol in plavajoči pomol oz. ponton, za
namene priveza posameznega plovila ali ribolovu. Plavajoči pomol oz.
ponton, ki ni objekt, se ne šteje kot pomol iz prejšnjega stavka. |
|
4.2. Prostorski izvedbeni pogoji
glede lege in odmikov objektov |
|
73. člen |
|
(lega objektov) |
|
(1)
Pri umeščanju novih objektov se upošteva tradicionalna zasnova
razporeditve objektov na parceli. Nove objekte se locira v gradbeno
linijo obstoječih objektov, če le ta obstaja, z daljšo stranico
vzporedno s cesto. V kolikor gradbene linije ni, se nove objekte, ki se
smejo graditi v ospredju parcele, locira v predpisanih odmikih od ceste
ali max. v 10 m odmiku od ceste. Na novo vzpostavljeni ulični niz mora
biti v nadaljevanju enoten. |
(2)
Stanovanjski objekti v naseljih in zaselkih se morajo graditi ob cesti,
ostali objekti (gospodarski objekti, kmetijski …) pa v notranjosti
parcele. Izjemoma se lahko stanovanjske objekte umešča v notranjosti
parcel, če so v drugi vrsti že zgrajeni stanovanjski objekti in če je do
parcele urejena odmerjena dovozna pot širine 3 m (pod pogoji upravljavca
prometne infrastrukture). |
(3)
V podeželskih naseljih se kmetijske objekte ter nezahtevne, enostavne in
pomožne objekte locira v notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je
tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna. Drugačnost
razporeditve objektov se mora za zahtevne in manj zahtevne objekte
prikazati in utemeljiti v projektni dokumentaciji. Za nezahtevni objekt
se obrazložitev priloži k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za
gradnjo nezahtevnega objekta. Objekti so lahko pravokotno priključeni na
stanovanjski objekt, pravokotno lomljeni, lahko pa so tudi samostojni. V
kolikor ni prostorskih možnosti za gradnjo oz. širitev kmetij in
objektov za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti se le-te lahko gradi,
kot samostojne objekte, na sosednjih stavbnih zemljiščih v 10 m odmiku
od obstoječe gradbene linije, v kolikor gradbene linije v prostoru ni
zaznati pa v 20 m odmiku od javne ceste. |
(4)
Pri novogradnjah proizvodnih in servisnih objektov se ob gradbeno linijo
umešča upravni (pisarniški) del v notranjost pa proizvodne obrate in
skladišča. V kolikor upravnega dela objektov ni, se proizvodni in
servisni objekti lahko umestijo v gradbeno linijo, če s svojo
dejavnostjo ne vplivajo negativno na sosednje objekte. |
(5)
Pri obstoječih objektih je nadzidava, dozidava, vzdrževanje,
legalizacija, nadomestna gradnja, sprememba namembnosti in
rekonstrukcija objektov možna v obstoječih gradbenih linijah. |
(6)
V območjih razpršene poselitve, kjer je razvidna gradbena linija, se
objekte umešča v obstoječo gradbeno linijo. V kolikor gradbena linija ni
razvidna se objekte locira prosto v prostor z upoštevanjem terenskih
razmer, obstoječih objektov, osončenosti, dostopa, ipd. Stanovanjske
objekte se prednostno locira ob cesto, njihove kmetijske ter nezahtevne,
enostavne pomožne objekte ter ostale objekte, pa v notranjost parcele.
Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt, pravokotno
lomljeni, lahko pa so tudi samostojni. |
(7)
Na območju razpršene gradnje se smiselno upoštevajo prostorsko izvedbeni
pogoji, ki so predpisani za območje razpršene poselitve. Objektov
razpršene gradnje na območju, ki se nahajajo na robu naselij oz.
stavbnih zemljišč ni potrebno umeščati v gradbeno linijo obstoječih
objektov. Za tovrstne objekte se upoštevajo prostorsko izvedbeni pogoji,
ki veljajo za določeno podrobnejšo namensko rabo prostora, na robu
katere se nahajajo. |
(8)
V notranjost parcele se lahko umešča gostinske objekte, objekte za
spremljajoče dejavnosti, trgovske objekte in proizvodne objekte.
Umeščajo se lahko v obcestno gradbeno linijo, če s svojo dejavnostjo ne
vplivajo negativno na sosednje objekte. Turistične objekte – bungalove
ali apartmaje se umešča v ozadje glavnega objekta ali domačije. |
(9)
Pomožne, pripadajoče, nezahtevne in enostavne objekte se na celotnem
območju občine, locira v notranjost parcele. Pred ali ob osnovni objekt
se smejo umeščati nadstrešnice za avto, garaže, vetrolovi, vrtna uta,
terase z ali brez nadstrešnice in zimski vrtovi, če so grajeni do
gradbene linije obstoječih objektov pod pogojem, da se upošteva prometno
varnost in je v soglasju z upravljavcem ceste. Tovrstne objekte se lahko
gradi kot samostojne objekte ali kot prizidke k osnovnemu objektu.
Našteti objekti iz prejšnjega stavka, v montažni izvedbi pa se lahko v
ustreznem odmiku in na podlagi soglasja upravljavca ceste, umeščajo tudi
izven gradbene linije. Steklenjaki za gojenje rastlin, skladišča, savne,
fitnes, letne kuhinje, drvarnice in lope, se prednostno umeščajo v
notranjost parcele oz. za stanovanjski objekt, razen v primerih, če ni
drugih prostorskih možnosti oz. da umestitev objekta izhaja iz sistema
zazidave ter se ne nahaja izven gradbene linije, v kolikor je le ta
izrazita. Ograje, škarpe, dovozi, dvorišča, parkirišča, ipd. se gradijo
v okolici objektov. Rezervoar za vodo ali plinski rezervoar ne sme biti
vidno izpostavljen. Lociran ne sme biti pred hišo oz. postavljen na
stran glavne ceste razen, če je vkopan. |
(10)
Nadzemni gradbeni inženirski objekti se umeščajo v skladu s pogoji
upravljavcev. Pri umeščanju tovrstnih objektov je potrebno poskrbeti za
posebno pozornost ohranjanju vedut in podobe naselij, njihova lokacija
naj bo na neizpostavljenih območjih. |
(11)
V vinorodnih območjih se stanovanjski in gospodarski objekti morajo
graditi v liniji obstoječih objektov ob dovoznih poteh. Kjer objektov še
ni, se mora predvidena pozidava zastaviti v liniji pod grebenom oz.
vrhom. Gradnja objektov na izpostavljenih legah ni dopustna. |
(12)
Proizvodni objekti z večjo kapaciteto se lahko gradijo le na robu ali
izven strnjenega naselja. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na
slemenih, vrhovih, na izpostavljenem robu zaselka, kjer bi bili vidno
izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. |
(13)
V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko
tudi vkopani v pobočje in spojeni z okoliškim reliefom ali izvedeni z
zeleno streho, kot glavni objekt na območjih, kjer ni strnjene obcesten
pozidave. |
(14)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa
in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja, da ne
ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja
infrastrukturnega omrežja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov
na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oz. pohodno
površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
(15)
Objekt za oglaševanje (plakatne table, table, obešanke, zastave), ne
smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo
biti najmanj 2,5 m visoko nad pohodno površino. Na zemljiščih, ki so
varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja
narave je njihova postavitev dopustna le s soglasjem organov, pristojnih
za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave. Namestitev oglasnih
veleplakatov oz. velikih reklamnih panojev na fasade objektov ni
dopustna. |
(16)
Postavitev objektov za oglaševanje izven območij strnjenih naselij ni
dopustna. |
(17)
Pri umeščanju objektov na parcelo, so možna odstopanja, če za predpisane
odmike, lege, orientacija objektov ni prostorskih možnosti zaradi
strmega ali plazljivega terena, konfiguracije terena, utesnjenosti
prostora, odmika od zavarovanih območij ali drugih režimov, je
tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna ipd., in če niso v
nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Odstopanja
morajo biti prikazana in utemeljena v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
|
74. člen |
|
(odmiki) |
|
(1)
Odmiki med objekti oz. napravami in parcelnimi mejami morajo biti
tolikšni, da: |
– omogočajo normalno vzdrževanje obstoječih objektov in parcel |
– omogočajo pozidavo sosednjih parcel |
– omogočajo varstvo pred požarom |
– omogočajo intervencijo v notranjost parcele |
– zagotavljajo sanitarne in druge pogoje |
– zagotavljajo ustrezno osončenost sosednje parcele ter |
– zagotavljajo možnost umestitve priključkov gospodarske javne in
komunalne infrastrukture na predmetnem zemljišču. |
(2)
Najmanjši odmik objektov in naprav od sosednjih parcelnih mej je 1 m oz.
tolikšni, da ne bo ovirana ali motena sosednja posest in bo omogočeno
redno vzdrževanje z lastnega zemljišča. Odmik od sosednje parcelne meje
je lahko manjši, če je za to pridobljeno soglasje soseda. |
(3)
Odmiki od kategoriziranih državnih in občinskih cest morajo biti v
skladu z veljavnimi državnimi in občinskimi predpisi, na osnovi katerih
so bile ceste kategorizirane. Odmik je lahko manjši, če je gradbena
linija obstoječih objektov ob cesti bliže od predpisanega odmika in če
je za to pridobljeno soglasje upravljavca ceste. |
(4)
Odmiki od nekategoriziranih občinskih cest morajo biti 4 m. Odmik je
lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže
od navedenega odmika in če je zato pridobljeno soglasje upravljavca
ceste. |
(5)
Odmik oz. razdalja med železniško progo in javno ali nekategorizirano
cesto mora biti tolikšna, da je med njima mogoče postaviti vse naprave,
potrebne za opravljanje železniškega prometa na progi in cestnega
prometa na cesti, znašati pa mora najmanj 8 m, merjeno od osi skrajnega
tira do najbližje točke cestišča ceste. Odmik oz. razdalja med
železniško progo in cesto je lahko manjša v skladu z predpisi, ki
urejajo področje železniške infrastrukture. |
(6)
V obcestnih naseljih z ulično gradbeno linijo se upošteva zaporedni
odmik od bližnje parcelne meje, kar pomeni, da se odmiki ponavljajo le
na eni strani parcel. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost
obstoječe pozidave. |
(7)
Na nasprotno parcelno mejo se lahko locira le manjše pomožne, nezahtevne
in enostavne objekte, v soglasju s sosedom, pri čemer se glede na višino
obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih
prostorov sosednjih objektov. |
(8)
Kmetijski objekti za proizvodno (npr. hlevi) morajo biti od objektov na
sosednjih parcelah, v katerih stalno ali občasno bivajo ljudje,
oddaljeni vsaj 15 m. Manjši odmiki so dopustni le, če je za to
pridobljeno soglasje soseda ali so objekti obstoječi. |
(9)
Gnojne jame in gnojišča morajo biti od objektov na sosednjih parcelah, v
katerih stalno ali občasno bivajo ljudje, oddaljene vsaj 15 m ter
izvedene po sanitarnih predpisih (nepropustno zaprte). Manjši odmiki so
dopustni le, če je za to pridobljeno soglasje soseda. |
(10)
Odmiki od parcelnih mej in sosednjih objektov morajo zagotavljati
možnost umestitve priključkov gospodarske javne in komunalne
infrastrukture na predmetnem zemljišču, ki se lahko gradijo do meje
sosednjih parcel. |
(11)
Obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi ali večjimi odmiki od
sosednjih parcelnih mej, se lahko nadzida, dozida, rekonstruira,
spremeni namembnost, legalizira, zgradi nadomestna gradnja in vzdržuje v
obstoječih odmikih. |
(12)
Odstopanja v odmikih so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave,
obstoječa razporeditev in namembnost objektov ter konfiguracija terena,
plazljiva, poplavna območja, varovanje habitatov ali varovanje naravnih
ali kulturnih vrednot ipd. in če niso v nasprotju s požarnimi,
sanitarnimi in drugimi predpisi in če z manjšim odmikom soglaša sosed. |
(13)
Ventilacijske in druge odprtine na proizvodnih objektih (hlevih) naj ne
bodo orientirane proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. |
(14)
Odmiki od zunanje meje priobalnih zemljišč (brežine vodotokov in vodnih
površin) so na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2.
reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega
zemljišča na vodah 1. reda sega zunaj območij naselja najmanj 40 m od
meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda in ostalih vodnih površinah pa
5 m. |
(15)
Odmiki od gozdnih površin pri novogradnjah morajo znašati najmanj eno
drevesno višino. |
(16)
Odmiki urbane opreme od parcelne meje so lahko s soglasjem soseda
manjši, kot je to določeno za novogradnje stavb. |
(17)
Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte,
v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna
osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. |
|
4.3. Prostorski izvedbeni pogoji
glede velikosti in višine objektov |
|
75. člen |
|
(velikost in višina objektov) |
|
(1)
Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na obvezne odmike. |
(2)
Višina objektov: |
– višina stanovanjskih (enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb) in
gostinskih stavb je do K+P+1 ali do K+P+M nad raščenim terenom. Hotelske
stavbe na območju CU, CD in BT so lahko višine K+P+2 ali do K+P+1+M. |
– višina večstanovanjskih stavb, stanovanjskih stavb za posebne družbene
skupine, poslovnih in upravnih stavb, industrijskih stavb in skladišč,
stavb splošnega družbenega pomena, stavb za promet in stavb za izvajanje
komunikacij je do K+P+2 ali do K+P+1+M oz. se lahko višina novih
objektov prilagodi višini obstoječih tovrstnih objektih (zgrajenih do
sprejetja prostorskega načrta in se nahajajo v neposredni bližini). Na
območju SKv so višine stavb do K+P+1 ali do K+P+M. Višina športnih
objektov se višinsko prilagodi namenu. Višina pomožnih stavb na športnih
igriščih je do K+P, |
– višina trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti je do K+P+1
oz. se lahko višina novih objektov prilagodi višini obstoječih tovrstnih
objektih (zgrajenih do sprejetja prostorskega načrta in se nahajajo v
neposredni bližini), pod objektom se lahko uredi garaže, |
– višina kmetijskih stavb je do dve etaži nad terenom, silosov do 15 m, |
– višina obrednih stavb se prilagodi namenu, višina vežic je do K+P, |
– višina drugih stavb, ki niso uvrščene drugje je do K+P+1, pomožne
stavbe, nadstrešnice za potnike, javne sanitarije, zavetišča in hoteli
za živali, pesjaki, konjušnice ipd., so pritlične izvedbe, pokrita
strelišča se prilagodijo namenu, gasilski stolpi se višinsko prilagodijo
namenu, |
– višina gradbenih inženirskih objektov se prilagodi namenu, pod
pogojem, da objekt ni vizualno izpostavljen in ne predstavlja dominante
v prostoru. |
(3)
Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se upošteva višina
talne vode. Na območju občine se pri gradnji objektov pridobi projektne
pogoje, v katerih se določi kote gradnje objektov in soglasje, službe
pristojne za vode. |
(4)
Višina stanovanjske etaže je do 3 m. Višina nestanovanjske etaže je do
4,5 m. Etaže se lahko združijo. |
(5)
Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča velikost
parcele, faktor zazidanosti (tam, kjer je določen) ter odmiki od meja in
sosednjih objektov. Višina obstoječih objektov je lahko višja, če to
dopušča predpisana etažnost in odstopanja. |
(6)
Odstopanja v višini nestanovanjskih objektov (proizvodnih, kmetijskih,
trgovskih, storitvenih, družbenih, obrednih ipd.) so možna v primerih,
ko objekt ne predstavlja dominante v prostoru in če to zahteva funkcija
objekta. Kot dominanta v prostoru so lahko sakralni in obredni objekti,
gasilski in razgledni stolpi. |
|
4.4. Prostorski izvedbeni pogoji
glede tipologije in oblikovanja objektov |
|
76. člen |
|
(tipologija in oblikovanje objektov) |
|
(1)
Oblikovanje objektov je določeno glede na namembnost in vrsto objektov. |
(2)
Oblikovanje enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb oz. stavb na
stanovanjskih območjih: |
– stanovanjski objekti na območju podrobnejše namenske rabe prostora z
oznako SSm in stanovanjski objekti na območju podrobnejše namenske rabe
prostora z oznako CU je tlorisna oblika objektov kvadratna ali
pravokotna, ki je lahko lomljena, strehe objektov so dvokapnice z
naklonom 25°–45°, |
– stanovanjski objekti na območju podrobnejše namenske rabe prostora z
oznako SK je tlorisna oblika objektov pravokotna, ki je lahko lomljena,
strehe objektov so dvokapnice z naklonom 35°–45°, |
– stanovanjski objekti na območju podrobnejše namenske rabe prostora z
oznako SKv, A in Av je tlorisna oblika objektov pravokotna, v razmerju
stranic do 1:1,2 do 1:2, ki je lahko lomljena, strehe objektov so
dvokapnice z naklonom 35°–45°, |
– na
vseh namenskih rabah iz tega odstavka (razen za Av) so štirikapne strehe
dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli med štirikapnimi objekti ali če so
za območje značilne. |
(3)
Oblikovanje večstanovanjskih stavb (na SSm in CU), stanovanjskih stavb
za posebne družbene skupine in hotelskih stavb na vseh podrobnejših
namenskih rabah: |
– tlorisna oblika objektov je kvadratna ali pravokotna, ki je lahko
lomljena, strehe objektov so lahko dvokapne, štirikapne z naklonom
15°–45°, enokapne, ravne in kombinirane. Bungalovi ali apartmaji na
drugih namenskih rabah so lahko tudi montažni (npr. mobilne hiške z
ravno streho ipd.), ki se jih umešča v ozadje centralnega objekta ali
domačije. Obcestne glavne turistične objekte se umeša v prostor tako, da
ne izstopajo, povzemajo vzorec pozidave in ne rušijo obstoječega
obcestnega stavbnega niza. |
– oblikovanje turističnih stavb na območju podrobnejše namenske rabe
prostora z oznako BT – tlorisna oblika objektov kvadratna ali
pravokotna, ki je lahko lomljena, strehe objektov so lahko dvokapne,
štirikapne z naklonom 15°–45°, travne ali enokapne. Počitniške hiške,
bungalovi ali apartmaji se oblikovno prilagodijo namenu, lahko so tudi
montažni (npr. mobilne hiške z ravno streho ipd.), ki se jih umešča v
ozadje centralnega objekta ali domačije. Obcestne glavne objekte se
umeša v prostor tako, da ne izstopajo, povzemajo vzorec pozidave in ne
rušijo obstoječega obcestnega stavbnega niza. |
(4)
Oblikovanje gostinskih stavb na vseh podrobnejših namenskih rabah: |
– za
oblikovanje gostinskih stavb veljajo določila za oblikovanje objektov iz
tega člena, ki so določena za posamezno podrobnejšo namensko rabo
prostora. |
(5)
Oblikovanje poslovnih in upravnih stavb: |
– oblikovanje poslovnih in upravnih stavb na območju podrobnejše
namenske rabe prostora z oznako CU in CD je tlorisna oblika objektov
kvadratna ali pravokotna, ki je lahko lomljena, strehe objektov so lahko
dvokapne, štirikapne. Ravne in enokapne le v centralnem delu občinskega
središča. |
– za
oblikovanje poslovnih in upravnih stavb na ostalih območjih podrobnejših
namenskih rab prostora veljajo določila za oblikovanje objektov iz tega
člena, ki so določena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora. |
(6)
Oblikovanje trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti: |
– oblikovanje trgovskih stavb na območju podrobnejše namenske rabe
prostora z oznako CD, CU in IG se prilagodi namenu, |
– oblikovanje stavb za storitvene dejavnosti na območju podrobnejše
namenske rabe prostora z oznako CD, CU in IG je tlorisna oblika objektov
pravokotna, ki je lahko lomljena, strehe objektov so dvokapne, |
– za
oblikovanje trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti na ostalih
območjih podrobnejših namenskih rab prostora veljajo določila za
oblikovanje objektov iz tega člena, ki so določena za posamezno
podrobnejšo namensko rabo prostora. |
–
oblikovanje oskrbnih postaj se prilagodi namenu. |
(7)
Oblikovanje stavb za promet in stavb za izvajanje komunikacij: |
– pri oblikovanju tovrstnih objektov se priporoča oblikovalske pogoje,
ki so določeni za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora razen, če
namembnost objekta zahteva specifično obliko. |
(8)
Oblikovanje industrijskih stavb in skladišč: |
– oblikovanje industrijskih stavb in skladišč na območju podrobnejše
namenske rabe prostora z oznako IG in IK se prilagodi namenu, |
– za
oblikovanje industrijskih stavb in skladišč na ostalih območjih
podrobnejših namenskih rab prostora veljajo določila za oblikovanje
objektov iz tega člena, ki so določena za posamezno podrobnejšo namensko
rabo prostora, strehe dvokapne, ki so lahko izvedene v manjšem naklonu
od predpisanega za posamezno podrobnejšo namensko rabo. |
(9)
Oblikovanje stavb splošnega družbenega pomena: |
– za
oblikovanje stavb splošnega družbenega pomena veljajo določila za
oblikovanje objektov iz tega člena, ki so določena za posamezno
podrobnejšo namensko rabo prostora. Šolski in športni objekti ter
kulturne in kino dvorane so lahko tudi z ravno ali enokapno streho ter
lahko z manjšim naklonom od prepisanega. |
(10)
Oblikovanje nestanovanjskih kmetijskih stavb: |
– za
oblikovanje nestanovanjskih kmetijskih stavb na vseh območjih
podrobnejše namenske rabe prostora, kjer so tovrstni objekti dovoljeni
velja, da je tlorisna oblika objektov pravokotna, strehe objektov so
dvokapnice z naklonom od 15°–45° (navedeno velja za vse vrste objektov
glede na zahtevnost). |
(11)
Oblikovanje obrednih stavb: |
–
oblikovanje stavb na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako
ZK – ki so lahko le montažne izvedbe, se oblikovno prilagodi namenu ter
se oblikovno skladajo z vežico oz. obrednim objektom, |
– oblikovanje obrednih stavb se oblikovno prilagodi namenu. K
zavarovanim objektom prizidava in postavitev objektov ali naprav ni
dovoljena. |
(12)
Oblikovanje drugih stavb, ki niso uvrščene drugje: |
–
oblikovanje stavb na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako
ZP, ZD in ZS, ki so lahko le montažne izvedbe (razen tribun na ZS), se
oblikovno prilagodi namenu ter se oblikovno skladajo z obstoječimi
objekti, |
– za
oblikovanje drugih stavb, ki niso uvrščene drugje veljajo določila za
oblikovanje objektov iz tega člena, ki so določena za posamezno
podrobnejšo namensko rabo prostora. |
(13)
Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov: |
– oblikovanje gradbeno inženirskih objektov se oblikovno, višinsko
prilagodi namenu. Pri umeščanju objektov, ki so višji od silhuete
naselja ali se pojavijo v odprti krajini na izpostavljenih legah
(vodohran, stolpne antene, silosi ipd.) mora biti presojan vizualni
vpliv na krajino, naselje ali na druge kakovosti v prostoru (kulturna
dediščina ipd.) ter umeščeni na tak način, da so čim manj moteči, kar
mora biti strokovno utemeljeno in prikazano v projektni dokumentaciji. |
(14)
Oblikovanje nezahtevnih, enostavnih in pomožnih objektov: |
– za
tlorisno obliko objektov veljajo določila iz tega člena, ki so določena
za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora oz. vrsto objekta, |
– strehe so lahko nižjih naklonov od predpisanih za posamezno
podrobnejšo namensko rabo prostora, ravne ali enokapne. Na pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektih veljajo določila 10. odstavka tega člena. |
– infrastrukturni objekti se oblikovno prilagodijo namenu, |
– izven območij stavbnih zemljišč (na kmetijskih in gozdnih zemljiščih)
so stavbe montažne izvedbe, za tlorisno obliko in naklon streh na
območju razpršene poselitve in gradnje veljajo določila iz tega člena,
ki so določena za območje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako A.
Za tlorisno obliko in naklon streh, ki se nahajajo na robu naselij oz.
robu stavbnih zemljišč in se umeščajo na kmetijska in gozdna zemljišča,
veljajo določila iz tega člena, ki so določena za posamezno območje
podrobnejše namenske rabe prostora, h kateri se gradi tovrsten objekt. |
(15)
Oblikovanje začasnih objektov: |
– oblikovanje začasnih objektov se prilagodi namenu. |
(16)
Za tlorisno obliko objektov in naklone streh na objektih razpršene
gradnje veljajo določila za oblikovanje objektov iz tega člena, ki so
določena za območje podrobnejše namenske rabe prostora A oz. za
posamezno območje podrobnejše namenske rabe prostora, na stiku, katere
oz. na kateri se nahajajo obstoječi objekti, zgrajeni do sprejetja tega
prostorskega načrta. |
(17)
Strehe na objektih so opečne, rjave ali sive barve. Na območju z oznako
podrobnejše namenske rabe prostora SKv in A so strehe lahko le opečne
barve. Na turističnih, gostinskih, počitniških objektih ter objektih na
območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako SK, SKv, A in Av so
strehe lahko tudi krite s slamo. Strehe je dopustno zaključiti s čopi
(čop – je trikotno prirezani konec slemena pri dvokapni strehi, ki ne
prekriva več ko 1/3 višine zatrepa), zatrepi in napušči. Smeri slemen
morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta. Večkotne strehe in
nezdružljivi nakloni so prepovedani. Na strehe se lahko namesti sončne
kolektorje, fotovoltaične sisteme in druge energetske naprave, v kolikor
ni v prostorskem načrtu določeno drugače. Naštete naprave naj bodo
nameščene zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Kritine
ne smejo biti svetleče oz. trajno bleščeče. |
(18)
Nove stavbe posnemajo vzorec pozidave (smer slemena niza naselja ipd.),
tipologijo, kamor se umešča objekt. |
(19)
V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 ali K+P+2 mora strešna lega
ležati na stropni plošči (kolenčnega zidu ni). Prostor pod streho je
lahko izkoriščen s strešnimi okni, strešne frčade ali pultna okna na teh
objektih niso dovoljene. V primeru gradnje K+P+1+M, K+P+M oz. P+M so
poleg strešnih oken možne strešne klasične frčade in pultna okna. Vse
frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Sleme frčade ne sme
imeti naklona usmerjenega proti glavni strešini. Frčade in pultna okna
se izvede največ do 1/2 višine strešine in do 2/3 dolžine strešine in ne
smejo biti višje od višine slemena strehe. Frčade, pultna okna imajo
lahko ravno, dvokapno ali strešico v naklonu. Na strehah objektov se
lahko umestijo tudi strešna okna. |
(20)
Ne glede na določila odloka, so nad deli objekta, ki so vcepljeni ali
dodani k osnovnim tlorisom z dvokapno streho, dopustne tudi enokapne in
ravne strehe (max. do 1/3), ki morajo biti nižje od slemena dvokapnice
(razen na območju z oznako podrobnejše namenske rabe A, Av in SKv).
Dvokapni del stavbe zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje ter
sledi vzorcu pozidave. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Dvokapna
streha osnovnega objekta se lahko podaljša na prizidan objekt v istem
ali manjšem naklonu. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno
zamaknjena dvokapnica. |
(21)
Ob dvokapnih objektih (razen na območju podrobnejše namenske rabe
prostora A, Av, SKv) so lahko v večjem deležu vzcepljeni/dodani ravni
ali enokapni deli strehe ob pogoju, če se nahaja v notranjosti
dvokapnega dela objekta oz. notranjosti parcele, ni višji od dvokapnega
dela objekta in ne ruši obstoječe urbanistične zasnove naselja (ter ni
vizualno izpostavljen in ne ruši fasadni niz ipd.). |
(22)
Dovolijo se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in
fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so
neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oz.
travniško zelena, živo oz. turkizno modra) ni dopustna. Dovolijo se tudi
fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu. Na
fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi, pravokotni in
kvadratni izzidki ipd., ki imajo lahko enokapno ali ravno strešino. |
(23)
Na celotnem območju občine je prepovedana gradnja dodatkov na pročeljih
ali tlorisov stavb (polkrožni, trikotni, okrogli ali večkotni izzidki,
stolpiči, fasadni pomoli, izzidki), uporaba prefabriciranih tujerodnih
eklektičnih elementov (balustrade, stebri, fasadni venci, okenski
okvirji), risanje izstopajočih okraskov, uporaba ločnih zaključkov oken
na fasadah in polkrožnih arkad in niso skladni z arhitekturno tipiko
prostora, razen če gre za rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki že ima
takšno izvedbo premoščanja razponov, oblike ali tlorise. |
(24)
Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora
biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija.
V ozadju domačij, predvsem pa na območju razpršene poselitve se zasadi
visokodebelno sadno drevje. Pri kompleksnejših ureditvah mora biti
urbana oprema enotno oblikovana ter skladna v celotnem območju urejanja,
uporabi se enotne materiale. Plastična oprema in plastične ograje so
prepovedane. |
(25)
Pri rekonstrukciji in vzdrževanju objektov kulturne dediščine se varuje
tlorisna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in
konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine,
kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova,
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi
širša okolica objekta. Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih
objektov se upošteva oblikovne značilnosti in materiale na obstoječih
objektih. |
(26)
Pri obstoječih objektih za investicijska in redna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, spremembe namembnosti,
legalizacije, nadomestne gradnje veljajo, enaki pogoji za oblikovanje
objektov kot za novogradnje, če gre za poseg v konstrukcijske elemente
ali menjavo strehe, fasade, ipd. V nasprotnem primeru se pri obstoječih
objektih lahko ohranijo obstoječi nakloni streh, lega, odmiki, etažnost,
orientacija, višina in obstoječe kritine, ipd. če so zagotovljene
minimalne tehnične zahteve za gradnjo določene vrste objektov ter
bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter varstva
pred požarom. Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno
stavbno maso objekta tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.
Obstoječi objekti so tisti objekti, ki so bili zgrajeni do sprejetja
tega prostorskega načrta. |
(27)
Vrtne ute, paviljoni lahko imajo tudi šotorasto ali stožčasto streho s
poljubnim naklonom in poljubnih materialov. Nadstreški za avto imajo
lahko tudi usločeno obliko strehe in so iz poljubnih materialov.
Sakralni objekti, antene, opazovalnice, preže, silosi, rastlinjaki,
zimski vrtovi, ipd. se oblikovno in višinsko prilagodijo namenu (silosi
in antene v skladu s pogoji iz tega prostorskega načrta). Strehe na teh
objektih so poljubnih oblik in naklonov ter materialov. |
(28)
Gnojišča ob kmetijskih objektih se ustrezno zavaruje pred pogledi. |
(29)
Na območju celotne občine je dopustna rekonstrukcija in vzdrževanje
zakonito zgrajenih obstoječih objektov ter odstranitev obstoječih
objektov. Na vseh objektih in napravah so možna investicijska
vzdrževalna dela. Za investicijska vzdrževalna dela se štejejo dela, ki
so navedena v predpisu o razvrščanju objektov. |
(30)
Objekti v javni rabi in objekt za oglaševanje: |
– Objekti urbane opreme na območju urejanja morajo biti enotno in
kakovostno oblikovani. V celotni občini morajo biti kioski in stojnice
enake izvedbe in enake barve. |
– Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z določili predpisa o
plakatiranju in obveščanju. |
– Do
izdelave smernic za enotno oblikovanje pomožnih objektov v javni rabi in
objektov za oglaševanje je dovoljena postavitev kakovostno oblikovanih
objektov v javni rabi in objektov za oglaševanje. |
(31)
Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve
površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo
njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti
omogočeno samostojno gibanje. |
(32)
Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega
omrežja. |
|
4.5. Prostorski izvedbeni pogoji in
merila za ureditev in oblikovanje parcele ter parcelacije |
|
77. člen |
|
(ureditev parcele) |
|
(1)
Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele more
biti ozelenjen. Možno je delno nasutje terena ob pogoju, da je na taki
parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje
sosednjih zemljišč. Zasaditev naj upošteva domačo avtohtono vegetacijo. |
(2)
Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena višini
sosednjega zemljišča. Na hribovitem delu so zemljišča lahko v različnih
nivojih pod pogojem, da se na zamaka sosednjih zemljišč in se uredi
odvod padavinske vode. |
(3)
Višina ograje v naseljih ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati
višine 1,2 m (kar velja tudi za žive meje), v notranjosti parcele je
lahko visoka do 1,6 m (živa meja do 2 m). Protihrupne ograje morajo biti
v primeru postavitve na zavarovane objekte kulturne dediščine, na
naravne vrednote in na silhuete naselij, transparentne. Če je ograja
transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega
zaletavanja ptic. |
(4)
Na območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne mreže višine
do 4 m, ograje ob parcelni meji pa do 2 m. Ograje okoli ostalih
nestanovanjskih objektov in naprav se višinsko prilagodijo namenu, ne
smejo pa presegati višine 2,2 m. |
(5)
Postavitev ograje na nestavbnih zemljiščih je dopustna ob zemljiščih, ki
jih je potrebno zavarovati oz. če je potrebno preprečiti dostop. Višina
in oblika ograje se v teh primerih prilagodita namenu, pri čemer višine
ograje ne sme presegati 2,2 m. |
(6)
Ograja med dvema sosednjima parcelama mora biti postavljena znotraj
parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. V primeru, ko
lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne
soglašata, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele
na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje
zemljišče. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih
površinah morajo biti oddaljene najmanj 1 m od roba cestišča, ali od
cestne parcelne meje, če se ugotovi, da zaradi postavitve ne bo oviran
promet oz. manj, če je za to pridobljeno soglasje lastnika oz.
upravljavca ceste. Obulične ograje morajo biti enake višine. Ograje so
lahko lesene, kovinske, žične, betonske in zasajene. Prepovedane so bele
plastične ograje, ograje kričečih barv in okrasne betonske ograje. |
(7)
Nepozidane dele stavbnih zemljišč je treba v čim večji meri ohranjati
netlakovane ali jih tlakovati s propustnimi materiali. |
(8)
Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je potrebno
odstranjen zgornji rodovitni sloj tal deponirati ločeno od nerodovitnih
tal. Rodoviten sloj tal se namensko uporabi za sanacijo degradiranih
površin, izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč, zunanje ureditve ali
druge ustrezne namene. Po izvedbi posegov v prostor je treba poškodovana
ali razgaljena tla sanirati na način, da se prepreči erozija tal in da
se obnovi njihova rodovitnost (npr. z zatravitvijo, pogozditvijo ipd.). |
|
78. člen |
|
(oblikovanje parcele in parcelacija) |
|
(1)
Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več
parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več
gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov
predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem
objektom. |
(2)
Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena,
velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov, tlorisne zasnove in
tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine za odprte bivalne
površine in za spremljajoče dejavnosti (npr. parkirišča, manipulativne
in intervencijske površine). Ob večstanovanjskih objektih mora biti vsaj
25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin, v ta del niso
vštete parkirne površine, zeleni pasovi in zasaditve o in na
parkiriščih, kakor tudi ne dovozi in dvorišča. Pri določanju velikosti
parcel se tam kjer je določen, upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele
v uličnem nizu so praviloma podolgovate z ožjo stranico ob cesti oz.
vzporedne z obstoječo parcelacijo. Za samostojne objekte s pritiklinami
širina gradbene parcele znaša najmanj 16 m, razen če gre za strnjeno
zazidavo. Odstopanja v širini in obliki parcele so dopustna, če gre za
že odmerjeno parcelo in če so z gradnjo na ožji parceli zagotovljeni v
prostorskem načrtu predpisani odmiki. |
(3)
Vsaka gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje
obstoječih in predvidenih objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi
potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
(4)
Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. |
(5)
Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne
ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
občinskimi predpisi oz. predpisi o cestah. Velikost parcel mora
zagotavljati tudi možnost priključka na gospodarsko javno infrastrukturo
na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani,
omogočen dostop v notranjost parcele. |
(6)
V kolikor je to mogoče, morajo imeti objekti ob kategoriziranih cestah
skupni cestni priključek. |
(7)
Za vsako novo parcelacijo, h kateri pristopi lastnik, pooblaščenec ali
investitor, kjer veljajo določila prostorskega načrta, se mora pridobiti
potrdilo občine, s pogoji parcelacije in soglasje občine k predlogu
parcelacije. |
|
79. člen |
|
(parkirna mesta) |
|
(1)
Če posebni predpis ne določa drugače, se glede na namembnost oz. vrsto
objekta pri izračunu parkirnih mest (v nadaljevanju: PM), upošteva
minimalno število PM, prikazano v spodnji tabeli: |
VRSTE OBJEKTOV |
ŠTEVILO PARKIRNIH MEST |
STANOVANJSKE STAVBE |
ENOSTANOVANJSKE STAVBE |
Enostanovanjske stavbe |
2 PM na objekt |
VEČSTANOVANSJKE STAVBE |
Dvostanovanjske stavbe |
2 PM na stanovanje |
Tri in večstanovanjske stavbe |
1,5 PM na stanovanje ter
dodatno 10 % na terenu za obiskovalce |
STANOVANJSKE STAVBE Z POSEBNE DRUŽBENE
SKUPINE |
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi
stanovanji |
1 PM na stanovanje,
od tega 10 % na terenu za obiskovalce |
Stanovanjske stavbe za druge posebne
družbene skupine |
1 PM na 7 postelj
od tega 10 % na terenu za obiskovalce |
NESTANOVANJSKE STAVBE |
GOSTINSKE STAVBE |
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
nastanitev |
1 PM na 1 sobo
1 PM na 4 sedeže |
Gostilne, restavracije in točilnice |
1 PM na 8 sedežev |
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno
nastanitev |
1 PM na 2 sobi |
POSLOVNE IN UPRAVNE STAVBE |
Poslovne in upravne stavbe |
1 PM na 30 m2 neto površine |
TRGOVSKE STAVBE IN STAVBE ZA STORITEVENE
DEJAVNOSTI |
Trgovske stavbe do 500 m2 |
1 PM na 30 m2 |
Trgovske stavbe nad 500 m2 |
1 PM na 15 m2 |
Sejemske dvorane, razstavišča |
1 PM na 5 sedežev |
Bencinski servisi |
1 PM na 30 m2 prodajnih površin
(ne manj kot 3 PM) |
Stavbe za storitvene dejavnosti |
1 PM na 30 m2 |
STAVBE ZA PROMET IN STAVBE ZA IZVJANJE
KOMUNIKACIJ |
Postajna poslopja, terminali, stavbe za
izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe |
1 PM na 30 m2
od teh najmanj 30 % za avtobuse |
Garažne stavbe |
št. PM se prilagodi velikosti garaže |
INDUSTRIJSKE STAVBE IN SKLADIŠČA |
Industrijske stavbe |
1 PM na 50 m2 neto površine ali
1 PM na 2 zaposlena |
Rezervoarji, silosi in skladišča |
1 PM na 80–100 m2 neto površine
ali
1 PM na 2 zaposlena |
STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA |
Stavbe za kulturo in razvedrilo |
1 PM na 5 sedežev |
Muzeji in knjižnice |
1 PM na 80 m2 neto površine |
Stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole) |
1 PM na oddelek ter
dodatnih 3 do 9 PM |
Stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo (jasli, vrtci) |
2 PM na oddelek ter dodatnih 3 do 9 PM |
Stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo |
2 PM na 50 m2 |
Stavbe za zdravstveno oskrbo (zdravstveni
domovi, ambulante, veterinarske ambulante) |
1 PM na 30 m2 koristne površine |
Stavbe za šport (športne dvorane brez
prostorov za gledalce) |
1 PM na 50 m2 površine dvorane |
Stavbe za šport (športne dvorane s prostori
za gledalce) |
1 PM na 50 m2 površine dvorane
ter
1 PM na 10–15 sedežev za gledalce |
Stavbe za šport (centri za fitnes, jogo in
aerobiko) |
1 PM na 20 m2 neto površine |
DRUGE NESTANOVANJSKE STAVBE |
Nestanovanjske kmetijske stavbe |
1 PM na 80 m2 |
Obredne stavbe |
1 PM na 20 sedežev ali
1 PM na 600 m2 (najmanj 10 PM) |
Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v
druge namene |
1 PM na 50 m2 |
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje |
1 PM na 50 m2 ali
1 PM na 2 zaposlena |
GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI |
Športna igrišča |
1 PM na 200 m2 površine ali
1 PM na 10–15 sedežev za gledalce |
Drugi gradbeno inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas |
4 PM na 600 m2 |
Športna igrišča (bazenska kopališča na
prostem) |
1 PM na 200–300 m2 površine
območja |
(2)
Površine za mirujoči promet (parkirišča) je treba zagotoviti na
zemljišču namenjenem gradnji. |
(3)
Parkirišča morajo biti fizično ločena od cestišča. |
(4)
V kolikor na zemljišču namenjenem gradnji ni tehničnih ali prostorskih
možnosti za zagotovitev ustreznega števila PM, je mogoče manjkajoče
število PM zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih
površinah, če od objekta niso oddaljene več kot 200 m in če je omogočena
njihova trajna uporaba. Ureditev takih parkirišč je mogoča na: |
– zemljišču, ki je v lasti ali posesti investitorja, |
– najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, za
nedoločen čas na podlagi notarsko overjene najemne pogodbe, |
– na
javnem oz. zasebnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki
jamči za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu in zagotavlja
PM za čas obstoja objekta k katerem pripadajo. |
(5)
Najmanj 1 PM oz. 5 % vseh PM pri objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(6)
Pri urejanju novih in obnovi oz. rekonstrukciji obstoječih parkirišč se
uredi ozelenitev parkirišč, in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM ali
eno srednje veliko drevo na 3 PM. Za posamezno drevo mora biti
zagotovljena tudi ustrezna zelena površina (premer odraslega drevesa x
0,8 m). |
(7)
Ureditev parkirišč za javni potniški promet in tovorni promet je možna
na površinah, ki so s podrobnejšo namensko rabo prostora opredeljena kot
prometne površine, površine za proizvodne dejavnosti ter na že v skladu
z zakonodajo utrjenimi površinami, ki so del druge podrobnejše namenske
rabe prostora, ki pa ne smejo imeti negativnih vplivov na okolico.
Ureditev parkirišč za javni potniški promet je možno tudi ob trgovskih,
storitvenih, oskrbnih in drugih javnih površinah. |
(8)
Parkirišče se šteje kot samostojen objekt, vključno z dovozi, kamor ne
spada izvedba del za ureditev dvorišča in vrta. |
(9)
Prodaja izven trgovin oz. prodajaln je možna na vseh javnih površinah,
ob trgovskih in gostinskih objektih ter na območjih, kjer se izvajajo
javne prireditve, ob predhodni pridobitvi soglasja ustrezne občinske
službe ali upravljavca oz. lastnika površine. |
|
4.6. Prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo nezahtevnih, enostavnih, začasnih pomožnih in pripadajočih
objektov |
|
80. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo nezahtevnih, enostavnih, začasnih, pomožnih in pripadajočih
objektov) |
|
(1)
Gradnja nezahtevnih, enostavnih začasnih, pomožnih in pripadajočih
objektov je možna po predpisih o razvrščanju objektov. |
(2)
Oblikovanje nezahtevnih, enostavnih, začasnih, pomožnih in pripadajočih
objektov in uporaba materialov na njih mora biti skladna s primarnim ali
obstoječim objektom na območju gradnje. |
(3)
Nezahtevni, enostavni, začasni, pomožni in pripadajoči objekti se lahko
gradijo samostojno na zemljišču ali kot prizidek k primarnemu objektu v
skladu z določili 73. člena tega odloka. Tam, kjer je določen faktor
zazidanosti pa le pod pogojem, da slednji ni presežen. |
(4)
Nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko samostojne priključke. |
(5)
Nezahtevni, enostavni in začasni objekti se lahko postavljajo tudi kot
samostojni objekti na nepozidanih stavbnih zemljiščih ob smiselni
uporabi določil tega odloka. |
(6)
Za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne
kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim
bližje kraju prireditve in čim bolj koncentrirane. |
(7)
Začasni objekti namenjeni skladiščenju ne smejo biti postavljeni na
ulično stran objekta. |
(8)
Začasne objekte in naprave, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali
prireditvam, je dovoljeno postavljati na prometno dostopnih zemljiščih,
kjer je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni morajo biti
tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. |
(9)
Začasni objekti se postavljajo pod pogojem, da ima investitor
pridobljeno soglasje občine in soglasje lastnika ali upravljavca
zemljišča. Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno
stanje na zemljišču na katerem so bili grajeni. |
|
5. Prostorski izvedbeni pogoji glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
|
81. člen |
|
(območja opremljanja zemljišč ter
splošni pogoji za izgradnjo cevovodov, objektov in naprav gospodarske
javne infrastrukture in grajenega javnega dobra) |
|
(1)
Stavbno zemljišče je komunalno opremljeno, kadar so zagotovljeni
priključki na najmanj naslednjo gospodarsko javno infrastrukturo:
vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, elektroenergetsko omrežje in
dovoz na javno cesto. Komunalna opremljenost stavbnega zemljišča lahko
poleg navedenih priključkov vsebuje tudi priključke na druge
infrastrukturne objekte in naprave. |
(2)
Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih stavbnih zemljišč
oz. na zemljiščih na katerih je predvidena izgradnja komunalne opreme. |
(3)
Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječo oz. naknadno zgrajeno
gospodarsko javno infrastrukturo, v kolikor to dopuščajo zmogljivosti
omrežja in naprav. |
(4)
Za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč je zadolžena občina. Na
območjih, kjer občina ne načrtuje komunalnega opremljanja stavbnih
zemljišč, si komunalno opremljenost stavbnega zemljišča lahko zagotovi
investitor sam. |
(5)
Komunalna opremljenost stavbnih zemljišč se izvaja v skladu s prikazi in
določili prostorskega načrta ter na podlagi ustrezne projektne
dokumentacije in izdanimi pogoji in soglasji upravljavcev. |
(6)
Gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne
infrastrukture se izvaja pod pogoji in na podlagi soglasja upravljavcev. |
(7)
Vso predvideno gospodarsko javno infrastrukturo se izvede v skupnih
koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi
vodi. Prednostno se linijske infrastrukturne objekte umešča v bližino
obstoječih cest, poti, vodotokov, ipd. oz. njihovih koridorjev ter na
območja že obstoječih infrastrukturnih koridorjev. |
(8)
Gospodarsko javno infrastrukturo se prednostno načrtuje tudi izven
naravovarstveno občutljivih območij, pri njeni gradnji pa se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Istočasno
se mora predvidena gospodarska javna infrastruktura izogibati vidno
izpostavljenim območjem (vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam ipd.).
Medtem ko se obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo, ki negativno
vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost ustrezno sanira. |
(9)
Gospodarsko javno infrastrukturo se prednostno načrtuje izven območij
varstva kulturne dediščine. V kolikor to ni mogoče se gospodarsko javno
infrastrukturo v prostor umešča tako, da se ne prizadene varovalnih
vrednot in materialne substance kulturne dediščine ter, da se hkrati
zagotovi tudi njena prostorska integriteta. Prednost se daje podzemni
izvedbi, razen če gre za poseg na arheološko najdišče, kjer poseg ni
sprejemljiv ali je bilo s predhodnimi arheološkimi raziskavami dokazano,
da poseg ni možen. Varovati je treba prostorsko in vizualno integriteto
kulturnih spomenikov tako, da se ohranjajo večje odprte površine
vplivnih območij in se višje infrastrukturne objekte umešča izven
pomembnejših prostorskih vizur. |
(10)
Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture na poplavnih in
erozijsko ogroženih območjih se upošteva poplavna oz. erozijska varnost
ter predvidi celovite ali omilitvene ukrepe za preprečevanje oz.
zmanjšanje ogroženosti in varstvo teh objektov in širšega območja. Z
izgradnjo gospodarske javne infrastrukture se ne sme povečati ogroženost
območja, istočasno pa se ne sme zmanjšati velikost retenzijskega
območja. |
(11)
Novo oz. nadomestno gospodarsko javno infrastrukturo se na pozidanih oz.
stanovanjskih območjih in območjih kulturne dediščine prednostno izvede
v podzemni izvedbi, na območju odprtega prostora pa tudi v nadzemni
izvedbi. |
(12)
Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov se prilagodi namenu, razen če
v posameznem členu tega prostorskega načrta, za posamezne tovrstne
objekte, ni določeno drugače. |
(13)
Na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč se gospodarsko javno
infrastrukturo umešča prednostno izven oz. na rob sklenjenih kmetijskih
ali gozdnih površin in v skupne koridorje. Po izvedeni gradnji se
kmetijska ali gozdna zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. |
(14)
Pri načrtovanju trase gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih kjer trasa poteka vzporedno
z vodotokom naj le ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so
dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti
omejene vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost
brežin vodotokov. |
(15)
Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne
infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. |
(16)
Gradbeni inženirski objekti s pripadajočimi objekti, ki služijo določeni
vrsti gospodarske javne službe državnega pomena ali lokalnega pomena
tvorijo omrežja, ki so grajeni v javno korist. |
(17)
Obstoječa in predvidena gospodarska javna infrastruktura (v času
priprave prostorskega načrta) je razvidna iz kartografskih prikazov
izvedbenega dela prostorskega načrta na kartah št. 4. Prikaz območij
enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture ter v obvezni
prilogi prostorskega načrta, Prikazu stanja prostora, na kartah št. 3.
Prikaz gospodarske javne infrastrukture. |
|
82. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1)
Posegi na območje prometne infrastrukture morajo potekati skladno z
veljavnimi predpisi in na podlagi pogojev in soglasja, ki jih izda
upravljavec. |
(2)
Kategorizirane državne in občinske ceste imajo varovalni pas (merjen na
vsako stran od cestnega sveta), znotraj katerega je raba prostora
omejena, sami posegi pa so dovoljeni le pod pogoji in na podlagi
soglasja upravljavca. |
(3)
Varovalni pas državnih cest na območju občine znaša pri regionalnih
cestah 15 m. |
(4)
Posegi v cestni svet in varovalni pas državnih cest so mogoči le na
podlagi pogojev in soglasja pristojne državne službe. |
(5)
Varovalni pas občinskih cest na območju občine znaša: |
– pri lokalnih cestah 8 m, |
– pri javnih poteh 4 m, |
– pri javnih poteh za kolesarje 2 m. |
(6)
Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest so mogoči le na
podlagi pogojev in soglasja pristojne občinske službe oz. upravljavca. |
(7)
Vsak objekt mora imeti zagotovljen in urejen dostop ter priključek na
obstoječe cestno omrežje tako, da se z njim ne ovira prometa in ne
poškoduje cesta. Prometne površine in dovozi morajo biti urejeni tako,
da omogočajo dostope invalidnim osebam. Dvorišča morajo biti dostopna za
urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno preko sosednjih zemljišč,
ki morajo biti prevozna. |
(8)
Objekti, ki so locirani v neposredni bližini obstoječih prometnih
površin morajo imeti na strešni kritini snegobrane. |
(9)
Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako,
da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne
zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno
samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi
cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne
smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so
namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in
komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen
dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb. |
(10)
Varovalni progovni pas železniške proge znaša 108 m, merjeno levo in
desno od proge izven naselja in 106 m, merjeno levo in desno od proge v
naselju. V tem pasu je dovoljeno graditi objekte in naprave: |
– visoke do 3 m v odprtem prostoru na oddaljenosti najmanj 8 m od osi
skrajnega tira, v naselju pa 6 m od osi skrajnega tira, |
– visoke od 3 do 15 m na oddaljenosti 12 m od osi skrajnega tira proge,
od industrijskega tira pa 8 m, |
– višje od 15 m na oddaljenosti njihove višine, povečane za 0,5 m. |
(11)
Za vsak poseg v varovalni pas železniške proge je treba predhodno
pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca javne železniške
infrastrukture k projektni dokumentaciji. Pred izdajo soglasja h
gradnji, izdaji gradbenega dovoljenja ali drugega ustreznega upravnega
akta, v železniškem varovalnem progovnem pasu ni dovoljeno izvajati
nobenih del. Pred posegi v bližini železniške proge je treba sondirati
in zakoličiti železniške signalno varnostne in telekomunikacijske kable
ter nizkonapetostne kable za napajanje svetilk zunanje razsvetljave in
objektov železniške infrastrukture. Za morebitno zavarovanje ali
prestavitev se izdela poseben projekt. Posebno pozornost je treba
posvetiti določilu o razdalji med posameznimi nivojskimi prehodi v
skladu z zakonodajo. Pri morebitnem načrtovanju gradenj nadvozov naj bo
višina spodnjega roba nadvoza minimalno 6200 mm nad gornjim robom
tirnice. |
(12)
Pri načrtovanju in projektiranju se mora upoštevati, da je železniška
proga št. 41 Ormož–Hodoš–d.m. elektrificirana z enosmerno napetostjo 3
kV. V primeru gradnje objektov, komunalnih in drugih infrastrukturnih
objektov v bližini elektrificirane proge s 3 kV DC električnim sistemom
je treba izvesti zaščitne ukrepe proti učinkom blodečih tokov, ki jih
povzročajo enosmerni vlečni sistemi. |
(13)
Območje občine se ne nahaja v vplivnem območju katerega od slovenskih
letališč. Preko območja občine potekajo zračne poti, zato se pri
načrtovanju posegov v prostor, ki bi zaradi svoje višine lahko vplivali
na varnost zračnega prometa, predhodno pridobi ustrezno soglasje
pristojnega ministrstva. |
Med
ovire za zračni promet štejejo: |
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in, ki stojijo na
naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške
pokrajine za več kot 100 m, |
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal,
ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami po
dolžini več kot 75 m, |
– za
ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij,
ki so višji od okoliškega terena najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj
varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov ipd. |
(14)
Za predvidene rekreacijske, pohodniške, turistične in druge poti je
potrebno pred pripravo dokumentacije pristojno službo za varovanje
narave povprašati za morebitne predloge glede umeščanja tras in
spremljajočih ureditev. |
|
83. člen |
|
(elektronske komunikacije) |
|
(1)
Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva trase, objekte in naprave
obstoječih in predvidenih omrežij elektronskih komunikacij. |
(2)
Za vse posege v varovalnem pasu omrežja elektronskih komunikacij oz. pri
novogradnjah objektov in naprav, je treba od upravljavca pridobiti
projektne pogoje, soglasje oz. soglasje za priključitev. |
(3)
V primeru, da predvideni posegi tangirajo obstoječe omrežje elektronskih
komunikacij, je treba pri upravljavcu naročiti zakoličbo obstoječega
omrežja, njegovo zaščito ali prestavitev na podlagi ustrezne
dokumentacije. |
(4)
O predvideni prestavitvi obstoječega omrežja elektronskih komunikacij in
pripadajoče infrastrukture, mora investitor obvestiti operaterja oz.
lastnika omrežja elektronskih komunikacij in pripadajoče infrastrukture,
najmanj 30 dni pred predvidenim pričetkom del ter njegovi pooblaščeni
osebi omogočiti prisotnost in nadzor pri izvedbi del. |
(5)
Za območja kjer je predvidena gradnja poslovnih con, gradnja
stanovanjskih objektov ter gradnja komunalne infrastrukture se v skupnih
koridorjih načrtuje novo omrežje elektronskih komunikacij. Zato se pred
izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju o tem obvesti
upravljavca omrežja elektronskih komunikacij. |
(6)
Nova omrežja elektronskih komunikacij in obnova obstoječih omrežij
elektronskih komunikacij se, razen sistemov brezžičnih povezav, izvedejo
s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna
tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(7)
Pri načrtovanju novega omrežja elektronskih komunikacij se spodbuja
združevanje v obstoječe ali predvidene infrastrukturne koridorje.
Spodbuja se tudi združevanje in povezovanje obstoječih in predvidenih
omrežij elektronskih komunikacij. |
(8)
Objekte in naprave elektronskih komunikacij (npr. telekomunikacijske
antene, oddajniki, bazne postaje, objekti in naprave mobilne telefonije)
se lahko, razen če ni za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora
v prostorskem načrtu določeno drugače, locira v vseh enotah in podenotah
urejanja prostora. |
(9)
Objektov in naprav elektronskih komunikacij ni dovoljeno umeščati na
stanovanjske stavbe, objekte varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih
ustanov ter otroška igrišča. V čim večji meri se jih umešča v obstoječe
ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave, njihove varstvene
pasove ter na območja izven strjenih naselij. |
(10)
Pri umeščanju objektov in naprav elektronskih komunikacij na ali v
neposredno bližino stanovanjskih območjih se preveri vplive sevanja, ki
izhajajo iz področnih predpisov. Pri umeščanju teh objektov v odprto
krajino pa se preveri tudi ustreznost prostorske umestitve. |
(11)
Objekte in naprave elektronskih komunikacij je potrebno načrtovati tako,
da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Za njihovo umestitev
v prostor se v projektni dokumentaciji ali posebni strokovni podlagi
preuči vpliv na vidne kvalitete prostora. V kolikor je ocenjen vpliv
velik, se predlaga drugo lokacijo. |
(12)
Objekti in naprave elektronskih komunikacij se pri umeščanju na
obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi
tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. |
(13)
Oblikovanje objektov in naprav elektronskih komunikacij se čim bolj
prilagodi prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim
danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten), okolico objektov pa
je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno
zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov
pa odmakniti od roba strehe. |
(14)
Objekte in naprave elektronskih komunikacij je dopustno postavljati na
območja varstva narave ter na območja in objekte nepremične kulturne
dediščine na podlagi veljavnih predpisov in pod pogoji ter s soglasjem
pristojnih služb. |
|
84. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1)
Varovalni pas elektroenergetskega omrežja je zemljiški pas ob
elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi
objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na
obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti
od vodov in objektov tega omrežja. |
(2)
Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako
stran od osi elektroenergetskega voda oz. od zunanje ograje razdelilne
ali transformatorske postaje in znaša: |
– za
400 in 220 kV daljnovode in razdelilne transformatorske postaje 40 m na
vsako stran, |
– za
400 in 220 kV kablovode 10 m na vsako stran, |
– za
110 kV in 35 kV daljnovode in razdelilne transformatorske postaje 15 m
na vsako stran, |
– za
110 kV in 35 kV kablovode 3 m na vsako stran, |
– za
1 do vključno 20 kV daljnovode 10 m na vsako stran, |
– za
1 do vključno 20 kV kablovode 1 m na vsako stran, |
– za
do 1 kV daljnovode 1,5 m, |
– za
razdelilno postajo srednje napetosti in transformatorsko postajo srednje
napetosti 2 m. |
(3)
Pogoje, pod katerimi se smejo graditi drugi objekti in naprave v
varovalnem pasu elektroenergetskega omrežja in pogoje, pod katerimi se
smejo izvajati dela na območju varovalnih pasov sistemov elektrike,
predpiše minister, pristojen za energijo. Za vse posege na območju
varovalnih pasov elektroenergetskega omrežja je potrebno pridobiti
soglasje pristojne službe. |
(4)
Pri lociranju objektov in naprav ter izdelavi OPPN, je potrebno
upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja (vodov,
objektov in naprav) ter predpisane odmike, smernice, mnenja in projektne
pogoje upravljavca. |
(5)
Objekte se priključi na elektroenergetsko omrežje pod pogoji in na
podlagi soglasja, ki jih izda upravljavec. |
(6)
Za povečanje priključne moči se mora pridobiti soglasje upravljavca
elektroenergetskega omrežja. |
(7)
Nove in nadomestne elektroenergetske vode in priključke se v strnjenih
naseljih izvede v podzemni izvedbi, izven strnjenih naselij pa lahko
tudi v nadzemni izvedbi. |
(8)
Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z
elektromagnetnim sevanjem, se glede na občutljivost posameznega območja
preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi. |
(9)
Nove transformatorske postaje se gradi kot samostojne objekte, v sklopu
drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini, pri čemer se upošteva
zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. |
(10)
Za gradnjo večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oz. industrijskih
objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč je treba pri
upravljavcu naročiti raziskavo o možnostih napajanja z električno
energijo. |
(11)
Za vsako graditev objektov v koridorjih obstoječih in predvidenih
prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje
k projektnim rešitvam ELES-a. Pri načrtovanju se upošteva prilogo
(tabela 1 in 2) Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe
objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1)
označene z »-« prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in
predvidenih daljnovodov. Dovoljena osnovna namenska raba prostora
znotraj 80 m širokega pasu je: območje brez stanovanj, brez športnih,
zdravstvenih, izobraževalnih ipd. objektov, namenjeno le industrijski
ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni in
skladiščni dejavnosti. |
(12)
Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je
obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za
določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe
energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno,
da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz
enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se
šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. |
(13)
Pri gradnji novih javnih objektov oz. pri njihovi prenovi ter v
strnjenih naselij se uredi javna razsvetljava. Pri tem se upošteva
omejitve glede svetlobnega onesnaževanja posameznih objektov ali
območij. Omrežje javne razsvetljave se mora v naseljih izgraditi v
podzemni izvedbi. |
(14)
Objekt javne razsvetljave mora imeti enotno oblikovane elemente vzdolž
ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse
predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od
kolesarske steze itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil
in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer
je ob vozišču le pločnik širine do 2 m, je treba drog postaviti ob
ograje oz. na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je
treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka
obvoziščnih površin nad njim oz. preprečeval postavitve ograj med javnim
in nejavnim svetom. |
(15)
V vseh enotah oz. podenotah urejanja prostora je na območju stavbnih
zemljišč na strehah objektov, v kolikor za posamezno enoto oz. podenoto
urejanja prostora v prostorskem načrtu ni določeno drugače, možna
namestitev energetskih objektov (npr. sončne celice, fotovoltaika). |
|
85. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
(1)
Na območju občine plinovodno omrežje ni zgrajeno. |
(2)
V primeru izkazanih potreb in pričakovanega povečanega odjema
zemeljskega plina se plinovodno omrežje gradi na podlagi izvedbenih
načrtov in posebnih strokovnih podlag. |
|
86. člen |
|
(oskrba s pitno vodo) |
|
(1)
Oskrba s pitno vodo oz. priključevanje objektov na vodovodno omrežje
poteka na podlagi veljavnih predpisov, ki na območju občine urejajo
oskrbo s pitno vodo in na podlagi pogojev in soglasja, ki jih izda
upravljavec. |
(2)
Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega
vodovodnega omrežja je potrebno pridobiti vodno dovoljenje v skladu s
predpisi, ki urejajo vode. |
(3)
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme
uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. |
(4)
Na območjih, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo iz javnega
vodovodnega omrežja, ni dovoljena oskrba s pitno vodo iz lastnih
zajetij. |
(5)
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega
vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod
in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršne koli medsebojne
povezave in če ima uporabnik za rabo vode iz lastnega vira pridobljeno
vodno dovoljenje. |
(6)
Na poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira
javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. Lastnik stavbe
ali gradbeno inženirskega objekta mora zaradi oskrbe s pitno vodo
zagotoviti izvedbo priključka stavbe ali gradbeno inženirskega objekta
na distribucijski (sekundarni) vodovod. |
(7)
Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s
storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno
vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če
je oddaljenost stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta od javnega
vodovoda prevelika oz. je izvedba priključka stavbe oz. gradbeno
inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški. |
(8)
Nove stavbe in gradbeno inženirske objekte se ne sme priključiti na
javno vodovodno omrežje, če ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v
skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in
padavinske vode. Prav tako na javno vodovodno omrežje ni dovoljena
priključitev nestanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov, če
lastnik stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta ni pridobil vodnega
dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je
potrebno pridobiti vodno dovoljenje. |
(9)
Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodnih
sistemov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo
prednost pred rabo voda za druge namene. |
(10)
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na
način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov
priključenih na javni vodovod ali ne poslabšuje kakovosti vode v javnem
vodovodu. |
(11)
Če objekti in naprave javnega vodovodnega omrežja ne morejo zagotavljati
oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja
v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je potrebno za
oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo
biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega
vodovodnega omrežja, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede
samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda. |
(12)
Javno vodovodno omrežje je potrebno načrtovati tako, da imajo
zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se
povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri
čemer je potrebno upoštevati razvojne potrebe oskrbovanega območja, ki
ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo. |
(13)
Priključitev stavb in gradbeno inženirskih objektov, kjer se pričakuje
povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le
po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira. |
|
87. člen |
|
(zbiranje, odvajanje in čiščenje
odpadnih voda) |
|
(1)
Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda poteka na podlagi
veljavnih predpisov, ki na območju občine urejajo zbiranje, odvajanje in
čiščenje odpadnih voda in na podlagi pogojev in soglasja, ki jih izda
upravljavec. |
(2)
Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se tam kjer
občina zagotavlja odvajanje in čiščenje odpadnih voda obvezno priključi
tudi na kanalizacijsko omrežje. |
(3)
Priključitev na kanalizacijsko omrežje je možna le na podlagi pogojev in
soglasja upravljavca. |
(4)
Komunalnih odpadnih voda ni dovoljeno odvajati neposredno v javno
kanalizacijo, brez soglasja upravljavca. |
(5)
Na območjih, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje in je nanj možno
priključiti objekt, ni dovoljena gradnja greznic. |
(6)
Na delu občine, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se zbiranje,
odvajanje in čiščenje odpadnih voda reši v skladu z veljavnimi predpisi,
z malimi oz. skupnimi komunalnimi čistilnimi napravami, če pa to ni
mogoče zaradi tehničnih, okoljskih ali drugih razlogov, pa tudi z
individualnimi ali skupinskimi nepretočnimi greznicami. Vsebina greznic
se obdela v eni izmed komunalnih čistilnih naprav. |
(7)
Na območjih, kjer v skladu z operativnim programom opremljanja naselij z
javno kanalizacijo ni predvidena izgradnja javne kanalizacije, so
lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice
odstraniti ter jih nadomestiti z malimi komunalnimi čistilnimi napravami
ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim
standardom glede tehnične izvedbe in čiščenja odpadne vode do takšne
stopnje, da niso preseženi mikrobiološki parametri, ki so predpisani za
komunalne čistilne naprave. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno
malo komunalno čistilno napravo s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem,
ki nima status javne kanalizacije. Za upravljanje s temi objekti morajo
pooblastiti odgovornega upravljavca naprav. |
(8)
Blato iz nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter
komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se v sodelovanju z
upravljavcem, odvaža in jih je prepovedano odlagati oz. izpuščati v
vodotoke, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda. |
(9)
Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijo pod pogojem, da
le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oz. predpisom, ki
urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo. |
(10)
Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo
graditi v ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode ni možno
ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oz. ni možnosti ponikanja
ali so padavinske vode tako onesnažene, da jih ni možno odvajati v
vodotok ali ponikniti. |
(11)
Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike.
Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni
odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje
padavinskih vod pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja
nevarnost onesnaženja se meteorne vode odvaja kontrolirano in v skladu z
občinskimi predpisi, ki urejajo to področje. |
(12)
Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se
padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev upravljavca
kanalizacije, pri čemer se naj čim večji delež padavinske vode pred
odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji. |
(13)
V gričevnatem delu občine se na območjih stavbnih in ostalih zemljišč,
na katere se posega z gradnjo, mora urediti odvod padavinskih voda s
streh in utrjenih površin z drenažo, ki prepreči erozijo in plazenje.
Zajame se tudi padavinske vode, ki bi v primeru erozije lahko povzročile
škodo na objektih. |
(14)
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih
gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekte
za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez
odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska
zemljišča v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla in v skladu z
omejitvami v prostoru (območja varstva narave, vodovarstvena območja
ipd.). |
(15)
Postavitev čistilnih naprav in nepretočnih greznic je možna pod pogojem,
da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v
soglasju z izvajalcem javne službe. |
(16)
Nepretočna greznica je vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz
katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oz. obdelavo na
komunalno čistilno napravo. |
|
88. člen |
|
(zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov) |
|
(1)
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih
predpisih in jih izvaja s strani občine izbran izvajalec. |
(2)
Pri novih objektih se zbirna mesta za odpadke predvidi tako, da niso
vidno izpostavljena in so dostopna vozilom za odvoz. |
(3)
Zbirno in odjemno mesto za odpadke morata ustrezati estetskim,
higiensko-tehničnim ter požarno-varstvenim pogojem in ne smeta ovirati
ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah. |
(4)
Na območju občine je dovoljeno zbiranje manjših količin organskih
odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost, v ustrezno
oblikovanih zabojnikih oz. kompostnikih. |
(5)
Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih
odpadkov in ureja na način, kot ga predpisujejo predpisi. |
(6)
Obstoječa nelegalna odlagališča odpadkov, mora Občina v najkrajšem
možnem času oz. najkasneje v roku dveh let sanirati. |
(7)
Ekološki otoki so postavljeni lahko le ob javni cesti, kjer je možno
zaustavljanje osebnih in tovornih vozil. |
|
6. Prostorski izvedbeni pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter obrambnih potreb |
|
6.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine |
|
89. člen |
|
(celostno ohranjanje kulturne
dediščine) |
|
(1)
V občini se nahajajo območja in objekti kulturne dediščine, ki so
varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. To so
kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena
območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja
dediščine. Kulturni spomeniki so razglašeni z Odlokom o razglasitvi
kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Gornji Petrovci (Uradni
list RS, št. 52/08 in 116/08). |
(2)
Območja in objekti kulturne dediščine so razvidni iz Prikaza stanja
prostora (karte št. 4. Prikaz varstvenih režimov), ki je veljal ob
uveljavitvi odloka o prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga,
ter iz veljavnih prepisov s področja varstva kulturne dediščine. |
(3)
Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4)
Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo ali nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista
dovoljena, če so s tem prizadete varovalne vrednote objekta ali območja
kulturne dediščine, prepoznavne značilnosti ali materialna substanca, ki
so nosilci teh vrednot. |
(5)
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne
dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. |
(6)
Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega prostorskega
načrta s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine veljajo pogoji za celostno ohranjanje kulturne
dediščine. |
(7)
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materiala ipd. |
(8)
Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega
prostorskega načrta z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni
spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim
režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oz. za posege v
strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki
je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave
in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
(9)
Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot
jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
kulturne dediščine. V primeru neskladja določb tega prostorskega načrta
z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
določitvi varstvenih območij dediščine. |
(10)
Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali način izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednost, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega prostorskega načrta z
varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino,
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za
registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe
kulturne dediščine in so navedeni v tem nadaljevanju: |
Prostorski izvedbeni pogoji za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo
se varovane vrednote kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v
okolico značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati dna vodotokov in jezer, |
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in sidrati, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oz. kamnine, |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno ali podzemno infrastrukturo ter nosilce reklam ali drugih
oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če
ni možno najti drugih rešitev, |
– če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
V
primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
Za
posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele za katere
prostorski akt dopušča posege, je treba v fazi priprave projektne
dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno
dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave oz. oceno
arheološkega potenciala zemljišča in rezultate upoštevati pri vseh
nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi
gradbenega dovoljenja, gradnji). V kolikor predhodne arheološke
raziskave niso opravljene pred izvedbo zemeljski del, je potrebno
pristojnemu Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti
dostop do zemljišča, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
Prostorski izvedbeni pogoji za registrirano memorialno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(11)
V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in
dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja
se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne
dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. Prepovedane
so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na
lastnosti, pomen in materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so
ureditve, ki vzpodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. |
(12)
Za posege v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno enoto oz. podenoto urejanja
prostora, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji,
ki veljajo za to območje enote oz. podenote urejanja prostora. |
(13)
Za kompleksne posege oz. za posege v strukturne elemente spomenika je
treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije
za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave
konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
(14)
Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov,
neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi
bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti
predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna
javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
(15)
Za posege v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spremenijo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničijo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi tega prostorskega načrta ali drugih predpisov. |
(16)
Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
(17)
Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potencialna zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
(18)
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
(19)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni enoti Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
|
6.2. Ohranjanje narave |
|
90. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1)
Na območju občine se nahaja več naravovarstveno pomembnih območij: |
– območja naravnih vrednot (drevesne, hidrološke, botanične, zoološke in
ekosistemske naravne vrednote), |
– ekološko pomembna območja (celotno območje občine), |
– posebno varstveno območje (območje Natura 2000)(celotno območje
občine), |
– krajinski park (Krajinski park Goričko)(celotno območje občine), |
– varovani habitatni tipi in habitati varovanih vrst. |
(2)
Naravovarstveno pomembna območja, ki se nahajajo v občini so prikazana v
obvezni prilogi prostorskega načrta Prikazu stanja prostora na kartah 4.
Prikaz varstvenih režimov. |
(3)
Za posege v območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali
določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave in se
varujejo v skladu z določbami teh predpisov, je potrebno pridobiti
pogoje in soglasja pristojnega Zavoda RS za varstvo narave. |
(4)
Za izvedbo omilitvenih ukrepov so zadolženi Občina in
investitorji/lastniki zemljišč. V času gradnje naj izvaja reden nadzor
upoštevanja predlaganih omilitvenih ukrepov pristojni inšpektor oz.
naravovarstveni nadzornik ter Občina. |
(5)
Po posameznih naravovarstvenih območjih se poleg usmeritev, izhodišč in
pogojev, ki so podani v sprejetih aktih o zavarovanju posameznega
naravovarstvenega območja, upošteva tudi naslednje naravovarstvene
usmeritve, izhodišča in pogoje: |
a) NARAVNE VREDNOTE |
(1)
Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega
pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno
območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana
narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova
nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame,
soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike
ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in
reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi
izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in
oblikovana narava. |
(2)
Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov
obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo izjemoma, če ni drugih
prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanja
dejavnosti. V kolikor ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, za
posege in dejavnosti veljajo naslednje splošne varstvene usmeritve: |
– posegi in dejavnosti na hidrološki naravni vrednoti se izvajajo v
obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno
spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno
vrednoto, oz. v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri
spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne
lastnosti naravne vrednote. |
– posegi in dejavnosti na drevesni naravni vrednoti se izvajajo tako, da
se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter,
da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču. |
– posegi in dejavnosti na botanični in zoološki naravni vrednoti se
izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in
živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do
takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje. |
– posegi in dejavnosti na ekosistemski naravni vrednoti, da se ne
spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne
mere, da se ne poruši naravno ravnovesje. |
(3)
Posegi in dejavnosti zunaj naravnih vrednot, na območju vpliva na
naravno vrednoto se izvajajo tako, da vpliv posega ali dejavnosti ne
povzroči uničenja ali bistvene spremembe lastnosti, zaradi katerih je
bil del narave opredeljen za naravno vrednoto, ali uničenja naravne
vrednote. Območje vpliva na naravno vrednoto se opredeli glede na
nameravani poseg ali dejavnost na podlagi naslednjih izhodišč: |
– za
hidrološko naravno vrednoto je območje vpliva na naravno vrednoto
območje porečja ali dela porečja, v katerem se naravna vrednota nahaja. |
– za
naravne vrednote drugih zvrsti je območje vpliva na naravno vrednoto
območje, v katerem vpliv posegov in dejavnosti človeka lahko ogrozijo
tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno
vrednoto (za geološke naravne vrednote je to zlasti njihova stabilnost,
za botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote je to
zlasti kvaliteta habitatov rastlin in živali). |
(4)
Poleg splošnih varstvenih usmeritev je potrebno pri izvajanju posegov in
dejavnosti na območju naravnih vrednot upoštevati še naslednje
podrobnejše varstvene usmeritve: |
(5)
Hidrološke naravne vrednote: |
– gradnja objektov vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni
drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se
izkoristijo vse možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota
ne poškoduje ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena. |
– objekte in naprave za različne namene se na naravni vrednoti namešča
oz. se njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti
vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno ne spreminja količina vode
in hitrosti pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka,
oblika in dno struge vodotoka oz. jezera, ter da se bistveno ne
spreminjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. |
– urejanje voda se izvaja sonaravno, tako da se v največji možni meri
ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. |
– ne
slabša se kvaliteta vode, ne spreminja se temperatura vode. Onesnaženo
vodo se prednostno očisti. |
– na
naravno vrednoto se ne odlaga odpadkov. |
– v
obrežno vegetacijo se posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem,
zasajanjem, tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti
obrežja. |
– prod, pesek, mivka se z obrežja, prodišč in dna struge odvzema v
količini in na način, da se ne spremenijo ali bistveno ne spremenijo
funkcionalne in vidne lastnosti naravne vrednote. |
– rekreacijske in športne aktivnosti se izvaja tako, da se naravne
vrednote ne poškoduje in da se ne spremeni njenih lastnosti. Na jezerih
se za rekreacijske namene ne uporablja čolnov z motorji na notranje
izgorevanje. |
– naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti,
mostov, galerij, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z
informacijami, opozorili ipd., vendar tako, da se ne spremenijo
lastnosti naravne vrednote ter da je vidna podoba naravne vrednote čim
manj spremenjena. |
(6)
Na območju vpliva na hidrološko naravno vrednoto: |
– se
ne odlaga odpadkov, če za to obstajajo druge prostorske možnosti; v
primeru da ni drugih prostorskih možnosti, se odpadke odlaga le tako, da
je onemogočeno odtekanje odcednih voda na naravno vrednoto. |
– gradnja objektov in nameščanje naprav za različne namene
(hidroenergetske, vodnogospodarske, rekreacijske, turistične in druge)
se izvaja tako, da objekti in naprave zlasti ne povzročajo spremembe ali
bistvene spremembe kakovosti in količin vode, hitrosti pretoka,
prostorske in časovne razporeditve voda, smeri toka na naravni vrednoti. |
(7)
Drevesne naravne vrednote: |
– vej, listov, debel, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka,
obsekava ali drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na
drevesu. |
– življenjske razmere na rastišču se ohranja nespremenjene, zato se ne
odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oz.
površine nad koreninami, s hojo, vožnjo ali kako drugače ne tepeta tal,
ne poplavlja rastišča, spreminja višina podtalnice, kislosti oz.
alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin ali plinastih snovi na
rastišče ter ne odlaga odpadkov. |
– podlago se na rastišču utrjuje le tako, da se omogoči zadostno
zaraščenost in vodoprepustnost tal nad koreninskim sistemom. |
– na
rastišče se praviloma ne postavlja objektov ali naprav. V primeru, da
drugih prostorskih možnosti ni, se manjše objekte, kot so odri, kioski,
spominska obeležja, vodnjaki, svetilke, klopi ipd., postavlja v primerni
oddaljenosti na način, da se ekološke razmere na rastišču ne spremenijo
ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena. |
– na
deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja
tujih teles, kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov,
table, omarice, antene ipd. |
– znanstveno-raziskovalno poseganje ali poseganje pred sanacijo za
ugotovitev stanja drevesa (jemanje lesnih izvrtkov ali vzorcev iz debla,
vej, korenin) se izvaja tako, da se s posegom ne poslabša zdravstveno
stanje drevesa. |
– naravna vrednota se lahko opremi za obisk, ogled in predstavitev
javnosti z označevalnimi in pojasnjevalnimi tablami, klopmi ipd., vendar
le na način, da se s posegom in ogledovanjem ne poškoduje drevesa in ne
spremeni življenjskih razmer na rastišču. |
(8)
Na območju vpliva na drevesno naravno vrednoto: |
– se
objekte in naprave gradi oz. namešča v takšni oddaljenosti od drevesa
oz. njegovega rastišča, da se ne spremenijo življenjske razmere na
rastišču, vključno s tem, da se ne spremeni osenčenost oz. osončenost
drevesa ali rastišča. |
(9)
Botanične naravne vrednote: |
– gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni
drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na način in v
takem obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere na
rastišču in da se ohranijo rastline, zaradi katerih je del narave
opredeljen za naravno vrednoto. Na način in v obsegu iz prejšnjega
stavka se izvaja tudi odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije,
spreminjanje vodnih razmer (npr. osuševanje, dviganje ali spuščanje
globine podtalnice, poplavitev, zamenjava sladke vode s slano in
obratno), spreminjanje kislosti oz. alkalnosti tal, odstranjevanje
zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje, nasipavanje, vključno z
odlaganjem odpadnih materialov. Pri tem se izkoristijo vse možne
tehnične rešitve, da se naravna vrednota čim manj poškoduje. |
– združbo rastišča se spreminja z izkrčenjem gozda oz. posameznih
dreves, s pogozditvijo, preoravanjem in podobno, le toliko, da se
bistveno ne spremenijo življenjske razmere na rastišču. |
– rastlin se ne nabira, izkoreninja, lomi ali drugače poškoduje ali
uničuje, razen za znanstveno-raziskovalno delo v obsegu, ki ne vpliva
negativno na stanje populacije in rastišča. |
– zraka se ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako
da se rastlin ne poškoduje in se ne slabšajo možnosti za rast. |
– rastlin se ne požiga. |
– sestave biocenoze se ne spreminja z vnašanjem rastlin tujerodnih vrst. |
– na
naravni vrednoti se ne uporablja kemičnih sredstev za uničenje živali in
rastlin. Preprečuje se naravno sukcesivno zaraščanje rastišč, če je to
strokovno utemeljeno. |
– na
naravni vrednoti, kjer se rastišče vzdržuje s tradicionalno kmetijsko
rabo, se upošteva zlasti naslednje usmeritve: način in količina gnojenja
se ne spreminjata glede na tradicionalen način gojenja, na rastišča se
ne vnaša mineralnih gnojil, pri času košnje se upošteva življenjski
cikel rastlin, po možnosti se kosi po semenitvi, intenzivnosti paše se
ne povečuje nad tradicionalno. |
– naravno vrednoto se obiskuje na način, da se zaradi fizičnega učinka
hoje ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču. Obiskovalce se
usmerja na določene poti. V primeru, da gre za majhna rastišča zelo
ogrožene vrste, se obiskovanje naravne vrednote lahko prostorsko omeji
ali prepove. |
– naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, vendar na način, ki
ne spremeni življenjskih razmer na rastišču. |
(10)
Na območju vpliva na botanično naravno vrednoto: |
– se
ne slabša kvalitete površinskih in podzemnih vod, tako da se ne slabšajo
življenjske razmere na rastišču. |
– se
objekte in naprave gradi oz. umešča v takšni oddaljenosti od rastišča,
da se ne spremenijo življenjske razmere na rastišču, vključno s tem, da
se ne spremeni osenčenosti oz. osončenosti rastišča. |
(11)
Zoološke naravne vrednote: |
– gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni
drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na način in v
takem obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za
živali. Na način in v obsegu iz prejšnjega stavka se izvaja tudi
odstranjevaje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnih razmer
(npr. osuševanje, dviganje ali spuščanje gladine podtalnice, poplavitev,
zamenjava sladke vode s slano in obratno), spreminjanje temperature
vode, spreminjanje kislosti oz. alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje,
ruše ali kamninske podlage, zasipavanje, nasipavanje, vključno z
odlaganjem odpadnih materialov. Pri tem se izkoristijo vse možne
tehnične rešitve, da se naravna vrednota čim manj poškoduje. |
– posege, dejavnosti in aktivnosti na naravni vrednoti se izvaja tako,
da se način in čas opravljanja posegov, dejavnosti in aktivnosti kar
najbolj prilagodita življenjskim ciklom živalim; posege, dejavnosti in
aktivnosti se izvaja v času, ki ne sovpada z obdobji, ko živali
potrebujejo mir, npr. sekanje grmišč se opravlja po gnezditvenem času
ptičev, kmetijska in druga opravila, ki lahko uničijo gnezda ali
mladiče, se opravljajo po gnezdenju ali poleganju mladičev in na način,
da se živali lahko umaknejo. |
– živali se ne vznemirja, preganja, nabira, zastruplja ali drugače
uničuje. |
– sestave zoocenoze se ne spreminja z naseljevanjem živali tujerodnih
vrst. |
– eksplozij ali drugih dejanj, ki povzročajo močan hrup ali vibracije,
se ne izvaja. |
– ponoči se naravne vrednote ne osvetljuje. Jame ali dele jam, kjer so
kolonije netopirjev se ne osvetljuje oz. se osvetljuje le minimalno in
za krajši čas. |
– ne
slabša se kvalitete površinske in podzemne vode, tako da se ne slabšajo
življenjske razmere živali. |
– zraka se ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako
da se ne slabšajo življenjske razmere za živali. |
– naravno vrednoto se obiskuje na način in v času, ki je za živali
najmanj moteč. Obiskovalec se usmerja na določene poti. V primeru, da
gre za živalsko vrsto, ki je na človekovo prisotnost izjemno občutljiva,
se obiskovanje naravne vrednote lahko časovno (npr. v času
razmnoževanja) ali prostorsko omeji ali prepove. |
– rekreacijske in športne aktivnosti se preusmerja na spoznavanje in
doživljanje narave. |
– naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, vendar v času in na
način, ki za živali ni moteč. Naravno vrednoto se uredi tako, da je
ljudem omogočeno spoznavanje in doživljanje živali v njenem naravnem
okolju. |
(12)
Na območju vpliva na zoološko naravno vrednoto: |
– se
posege in dejavnosti ter druge aktivnosti izvaja tako, da le-ti ne
vplivajo negativno na življenjske razmere za živali na naravni vrednoti. |
(13)
Ekosistemske naravne vrednote: |
– gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni
drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na način in v
takšnem obsegu, da se populacije rastlinskih in živalskih vrst pretežno
ohranijo. Na način in v obsegu iz prejšnjega stavka se izvaja tudi
odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnih razmer
(npr. osuševanje, dviganje ali spuščanje gladine podtalnice, poplavitev,
zamenjava sladke vode s slano in obratno), spreminjanje temperature
vode, spreminjanje kislosti oz. alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje,
ruše ali kamninske podlage, zasipavanje, nasipavanje, vključno z
odlaganjem odpadnih materialov. Pri tem se izkoristijo vse možne
tehnične rešitve, da se naravna vrednota čim manj poškoduje. |
– ne
slabša se kvalitete površinske in podzemne vode, tako da se ne slabšajo
življenjske razmere za rastline in živali. |
– zraka se ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako
da se ne slabšajo življenjske razmere za rastline in živali. |
– sestave biocenoze se ne spreminja z naseljevanjem živali tujerodnih
vrst. |
– na
naravno vrednoto se ne vnaša gensko spremenjenih organizmov. |
– naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, z nadelavo poti,
razgledišč, opazovališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami in
opozorili, vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema in da
je z dodatnimi ukrepi zagotovljeno, da prisotnost obiskovalcev ne bo
vznemirjala živali (npr. skrite opazovalnice). Obiskovalce se usmerja na
določene poti. |
– rekreacijska in športna aktivnost, ki negativno vplivata na rastline
in živali, se ne izvajata, preusmerjata se na doživljanje in spoznavanje
narave. |
(14)
Na območju vpliva na ekosistemsko naravno vrednoto: |
– se
posege in dejavnosti ter druge aktivnosti izvaja tako, da le-ti ne
vplivajo negativno na življenjske razmere za rastline in živali na
naravni vrednoti. |
(15)
Pri načrtovanju ureditev oz. posegov v neposredni bližini oz. na območju
naravnih vrednot se morajo ohranjati lastnosti naravnih vrednot, zaradi
katerih je bila le-ta opredeljena kot naravna vrednota. |
b) EKOLOŠKO POMEMBNA
OBMOČJA |
(1)
Ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega
tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju
biotske raznovrstnosti. |
(2)
Na ekološko pomembnih območjih za posege in dejavnosti veljajo naslednje
splošne varstvene usmeritve: |
– Na
ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti
prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko
bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi
katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa
se načrtuje tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. |
– Na
ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so
vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim
večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter
prepoznavnost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi
bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri
izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim
stavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden
vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim
manjši. |
c) POSEBNO VARSTVENO
OBMOČJE – OBMOČJE NATURA 2000 |
(1)
Posebno varstveno območje – območje Natura 2000 je evropsko omrežje
posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske
unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove.
Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in
rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni
ogroženi zaradi dejavnosti človeka. |
(2)
Splošne varstvene usmeritve na območjih Natura 2000, kjer se posege in
dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri: |
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov
rastlinskih ali živalskih vrst, |
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih
tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno
rabo, |
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih
vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše
življenjske faze kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, |
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst
in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. |
(3)
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s
prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da
je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši. |
Čas
izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar
najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: |
– živalim prilagodi tako, da poseganje oz. opravljanje dejavnosti ne,
ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oz.
se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti,
vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih
oblik ter prezimovanja, |
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje
ali druge oblike razmnoževanja. |
(4)
Na območja Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter
gensko spremenjenih organizmov. |
d) KRAJINSKI PARK |
Krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim
prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali
krajinsko vrednost. Na območju občine je z Uredbo o Krajinskem parku
Goričko (Uradni list RS, št. 101/03 in 46/14) bil ustanovljen Krajinski
park Goričko. |
e) OBMOČJA NADOMESTNIH
KVALIFIKACIJSKIH HABITATNIH TIPOV |
(1)
Zaradi načrtovanih posegov in gradnje objektov na stavbnih zemljiščih se
v nekaterih enotah in podenotah urejanja prostora uničijo
kvalifikacijski habitatni tipi, ki se jih nadomesti in vzdržuje na
kmetijskih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe prostora K1 in
K2 v enotah urejanja prostora NHT 1 do NHT 26. |
(2)
Stavbna zemljišča, kjer bo s predvidenimi posegi, prišlo do uničenja
kvalifikacijskih habitatnih tipov in zemljišča, kjer se lahko
vzpostavijo in vzdržujejo nadomestni kvalifikacijski habitatni tipi so
prikazana v kartografskem delu, obvezne priloge prostorskega načrta,
Prikazu stanja prostora, na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov.
Seznam stavbnih zemljišč, kjer bo s predvidenimi posegi prišlo do
uničenja kvalifikacijskega habitatnega tipa ter površine, uničenega
kvalifikacijskega habitatnega tipa, ki jih je potrebno nadomestiti, na
območjih predvidenih za nadomeščanje uničenih kvalifikacijskih
habitatnih tipov, so navedene v tekstualnem delu obvezne priloge
prostorskega načrta, Prikazu stanja prostora v Preglednici št. 8.
Digitalni podatki o uničenih kvalifikacijskih habitatih tipih na območju
stavbnih zemljišč z imenom »uniceni_HT.shp« in o območjih, kjer se lahko
nadomeščajo uničeni kvalifikacijski habitatni tipi z imenom »NHT.shp« se
nahajajo v mapi
»03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\03_vektor_SHP\REZIMI\habitati«. |
(3)
Na območju nadomestnih kvalifikacijskih habitatnih tipov, znotraj enot
urejanja prostora NHT 1 do NHT 26, ni dopustna gradnja nobenih objektov,
prav tako se do vzpostavitve nadomestnih kvalifikacijskih habitatnih
tipov raba ne sme intenzivirati, po ureditvi nadomestnega
kvalifikacijskega habitatnega tipa pa se mora zagotavljati raba
prostora, ki omogoča ohranjanje ugodnega stanja habitatnega tipa. |
(4)
Nadomesti kvalifikacijski habitatni tipi se morajo vzpostaviti pred
izdajo gradbenega dovoljenja na stavbnih zemljiščih, za katere je v
prilogi prostorskega načrta, Prikazu stanja prostora, predvideno
nadomeščanje kvalifikacijskih habitatnih tipov. |
(5)
Za vzpostavitev in vzdrževanje kvalifikacijskih habitatnih tipov znotraj
enot urejanja prostora NHT 1 do NHT 26 je zadolžena Občina. Občina ureja
tudi razmerja med lastniki oz. upravljavci zemljišč na katerih je
predvideno nadomeščanje kvalifikacijskih habitatnih tipov in
investitorji oz. lastniki stavbnih zemljišč, ki morajo uničene
kvalifikacijske habitatne tipe nadomestiti. |
(6)
Zemljišča, na katerih je predvidena vzpostavitev nadomestnih
kvalifikacijskih habitatnih tipov, se lahko odkupi, uredi najemno
razmerje oz. preda vzpostavljene nadomestne kvalifikacijske habitatne
tipe v upravljanje Krajinskemu parku Goričko, Občini, Skladu ipd., ali
pa se z lastniki zemljišč sklene dolgoročna pogodba o rabi zemljišč v
skladu z naravovarstvenimi pogoji proti ustrezni odškodnini. |
(7)
Enote urejanja prostora za vzpostavitev in vzdrževanje nadomestnih
kvalifikacijskih habitatnih tipov se lahko na podlagi novo pridobljenih
dejstev in v skladu z naravovarstvenimi pogoji spreminja. |
(8)
V enotah urejanja prostora NHT 1 do NHT 24 se nadomesti in vzdržuje
kvalifikacijski habitatni tip nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov.
Travniške površine se kosi enkrat do dvakrat v letu. V primeru košnje
enkrat v letu se le-ta opravi konec julija. V primeru košnje dvakrat
letno, se prva košnja opravi po 1. juliju, druga pa v septembru. Čas in
število odkosov je odvisno od vremenskih razmer, zato se le-tem
prilagaja. Košnja naj se izvaja postopno, ne povsod naenkrat zaradi
prisotnosti živalskih vrst. Ob vsaki košnji se na robovih površin
izmenično puščajo 3 m široki pasovi nepokošene vegetacije, ki jih
pokosimo naslednje leto. Pri košnji je priporočljiva uporaba klasične
strižne kosilnice, kosi se na živalim prijazen način (iz sredine
travnika navzven). Kosi se tako, da bo travniška vegetacija po košnji
visoka vsaj 10 cm. Pokošena trava se naj ne balira v folijo, ampak
posuši na travniku in posušena odpelje. Gnojenje se naj izvaja izključno
z manjšimi količinami hlevskega gnoja, le na vsake tri leta v količini
do 5 m3 na ha. Uporaba gnojnice, umetnih gnojil in pesticidov
na travnatih površinah ni dovoljena. Med travniki in okoliškimi
površinami (njive, ceste ipd.), ki mejijo na travniške površine naj se
vzpostavijo mejice. Mejice se ne odstranjujejo, ampak se ohranjajo z
občasnim redčenjem in obnavljanjem (npr. nadomestna sadnja avtohtonih
grmovnic in dreves). Na območjih kvalifikacijskih habitatnih tipov
nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov se naj ne izvaja drugih ukrepov
za izboljšanje kvalitete kmetijskih zemljišč, kot so npr. izsuševanje,
poglabljanje jarkov. V skladu z rezultati monitoringa in navodili
strokovnjakov, se odstranjuje invazivne tujerodne vrste rastlin. Pri
rabi zemljišča se glede na rezultate monitoringa upošteva navodila
strokovnjaka. Monitoring izvaja biolog. Glede na rezultate monitoringa
se določijo ustrezni ukrepi (dodatno dosejevanje, čas, število in način
košnje ipd.). Kot strokovnjak je mišljen predstavnik (biolog) iz
Krajinskega parka Goričko ali Zavoda RS za varstvo narave. |
(9)
V enotah urejanja prostora NHT 25 do NHT 26 se nadomesti in vzdržuje
kvalifikacijski habitatni tip polnaravnih suhih travišč in grmiščne faze
na karbonatnih tleh. Na območjih kvalifikacijskega habitatnega tipa
polnaravnih suhih travišč in grmiščne faze na karbonatnih tleh se naj
košnja ne vrši več kot dvakrat letno. Prva košnja se naj izvede po 1.
juniju. Slednja se naj izvaja tako, da se eno leto pusti nepokošen vsaj
3 do 5 m širok rob travnika ob eni meji, naslednje leto pa ob drugi
meji. Ob drugi košnji se naj pokosi celoten travnik. Pokošena trava se
naj ne balira v folijo, ampak posuši na travniku in posušena odpelje.
Gnojenje se naj izvaja izključno z manjšimi količinami hlevskega gnoja,
le na vsake tri leta v količini do 5 m3 na ha. Uporaba
gnojnice, umetnih gnojil in pesticidov na travnatih površinah ni
dovoljena. Grmovnice in mejice se ne odstranjujejo, ampak se ohranjajo z
občasnim redčenjem in obnavljanjem (npr. nadomestna sadnja avtohtonih
grmovnic in dreves). Na območjih kvalifikacijskih habitatnih tipov
polnaravnih suhih travišč in grmiščne faze na karbonatnih tleh se naj ne
izvaja drugih ukrepov za izboljšanje kvalitete kmetijskih zemljišč, kot
so npr. poglabljanje jarkov. |
f) OBMOČJA TRAJNEGA
VZDRŽEVANJE KVALIFIKACIJSKIH HABITATNIH TIPOV |
(1)
Območja trajnega vzdrževanja ekstenzivnih travniških habitatov se
nahajajo znotraj enot urejanja prostora HTV 1 do HTV 5, kjer se nahajajo
kmetijska zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe prostora K1 in
K2. |
(2)
Za vzpostavitev in vzdrževanje ugodnega stanja kvalifikacijskih
habitatnih tipov je zadolžena Občina. Z lastniki zemljišč se sklene
dolgoročno pogodbo o rabi zemljišč v skladu z naravovarstvenimi pogoji. |
(3)
Na območju enot urejanja prostora iz prvega odstavka tega člena se lahko
gradijo, vzdržujejo, rekonstruirajo in odstranijo gradbeni inženirski
objekti (cevovodi, komunikacijski vodi in elektroenergetski vodi) pod
pogojem, da se ne zmanjša površina travnika in sadnega drevja. |
(4)
Na območjih enot urejanja prostora, kjer se nahajajo območja trajnega
vzdrževanja ekstenzivnih travniških habitatov je potrebno upoštevati
naslednje usmeritve: |
Travniške površine se kosi enkrat do dvakrat v letu. V primeru košnje
enkrat v letu se le-ta opravi konec julija. V primeru košnje dvakrat
letno, se prva košnja opravi po 1. juliju, druga pa v septembru. Čas in
število odkosov je odvisno od vremenskih razmer, zato se le-tem
prilagaja. Košnja naj se izvaja postopno, ne povsod naenkrat zaradi
prisotnosti živalskih vrst. Ob vsaki košnji se na robovih površin
izmenično puščajo 3 m široki pasovi nepokošene vegetacije, ki jih
pokosimo naslednje leto. Pri košnji je priporočljiva uporaba klasične
strižne kosilnice, kosi se na živalim prijazen način (iz sredine
travnika navzven). Kosi se tako, da bo travniška vegetacija po košnji
visoka vsaj 10 cm. Pokošena trava se naj ne balira v folijo, ampak
posuši na travniku in posušena odpelje. Gnojenje se naj izvaja izključno
z manjšimi količinami hlevskega gnoja, le na vsake tri leta v količini
do 5 m3 na ha. Uporaba gnojnice, umetnih gnojil in pesticidov
na travnatih površinah ni dovoljena. Med travniki in okoliškimi
površinami (njive, ceste, ipd.), ki mejijo na travniške površine naj se
vzpostavijo mejice. Mejice se ne odstranjujejo, ampak se ohranjajo z
občasnim redčenjem in obnavljanjem (npr. nadomestna sadnja avtohtonih
grmovnic in dreves). Na območjih kvalifikacijskih habitatnih tipov
nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov se naj ne izvaja drugih ukrepov
za izboljšanje kvalitete kmetijskih zemljišč, kot so npr. izsuševanje,
poglabljanje jarkov. |
V
skladu z rezultati monitoringa in navodili strokovnjakov, se odstranjuje
invazivne tujerodne vrste rastlin. Pri rabi zemljišča se glede na
rezultate monitoringa upošteva navodila strokovnjaka. Monitoring izvaja
biolog. Glede na rezultate monitoringa se določijo ustrezni ukrepi
(dodatno dosejevanje, čas, število in način košnje, ipd.). Kot
strokovnjak je mišljen predstavnik (biolog) iz Krajinskega parka Goričko
ali Zavoda RS za varstvo narave. |
g) IZVAJANJE AGRARNIH
OPERACIJ |
(1)
Na območjih agrarnih operacij oz. komasacij se naj ohranjajo obstoječe
površine travnikov, mejic, lesne in obrežne zarasti. |
(2)
Ob izvedbi komasacij se naj ohranja tradicionalne smeri parcelacije v
prostoru. Pri izdelavi mreže novih poljskih poti je treba upoštevati
obstoječe poti in ceste. Dovoljena je le izvedba t.i. »zelenih poljskih
poti«, ki ne vključujejo fizične spremembe terena in so namenjene zgolj
za dostop do obdelovalnih površin. |
(3)
Na območjih izvedenih agromelioracij in ob izvedbi novih komasacij je
treba z avtohtono vegetacijo zasaditi posamezne manjše zaplate zemljišč,
ki niso primerne za obdelovanje (npr. zaradi neugodnih naravnih razmer),
ki se ne uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo (npr. deli parcel
namenjeni obračanju kmetijskih strojev) ali predstavljajo »ostanke« pri
parcelaciji prostora. Dosadijo naj se živice ob novih parcelnih oz.
lastniških mejah. |
(4)
Ohraniti je treba žive meje, posamezna drevesa, gozdne zaplate, grmišča
in jarke, ki ne ovirajo kmetovanja. Zlasti se naj ohranja obrežna
vegetacija, ki ustvarja povezljivost naravno bolj ohranjenih prostorov
in povečujejo mozaičnost kulturne krajine. |
(5)
Vodotoke naj se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Nadaljnje regulacije
vodotokov niso sprejemljive. Kjer smiselno se naj izvedejo renaturacije
reguliranih vodotokov, predvsem na območjih, kjer imajo velik pomen v
krajinskem smislu. |
(6)
Za izvedbo agrarnih operacij (komasacije in melioracije) ter krčenje ali
odstranjevanje mejic ter skupin drevja na varovanih in zavarovanih
območjih narave je potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v naravo. |
h) OSTALI POGOJI za
območja varovanih habitatnih tipov in habitatov varovanih vrst |
(1)
Na vseh območjih, kjer prihaja do stika stavbnih zemljišč z gozdnimi
zemljišči se naj ohranja oz. ustrezno vzpostavi gozdni rob. |
(2)
Objekte in ostale posege se umesti v prostor tako, da se ohranja in ne
posega v kvalifikacijski habitatni tip obrečna vrbovja, jelševja (Alnus
glutinosa) in jesenovja (Fraxinus excelsoir) (mehkolesna loka) (Alno
Padion, Alnion incanae, Salicion albae). |
(3)
Na vseh območjih stavbnih zemljišč, kjer so prisotni kvalifikacijski
habitatni tipi ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi, se le-te ustrezno
ohranja, tako da se pri gradnji novih objektov ne posega v gozdni rob in
se posege v prostor umesti tako, da so objekti čim bolj, vendar
minimalno 15 m oddaljeni od hrastovo-belogabrovega gozda. |
(4)
Na vseh območjih stavbnih zemljišč, kjer so prisotni kvalifikacijski
habitatni tipi srednjeevropski kisloljubni bukovi gozdovi (Luzulo –
Fagetum), se le-te ustrezno ohranja, tako da se pri gradnji novih
objektov ne posega v gozdni rob in se posege v prostor umesti tako, da
so objekti čim bolj, vendar minimalno 15 m oddaljeni od bukovega gozda. |
(5)
Pri načrtovanju posegov v prostor je treba nove objekte umestiti v
prostor tako, da se v največji možni meri ohranjajo ekstenzivno gojeni
travniki. |
(6)
Kvalifikacijskih habitatih tipov ekstenzivno gojenih travnikov, na
območjih stavbnih zemljišč, ki ostanejo po posegu ni dovoljeno
nasipavati ali odvodnjavati in s tem spreminjati hidrološke razmere,
ohranjajo se naj v ekstenzivni rabi, ohranja se naj obstoječa
vegetacija, dosejevanje trave pa je dovoljeno le z lokalno značilno
travno mešanico. Na travnatih površinah ni dovoljena uporaba umetnih
gnojil in pesticidov. Gradbišče je dovoljeno organizirati le znotraj
površin, predvidenih za poseg. |
(7)
Na vseh območjih stavbnih zemljišč, kjer so prisotni kvalifikacijski
habitatni tipi visokodebelni sadovnjaki, se le-te ustrezno ohranja, tako
da se nove objekte umesti v prostor tako, da se izognejo
kvalifikacijskem habitatnem tipu visokodebelni ekstenzivno gojeni
senožetni sadovnjak, ki se ohranja v ekstenzivni rabi. Ohranja se naj
obstoječa vegetacija, po posegu pa se naj na degradiranem območju ob
posegu zasadijo stare sorte sadnega drevja tako, da se vzpostavi
visokodebelni ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjak. |
(8)
Visokodebelni sadovnjaki in posamezna starejša sadna drevesa se na
območju Občine ohranjajo v največji možni meri. V kolikor bo zaradi
posegov potrebno odstraniti sadna drevesa oz. visokodebelne sadovnjake,
jih je potrebno nadomestiti v razmerju 1:1 (vsako odstranjeno drevo se
nadomesti z novim; sadijo naj se avtohtone in visokodebelne vrste
sadnega drevja) na isti ali sosednjih parcelah. V primer poseka
visokodebelnega sadovnjaka se na bližnja drevesa namesti gnezdilnice za
velikega skovika in smrdokavro. |
(9)
Na vseh območjih stavbnih zemljišč znotraj občine se naj ohranjajo
strukturni elementi krajine (mejice, omejki, visokodebelni sadovnjaki,
posamezna drevesa, gozdni otoki ipd.). V primeru uničenja zgoraj
opisanih elementov se slednji naj nadomestijo in vzpostavijo ob izvedbi
zaključnih zemeljskih del ob objektih. Za njihovo vzpostavitev in
krajinsko ureditev se naj uporabijo avtohtone drevesne vrste listavcev
in grmovnice. |
(10)
Na območju evidentiranih kvalifikacijskih habitatnih tipov in habitatih
tipov varovanih vrst se gradbena dela prilagodijo biološkemu ciklu
kvalifikacijskih vrst, tako da se večja gradbena dela ne izvajajo (npr.
izkopi gradbenih jam) med 1. aprilom in 30. julijem. |
(11)
Pri vseh ureditvah oz. posegih na oz. v neposredni bližini naravnih
vrednot se morajo ohranjati lastnosti naravnih vrednot, zaradi katerih
je bila opredeljena. |
(12)
V obvodnih krajinah se v čim večji meri varuje naravna morfologija
strug, naravna obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. |
(13)
Ob izvedbi agrarnih operacij je treba vodotoke in ostale odprte vodne
površine, v kolikor predstavljajo kvaliteto z naravovarstvenega in
krajinskega stališča, ohraniti v čim večji meri in urejati na čim bolj
sonaraven način. |
(14)
Preprečuje se onesnaževanje celinskih voda in spiranje snovi s površin
cest, parkirišč in kmetijskih površin. Ohranja se naravna struktura dna
kot tudi bregov celinskih voda in obrežne vegetacije. |
(15)
Dosledno se upoštevajo tehnološki standardi za delujoče in na novo
vzpostavljene dejavnosti in objekte ter uporaba komunalne infrastrukture
(kanalizacijski sistem, čistilne naprave ipd.). |
(16)
Gradbeni stroji in mehanizacija morajo biti tehnično brezhibni, tako da
je preprečeno spiranje goriva, olj in maziva na površine in v vodotoke.
Z gradbenimi stroji se ne posega izven območja predvidenega za pozidavo.
Vozilom se naj na prehodu z gradbišča na asfaltno podlago z vodo očisti
pnevmatike, da ne bo prihajalo do raznosa zemljin na cesto, kjer se po
osušitvi opraši. Za začasno odlaganje izkopanega materiala se naj
določijo mesta oz. površine, ki so sicer že degradirane oz. površine, ki
bodo kasneje pozidane. Dela naj potekajo v dnevnem času. Zaradi
svetlobnega onesnaževanja se odsvetuje nočno osvetljevanje gradbišča in
objektov. |
(17)
Drevje v gozdu se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja.
Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale
zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh.
Upošteva se varnostna razdalja, tako da se gradnja objektov načrtuje v
odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30 m) od obstoječega
gozdnega roba. Pri posegih se ohranja in vzdržuje oz. se omogočijo
pogoji za ponovno vzpostavitev v primeru degradacije strukturno in
vrstno pestre vegetacije gozdnega roba. |
(18)
Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se pojavljajo in se bodo
pojavljale na vseh površinah, kjer bo prihajalo do posegov, je potrebno
odstranjevati že pred posegi, med posegi in po posegih (stalno).
Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška zlata
rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron
annuus), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F ×
bohemica), Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum), pelinolistna žvrklja
(Ambrosia artemisiifolia), robinija (Robinia pseudacacia), veliki
pajesen (Ailanthus altissima), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia
laciniata), topinambur (Helianthus tuberosus), nedotike (Impatiens spp.)
idr. Kot osnova nezaželenih vrst naj se uporabi vsaj seznam iz Jogan
(2007). |
(19)
Vsi morebitni posegi v drevesno ali/in grmovno vegetacijo naj se
izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (posegi so dovoljeni od
začetka septembra do sredine februarja). |
(20)
Pri posegih v habitat 91EO ali ob vodotokih se ohranja in ponovno
vzpostavlja lesna obrežna zarast. |
(21)
Pri obnovi mostov (in gradnji) za premostitve vodotokov se naj gradnja
načrtuje in izvaja tako, da se pod mostom zgradijo suhe police (vsaj
enostransko). Polica mora biti tudi v času najvišjih voda na suhem (vsaj
15 cm nad najvišjim nivojem vode) ter dostopna po kopnem s klančino in
primerno prehodna za vidro ter druge sesalce (širina vsaj 50 cm, svetla
višina nad polico vsaj 60 cm, ki vidri omogoča enostaven prehod),
dostopna pa mora biti tudi iz vode (npr. preko klančine ali primernih
stopnic). S tem se bo moč izogniti povozom vider. Uporaba cilindričnih
prepustov oz. kanalov naj se ne uporablja, niti za najmanjše vodotoke,
saj predstavljajo nevarnost za vidre, lahko pa se uporabljajo kvadratni
prepusti/kanali s polico vsaj na eni strani. |
(22)
V kolikor je ugotovljeno, da so po začetnem izkopnem delu na gradbišču
nastali vodni habitati primerni za dvoživke (luže, kotanje napolnjene z
vodo) in je gradnja prekinjena za obdobje vsaj 3 mesecev, dela pa bi se
nadaljevala po prekinitvi tega obdobja, je potrebno pred nadaljevanjem
del o tem obvestiti strokovnjaka biologa (herpetologa), da preveri
prisotnost mrestišč in/ali osebkov dvoživk ter določi primeren čas za
nadaljevanje z deli. Vsa dela ki posegajo v mlake in stoječe vodne
površine, kjer se pojavljajo dvoživke naj se izvedejo med 1. julijem in
15. februarjem, to je izven obdobja mrestenja dvoživk. Vsaj ena brežina
se naj ohrani s položnim naklonom (manjši od 1:3) in naravno obrežno
zarastjo mlake (trstika, rogoz, šaši itd.). V mlake se naj ne vnaša rib. |
(23)
Pri umeščanju nadzemnih elektrovodov naj se namestijo le viseči
izolatorji. Zagotoviti je treba najmanj 60 cm velik razmik med mestom,
kjer lahko stoji ptica (konzola), in med deli, ki so pod napetostjo.
Vsaj v neposredni bližini gnezda se naj na žice namesti izolacija. |
(24)
V mirnih območjih na prostem se lahko uredijo naravoslovne učne poti,
opazovalnice za ptice in druge živali ter podobne vzgojno-izobraževalne,
turistične in rekreativne dejavnosti povezane z mirnimi aktivnostmi v
naravi. Njihove lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v
nasprotju s conacijo gozdnega prostora, naravovarstvenimi zahtevami in
Načrtom upravljanja Krajinskega parka Goričko. |
|
6.3. Varstvo okolja in naravnih
dobrin |
|
91. člen |
|
(varstvo okolja in naravnih dobrin) |
|
(1)
Za vse posege, ki bodo povzročali prekomerne obremenitve okolja se v
skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje
in pridobi okoljevarstveno soglasje. |
(2)
Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe
prostora. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s
spremembo prostorskega načrta oz. na način, ki ga predpisuje zakonodaja.
Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem
se gnojevka izvaža prednostno na zemljišča izven območij varstva narave.
Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Vzpodbuja
se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, raba zaraščajočih se
kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se
ohranja in ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke ipd. |
(3)
Gozdove se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse
posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje pristojnega
Zavoda za gozdove. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost
gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih
tipov (območja varstva narave). Ohranja se gozdne površine v kmetijskih
območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo
varstvo ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območjih gozdov s
poudarjeno 1. stopnjo katerekoli funkcije se upoštevajo pogoji varovanja
iz področnih predpisov. |
(4)
Z namenom ohranjanja habitatov prostoživečih živali, se ohranja
posamično gozdno drevje oz. skupine gozdnega drevja zunaj gozdnih
površin in zunaj naselij. Na teh površinah je prepovedano sekanje,
požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč ter zarasti ob
potokih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, to je med 1. marcem
in 1. avgustom, ohranjajo se suha drevesa in drevesna dupla, ohranjajo
se plodonosne drevesne in grmovne vrste ter gozdni ostanki ob vodotokih.
Površine, ki se izkrčijo na golo je treba takoj oz. še v letu krčitve
sanirati s ponovno zasaditvijo. |
(5)
Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se
zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere,
ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih
voda (v nadaljnjem besedilu: vodno zemljišče). Vodno zemljišče tekočih
voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite
geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno
stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja.
Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih
voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila
voda zaradi posega v prostor. |
(6)
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje pristojne službe. |
|
6.4. Varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
|
92. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
Pri
gradnji objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva ukrepe za
zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih
območjih, ki izhajajo iz področnih predpisov. |
|
93. člen |
|
(varstvo pred poplavami) |
|
(1)
Za poplavna območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča,
kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega
zemljišča. |
(2)
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v
prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Ohranjati je potrebno obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa
načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. |
(3)
V kolikor predvidena območja poselitve posegajo na poplavna območja, je
treba upoštevati pogoje in omejitve iz področnih predpisov. |
(4)
Skladno z določili veljavnih predpisov in ugotovljenimi razredi poplavne
nevarnosti je treba načrtovati posege ter morebitne potrebne omilitvene
ukrepe, na poplavno ogroženih območjih znotraj območja prostorskega
načrta. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna
ogroženost sosednjih območij. |
(5)
Na območju občine razredi poplavne nevarnosti niso določeni. |
(6)
Poplavna območja na območju občine izhajajo iz Opozorilne karte poplav
in modelirane Opozorilne karte poplav, za kateri je pristojna Direkcija
Republike Slovenije za vode in so prikazana v obvezni prilogi
prostorskega načrta Prikazu stanja prostora, na kartah št. 4. Prikaz
varstvenih režimov. |
(7)
Ker na območju občine razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so
na poplavnem območju dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje
objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne
povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje
voda. |
(8)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena so na poplavnem
območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu
pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih
dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
(9)
Za posamezno hidrografsko območje se lahko v okviru izdelave OPPN,
izdelajo dodatne strokovne podlage z namenom zmanjševanja poplavne
ogroženosti območja. |
(10)
Za posege na poplavna območja je potrebno pridobiti projektne pogoje in
vodno soglasje od pristojne službe. |
(11)
Na odsekih vodotokov, kjer so potrebne določene ureditve za
zagotavljanje večje protipoplavne varnosti se z ekoremediacijskimi in
drugimi hidrotehničnimi ukrepi na in ob vodotokih spodbuja posege v
smeri njihovih izboljšav. |
|
94. člen |
|
(erozijska območja) |
|
(1)
Kot erozijska območja so opredeljena zemljišča, ki so stalno ali občasno
pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode. |
(2)
Na erozijskih območjih je prepovedano: |
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
– ogoljevanje površin, |
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
– zasipavanje izvirov, |
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja
pretočne sposobnosti hudourniške struge, |
– vlačenje lesa. |
(3)
V občini se erozijska območja nahajajo na celotnem območju občine, zato
se tem območjem ni mogoče izogniti, kar pomeni, da se prostorske
ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo ter izvajajo ob
upoštevanju običajnih in zahtevnejših zaščitnih ukrepov, ki izhajajo iz
vodnega soglasja pristojne službe. Za vsak poseg na erozijska območja je
namreč potrebno pridobiti vodno soglasje pristojne službe, v katerem se
med drugim presodi tudi ali je potrebna izdelava geomehanskega poročila
in izvajanje geomehanskega nadzora med izvajanjem gradbenih del. |
(4)
Vse na novo odprte ali z dodatnimi posegi prizadete površine na območju
z razvitimi erozijskimi procesi je treba sanirati in predvideti zadostno
utrditev, planiranje in zatravitev, tako da se preprečijo dodatni zdrsi
ali erozije v prostoru. Pri gradnji novih objektov in posegih na
obstoječih objektih se uredi ustrezna odvodnja meteornih vod, s čimer se
prepreči erozija in plazenje terena. |
(5)
Občina naj vzpostavi evidenco erozijskih žarišč, ki jo naj redno
ažurira. Prav tako naj Občina pristopi k sanaciji erozijskih žarišč. |
|
95. člen |
|
(požarna varnost) |
|
(1)
Pri vseh posegih v prostor se upoštevajo pogoji za vzpodbujanje razvoja
požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali
preprečujejo nastanek požarov. |
(2)
Za zaščito pred požarom se zagotovi: |
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja, |
– požarno varnostne odmike med objekti oz. ustrezno požarno ločitev
objektov, |
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce,
postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu s
zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno
gasilsko enoto, kadar se jih ne da uskladiti v skladu s standardom SIST
DIN 14090, |
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(3)
Poleg tehničnih ukrepov se morajo zagotoviti tudi zadostne količine
požarne vode iz hidrantnega omrežja. Na območjih, kjer ni hidrantnega
omrežja ter na območjih, kjer ni možno zagotoviti ustreznih pretokov
požarne vode v hidrantnem omrežju, se požarna voda lahko zagotavlja iz
požarnih vodnjakov oz. požarnih bazenov. |
|
96. člen |
|
(potresna nevarnost) |
|
(1)
Pri umeščanju dejavnosti v prostor in projektiranju objektov se
upošteva, da je območje občine glede na 12-stopenjsko evropsko
markoseizmično lestvico (EMS) v območju VI. stopnje potresne nevarnosti
oz. v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. |
(2)
Novi objekti morajo biti protipotresno zasnovani in grajeni v skladu s
cono potresne nevarnosti oz. v skladu z drugim predpisom ali standardom,
ki ureja področje protipotresne varnosti. |
|
6.5. Obrambne potrebe |
|
97. člen |
|
(obrambne potrebe) |
|
(1)
Na območju občine se nahaja območje omejene in nadzorovane rabe
strelišča Mačkovci (v Občini Puconci). Območja omejene in nadzorovane
rabe za potrebe obrambe obsegajo varnostna območja objektov, na katerih
so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov. |
(2)
V območjih omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe je dovoljena
obstoječa primarna kmetijska ali gozdna raba in uporaba prometnic. V teh
območjih niso dopustne gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so
namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter
zadrževanju večjega števila ljudi. Uporaba teh objektov ne sme omejevati
delovanja na območju posebnega pomena za obrambo in je za vse posege
treba pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. |
|
7. Prostorski izvedbeni pogoji glede
varovanja zdravja |
|
98. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1)
Varstvo voda zajema prizadevanja za varovanje in ohranjanje ugodnega
stanja tako podzemnih (vodna telesa vodonosnikov), kakor tudi
površinskih (tekoče in stoječe vode) voda. |
(2)
Kakovostna in zdravstveno neoporečna voda se kot naravna dobrina
prvenstveno uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. |
(3)
Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in
potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo
pitne vode. Kot vir tehnološke, požarne oz. druge vode, ki ni namenjena
pitju, se prednostno uporabi vire kot so padavinska voda in prečiščena
odpadna voda. |
(4)
Na območju občine je večini prebivalcev oskrba s pitno vodo zagotovljena
iz enotnega in strokovno nadzorovanega regijskega sistema (sistema B),
ki se napaja iz vodnih zajetij izven območja občine. |
(5)
Na območju občine se tako kot potencialni oz. rezervni viri oskrbe s
pitno vodo ohranjajo vsi obstoječi vodni viri, ki nimajo določenih
vodovarstvenih pasov. |
(6)
Na območju vodnjakov je v skladu z zakonodajo treba dosledno upoštevati
ukrepe o gnojenju in uporabi fitofarmacevtskih sredstev. |
(7)
Na kmetijskih zemljiščih, se upoštevajo ukrepi o uporabi odpadnih voda
iz kmetijstva za gnojenje, v skladu s predpisi. Na priobalnih zemljiščih
je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, v skladu
s predpisi s področja voda. |
(8)
Vsi objekti, ki so priključeni na vodovodno omrežje, se morajo
priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje, kjer je oz. bo to zgrajeno.
Za objekte izven naselij, kjer je obremenitev odpadne vode nizka in je
odvajanje možno le s prečrpavanjem, se odvajanje in čiščenje odpadne
komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali
nepretočnih vodotesnih greznic. Vsebina greznic se obdela na komunalnih
čistilnih napravah. Tehnološke odpadne vode iz gospodarskih con se lahko
odvajajo v javno kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo
komunalni odpadni vodi oz. v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje
snovi v javno kanalizacijo. |
(9)
Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je
prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode in v
naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki
imajo stalen ali občasen pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda
ter v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi izkoriščanja mineralnih
surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo. |
(10)
Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah, se uredi
ločen odvod padavinskih voda. Padavinske vode se prioritetno ponika ali
odvaja v površinske odvodnike. Pred izpustom v odvodne jarke se jih mora
očistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih in jih speljati preko
peščenih ali drugih ustreznih filtrov. Usedalnike je treba redno
čistiti. Na iztokih je po potrebi treba izvesti protierozijske ukrepe za
preprečitev zasipavanja terena. Odlagalni prostor za mulj mora biti
urejen tako, da se prepreči iztekanje. |
(11)
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih
gospodarstev se ureja individualno v ustrezno urejenih gnojničnih jamah
in gnojiščih. Objekte za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v
nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se
odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi. Prepovedan je razvoz
gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih
zajetij ali ležijo ob vodotokih. |
(12)
Dosledno je treba upoštevati ukrepe o uporabi grezničnih usedlin za
gnojenje v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih
odpadkov. |
|
99. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1)
Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z
agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo emisije v zrak, se upošteva
predpise, ki urejajo varstvo zraka. |
(2)
Objekte oz. dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je
dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim z
oznako podrobnejše namenske rabe prostora IG, IP in IK, kjer ni
dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori in kjer so upravljavci
dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak, izvajati obratovalni
monitoring ter po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. |
(3)
Za nove dejavnosti, ki bi lahko bile večji vir neprijetnih vonjav (npr.
večji hlevi, proizvodni objekti, kompostarne ipd.) se naj izdela
strokovna ocena, na podlagi katere se ugotovi dopustnost njene umestitve
v prostor ter določi vplivno območje. |
(4)
Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki virov neprijetnih vonjav (npr.
večji hlevi, proizvodni objekti ipd.) od stanovanjskih območij in
objektov z varovanimi prostori. Neprijetne vonjave ne smejo motiti
bivanja, dela in počitka v stanovanjskih območjih in objektih z
varovanimi prostori. |
(5)
Vzpostavi se naj transparenten, javnosti dostopen in učinkovit sistem
sprejemanja pritožb prebivalcev glede neprijetnih vonjav iz večjih virov
vonjav, ter njihovega obravnavanja. |
(6)
Upravljavci naprav, ki so zavezanci za obratovalni monitornig emisij v
zrak so dolžni poskrbeti za meritve emisij in po potrebi izvajati
ustrezno zaščito in sanacijo. |
(7)
Pri gradnji novih objektov in pri rekonstrukciji obstoječih objektov,
kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja okolju prijazne
in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
Istočasno je za navedene posege potrebno izdelati študijo izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri čemer se upošteva
tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost teh sistemov. |
(8)
Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je
obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za stavbe
določene v predpisih s področja energetike in učinkovite rabe energije. |
(9)
Spodbujajo se inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo, ko so npr.
daljinski sistemi za ogrevanje, sistemi za soproizvodnjo toplotne in
električne energije itd. |
(10)
Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne
spremembe morajo imeti vsa načrtovana zaposlitvena območja in večja
stanovanjska območja povezavo z javnim potniškim prometom. |
|
100. člen |
|
(svetlobno onesnaženje) |
|
(1)
Svetlobno onesnaževanje okolja je emisija svetlobe iz umetnih virov
svetlobe. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo
osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu
zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu
moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali,
ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali
amatersko astronomsko opazovanje ali s sevanjem proti nebu po
nepotrebnem porablja električno energijo. |
(2)
Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) se pri načrtovanju,
gradnji ali obnovi razsvetljave, ki je vir svetlobe, razen če je za
svetilke posamezne vrste razsvetljave z veljavami predpisi določeno
drugače: |
– uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor
je enak 0%. Izjemo predstavlja razsvetljava javnih površin ulic na
območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih
delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5%, če je električna
moč posamezne svetilke manjša od 20 W, če povprečna osvetljenost javnih
površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega
2 lx in je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena
pešcem, kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne
presega 30 km/h. Ne glede na zgoraj navedeno ni omejitev glede deleža
svetlobnega toka, ki seva navzgor, za svetilke, ki so sestavni del
kulturnega spomenika, če je električna moč posamezne svetilke manjša od
20 W. |
– uporabljajo svetila, ki morajo biti nameščena tako, da osvetljenost,
ki jo povzročajo na oknih varovanih prostorov ne presega mejnih
vrednosti za osvetljenost, ki so navedene v spodnji tabeli: |
OKOLJSKO OBMOČJE |
OSVETLJENOST
OD SONČNEGA ZAHODA
DO 24. URE |
OSVETLJENOST
OD 24. URE DO
SONČNEGA VZHODA |
območje, ki je s predpisom določeno kot
naravna vrednota |
2 lx |
0 lx
1 lx (samo za osvetljenost zaradi razsvetljave javne
površine) |
naselje, ki ni mesto |
5 lx |
1 lx |
mesto |
10 lx |
2 lx |
OPOMBA: Mejne vrednosti za osvetljenost
na oknih varovanih prostorov so določene glede na položaj okna,
ki je najbolj izpostavljeno zaradi razsvetljave. Osvetljenost na
oknih varovanih prostorov se ugotavlja na sredini svetle okenske
odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino
okna. |
(3)
Zahtevam navedenim v drugem odstavku tega člena se morajo prilagoditi
tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave. |
(4)
Letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju občine
vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin,
ki jih upravlja občina, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh. |
(5)
V primeru, da letna poraba električne energije za potrebe javne
razsvetljave na območju občine presega 44,5 kW na prebivalca, mora
občina izvesti ustrezne ukrepe za zmanjšanje porabe električne energije
za potrebe javne razsvetljave, saj s stališča varovanja zdravja ljudi,
umetna osvetlitev na oknih bivalnih prostorov ne sme presegati mejnih
vrednosti, ki jih določa področna zakonodaja. |
(6)
V primeru prekoračitve ciljne vrednosti letne porabe električne energije
določene v četrtem odstavku bo morala občina aktivneje pristopiti k
zamenjavi obstoječih svetilk javne razsvetljave, da bo dosegla z
zakonodajo predpisano ciljno vrednot porabljene električne energije za
javno razsvetljavo. Izvesti bo potrebno energetski pregled javne
razsvetljave. Pri pregledu se ugotovijo možnosti učinkovite rabe
električne energije, ko so npr. zamenjava svetil z energijsko varčnimi
svetili oz. svetili z zasenčenim osvetljevanjem v nebo, avtomatičen
izklop ob določenih urah. Navedeni ukrepi se naj izvedejo v roku največ
1 leta od sprejetja prostorskega načrta. |
(7) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati
ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo
predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. |
(8)
Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in
oblike, mirujočih ali vrtečih usmerjenih proti nebu ali proti površinam,
ki bi jih lahko odbijale proti nebu. |
(9)
Umetna javna osvetlitev na oknih varovanih prostorov ne sme presegati
predpisanih mejnih vrednosti. Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov
in drugih posegov v prostor je potrebno dosledno upoštevati predpis o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. |
(10) Glede postavitve svetlobnih napisov se upoštevajo predpisi, ki
urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(11)
Zunanja/javna osvetljava naj se postavi le v nujnih primerih (npr.
zaradi varnosti ljudi), sicer se naj na območju ne postavlja. |
(12)
V primeru osvetlitve zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne
svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr.
visokotlačne natrijeve sijalke, nikakor pa ne LED ali živosrebrove; v
kolikor se uporabljajo LED svetila, naj imajo filter, ki ne prepušča
valovnih dolžin pod 500 nm). Vse svetilke morajo biti v skladu z Uredbo
o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in morajo biti
pravilno nameščene (ne smejo sevati nad vodoravnico). Za osvetljevanje
naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in
nepredušnim steklom. |
(13)
Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe
elektrike svetil, vgrajenih v razsvetljavo občinskih cest in javnih
površin, ki jih upravlja občina in izpolnjevanje zahtev v zvezi
doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v
razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja v postopku celovite presoje
vplivov na okolje, programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali
neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju
razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin. |
|
101. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1)
Na podlagi predpisa, ki določa mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju
so v občini po podrobnejši namenski rabi prostora določene naslednje
stopnje varstva pred hrupom: |
– I.
stopnja varstva pred hrupom (v nadaljevanju: I. območje varstva pred
hrupom) se določa za vse površine na mirnem območju na prostem, ki
potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih
območjih: |
– območja prometne infrastrukture in |
– območja mineralnih surovin (površine nadzemnega pridobivalnega
prostora (LN)). |
– II. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljevanju: II: območje varstva
pred hrupom) se določa za naslednje površine podrobnejše namenske rabe
prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč
zaradi povzročanja hrupa: |
– posebna območja: površine za turizem (BT) |
– III. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljevanju: III. območje varstva
pred hrupom) se določa za naslednje površine podrobnejše namenske rabe
prostora, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči,
zaradi povzročanja hrupa: |
– območja stanovanj: območja mešanih stanovanjskih površin (SSm),
površine podeželskega naselja (SK) in območja mešanih površin
podeželskega naselja v gričevnatem delu občine (SKv), |
– območja centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti
(CU) in druga območja centralnih dejavnosti (CD), |
– posebna območja: športni centri (BC) , |
– območja zelenih površin: vse zelene površine (površine za oddih,
rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP), druge urejene zelene površine (ZD)
in pokopališča (ZK)) , |
– površine razpršene poselitve: površine razpršene poselitve (A),
območja mešanih površin razpršene poselitve (Av) in razpršena gradnja, |
– območja voda: vse površine (celinske vode (VC)), razen površin na
mirnem območju na prostem. |
– IV. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljevanju: IV. območje varstva
pred hrupom) se določa za naslednje površine podrobnejše namenske rabe
prostora, na katerih ni stavb z varovalnimi prostori in so dopustni
posegi v okolje, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa: |
– območja proizvodnih dejavnosti: vse površine (gospodarske cone (IG) in
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)), |
– območja prometne infrastrukture: vse površine (površine cest (PC),
površine železnic (PŽ) in ostale prometne površine (PO)), |
– območja komunikacijske infrastrukture: vse površine (območja
komunikacijske infrastrukture (T)), |
– območja energetske infrastrukture: vse površine (območja energetske
infrastrukture (E)), |
– območja okoljske infrastrukture: vse površine (območja okoljske
infrastrukture (O)), |
– območja mineralnih surovin: vse površine (površine nadzemnega
pridobivalnega prostora (LN)), |
– območja kmetijskih zemljišč: vse površine (najboljša kmetijska
zemljišča (K1) in druga kmetijska zemljišča (K2)), razen na mirnem
območju na prostem, |
– območja gozdnih zemljišč: vse površine (gozdna zemljišča (G)), razen
na mirnem območju na prostem. |
(2)
Meje območij stopenj varstva pred hrupom v prostorskem načrtu niso
posebej prikazane, saj sovpadajo z mejami med posameznimi območji
podrobnejše namenske rabe prostora oz. mejami posameznih enot in podenot
urejanja prostora. |
(3)
Na območju občine je II. stopnja varstva pred hrupom določena za območja
podrobnejše namenske rabe prostora z oznako BT, ki je določena znotraj
enot urejanja prostora GP 16, KR 9, KR 10, MA 4, MA 5 in NE 5, na
katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja
hrupa. |
(4)
Pri načrtovanju dejavnosti, novogradnji objektov, rekonstrukciji
objektov, spremembi namembnosti obstoječih objektov in pridobivanju
gradbenega dovoljenja za obstoječe objekte se upošteva določbe zakona o
varstvu okolja in njegove podzakonske akte s področja varstva naravnega
in življenjskega okolja pred hrupom. Po potrebi se izdela oceno
obremenjenosti okolja s hrupom. Prednostno se objekte locira v primerni
oddaljenosti od vira hrupa, če to ni možno se zagotovi zmanjšanje
emisije hrupa z aktivnimi ukrepi na njegovem izvoru. V koliko zmanjšanje
emisije hrupa ni možno z aktivnimi ukrepi na izvoru se zagotovi
izvajanje pasivnih ukrepov na sprejemniku (vgradnja pasivnih
protihrupnih elementov na objektih (fasade, okna) ipd.). |
(5)
Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo na območja s predpisano IV.
stopnjo varstva pred hrupom. Pri načrtovanju dejavnosti na območjih IV.
stopnje varstva pred hrupom, se predvidijo ustrezni aktivni ukrepi za
zaščito življenjskega okolja pred hrupom. Izvedba pasivnih ukrepov je
dovoljena samo na stavbah z varovanimi prostori, če je hrup posledica
obstoječih infrastrukturnih objektov, kjer aktivna zaščita ni mogoča.
Vsi objekti z varovanimi prostori, ki so umeščeni v območjih IV. stopnje
varstva pred hrupom, se ščitijo po kriterijih za območje III. stopnje
varstva pred hrupom. |
(6)
Novi viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo
povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom. Za nove vire hrupa
morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in
zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov
hrupa. |
(7)
Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi
obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za obratovanje vira hrupa,
če tako zahteva predpis, ter pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
Upravljavec vira hrupa je zadolžen tudi za sanacijo, če prekomerno
obremenjuje okolje. |
(8)
Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v
varovalnih pasovih oz. v bližini infrastrukturnih objektov se gradnje
objektov načrtujejo z aktivno zaščito pred hrupom (npr. protihrupne
ograje), če to ni mogoče pa s pasivno zaščito pred hrupom (npr. zaščita
oken, fasade, ustrezna orientacija stavb, ustrezna zvočna izoliranost
stavb, primerna razmestitev prostorov v stavbah, primerna razporeditev
dejavnosti v prostorih). V primeru prekomerne obremenitve s hrupom v
bližini infrastrukturnih objektov, kjer izvedba aktivnih protihrupnih
ukrepov ni mogoča, gradnja novih objektov ni dovoljena. Za
dimenzioniranje in oblikovanje morebitnih protihrupnih ukrepov je treba
pridobiti celovite strokovne rešitve. Če je vir hrupa cesta ali druga
prometna infrastruktura, morajo upravljavci teh virov hrupa zagotoviti
izvedbo protihrupnih ukrepov za preprečevanje čezmerne obremenitve
okolja s hrupom ali zmanjšanje emisije hrupa npr. z zmanjšanjem hitrosti
vozil. |
(9)
Gradnja stavb z varovanimi prostori na s hrupom preobremenjenem območju
ni dopustna. |
(10)
Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora z oznako IG in IK naj
bodo stavbe umeščene v prostor na način, da bodo z ustrezno lego in
orientacijo imele funkcijo protihrupne ograje v smeri proti območjem z
varovanimi prostori. |
(11)
Za javne prireditve in javne shode, kjer se uporabljajo zvočne naprave
na prostem, je treba pridobiti dovoljenje občine za povečano obremenitev
okolja s hrupom za čas trajanja prireditve, na osnovi izdelane strokovne
ocene obremenitve okolja s hrupom. |
|
102. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem) |
|
(1)
Elektromagnetno sevanje je sevanje, ki pri uporabi ali obratovanju vira
sevanja v njegovi bližnji ali daljni okolici povzroča elektromagnetno
polje in je tveganje za škodljive učinke za človeka in živo naravo. |
(2)
V občini je zgrajeno nizko in srednje napetostno elektroenergetsko
omrežje, ki sodi med nizko frekvenčne vire elektromagnetnega sevanja.
Prav tako so po ozemlju občine razporejeni posamični objekti in naprave
radijskih in televizijskih oddajnikov, baznih postaj,
telekomunikacijskih oddajnikov ipd., ki sodijo med visoko frekvenčne
vire elektromagnetnega sevanja. |
(3)
Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega
okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri
sevanja, ločimo dve stopnji varstva pred sevanjem: |
– I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. To so območja bolnišnic, zdravilišč, okrevališč
ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto
stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju. |
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. To so zlasti
območja brez stanovanj, namenjena industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena
kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na
površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali
železniškemu prometu. |
(4)
Objekte z varovanimi prostori je dovoljeno umeščati le v primerno
oddaljenost od virov elektromagnetnega sevanja. |
(5)
Na območju občine ni obstoječih ali dolgoročno predvidenih
visokonapetostnih virov elektromagnetnega sevanja, ki bi imeli določeno
vplivno območje v katerega ne bi bilo dovoljeno umeščati objektov z
varovanimi prostori. |
|
103. člen |
|
(ostali prostorsko izvedbeni pogoji
glede varovanja zdravja) |
|
(1)
Razvijajo se turistične, rekreacijske in prostočasne dejavnosti kot ena
temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in dvig bivalnih
kakovosti ter za zagotovitev turistične prepoznavnosti občine.
Zagotavlja se primerni delež otroških igrišč, zelenih površin, površin
za šport in rekreacijo zaradi zdravega življenjskega sloga (gibanje) ter
primerne dostopnosti do njih s peš ali kolesarskimi potmi. |
(2)
Spodbuja se nadaljnji razvoj mreže pohodniških, planinskih, kolesarskih,
jahalnih in pešpoti. Poti naj se ustrezno markirajo in navežejo na
regionalno, državno in evropsko mrežo poti, ki potekajo čez območje
občine oz. v njeni bližini. Njihove lokacije in nanje vezane ureditve ne
smejo biti v nasprotju s conacijo gozdnega prostora, naravovarstvenimi
zahtevami in Načrtom upravljanja Krajinskega parka Goričko. |
(3)
V mirnih območjih na prostem se naj uredijo naravovarstvene učne poti,
opazovalnice za ptice in druge živali ter podobne vzgojno-izobraževalne,
turistične in rekreativne dejavnosti povezane z mirnimi aktivnostmi v
naravi. Njihove lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v
nasprotju s conacijo gozdnega prostora, naravovarstvenimi zahtevami in
Načrtom upravljanja Krajinskega parka Goričko. |
(4)
Površine za šport in rekreacijo naj bodi urejene na način, da bodo
zagotavljale dostop do športa in rekreacije za vse starostne in socialne
skupine prebivalstva. V čim večji meri naj se izkoristita obstoječa
športna in rekreacijska infrastruktura. |
(5)
Zelene površine (namenska raba ZP) naj bodo v čim večji možni meri v
javni funkciji ter dostopne čim širšemu krogu prebivalstva. |
(6)
Vsi objekti morajo biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in
odvažanja komunalnih odpadkov. Odpadki se ločeno zbirajo v posebnih
posodah (smetnjakih) po vrsti in/ali izvoru. Mesta za smetnjake morajo
biti določena zunaj stavbe, na delu gradbene parcele, ki omogoča
neoviran dostop komunalni službi. Ravnanje z odpadki mora biti urejeno
na način, ki ne ogroža zdravja ljudi. Občina na območju poselitve
zagotovi ustrezno število zbiralnic in zbirnih centrov za ločeno
zbiranje komunalnih odpadkov. Prepovedano je nelegalno odlaganje
odpadkov v okolje (tla, vode ipd.). Morebitna obstoječa nelegalna
odlagališča odpadkov mora Občina evidentirati in ustrezno sanirati. |
|
8. Tehnični pogoji gradnje objektov |
|
104. člen |
|
(tehnični pogoji gradnje objektov) |
|
(1)
Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na
posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S
smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja
gospodarske javne infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in
energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter
zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije
(zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode,
izraba geotermalne energije, skupni energetsko varčni sistemi ipd.).
Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene. |
(2)
Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne
ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in
poslovni ali proizvodni funkciji, se uredijo ločeni vhodi. |
(3)
Gradnja objektov in ureditev parcele mora biti taka, da s svojimi
ureditvami posredno ali neposredno ne ogroža sosednje parcele oz.
sosednje nepremičnine. |
(4)
Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte,
v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, v zimskem času zagotovljena
vsaj 2-urna dnevna osončenost, vsaj enega bivalnega prostora. Z vgradnjo
sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim
hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli
in v stanovanjski enoti. |
(5)
Pri gradnji objektov, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje je treba v
skladu z nacionalnim radonskim programom zagotoviti ustrezno izbiro
materialov za gradnjo in ustrezno zračenje prostorov. |
(6)
Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov
morajo zagotavljati požarno varnost objektov. Treba je zagotoviti tudi
potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na
sosednje objekte, pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,
neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za
intervencijska vozila. |
|
105. člen |
|
(neoviran dostop funkcionalno oviranim
osebam) |
|
(1)
Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih, morajo
omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o
zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje
in ustrezno število parkirnih mest. |
(2)
Novi posegi v prostor za javne namene ter obnove oz. gradnje novih
objektov in površin za javne namene, morajo biti načrtovani brez
arhitektonskih ovir. |
|
9. Strokovne rešitve in natečaji |
|
106. člen |
|
(strokovne rešitve in natečaji) |
|
(1)
Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN ali druge prostorske
ureditve iz prostorskega načrta, se lahko pridobijo z izdelavo
variantnih rešitev ali z javnimi natečaji. Variantne rešitve izdela več
različnih načrtovalcev (najmanj trije). Izdelane morajo biti tako, da
jih je mogoče med seboj primerjati. |
(2)
Kadar se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z izdelavo
variantnih rešitev, se za njihovo pripravo, vrednotenja in primerjave
uporabljajo predpisi, ki urejajo vsebino, obliko in način priprave
variantnih rešitev prostorskih ureditev. |
(3)
Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN je smiselno pridobiti z
javnim natečajem, kadar gre za načrtovanje prostorske ureditve ob javnih
površinah, prostorske ureditve z javnim programom, za kompleksne
prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju
prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske
dominante. |
(4)
Kadar načrtovane prostorske ureditve zajemajo zavarovana območja ali
objekte kulturne dediščine, se mora pred izvedbo javnega natečaja
pridobiti natečajne podlage pristojnega Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije. |
|
10. Prostorski izvedbeni pogoji na
območjih državnih in občinskih podrobnih prostorskih načrtov |
|
107. člen |
|
(območja veljavnih državnih prostorskih
načrtov) |
|
(1)
V enoti urejanja prostora, kjer velja državni prostorski načrt, se
upošteva prostorsko izvedbene pogoje iz državnega prostorskega načrta. |
(2)
Na območju občine veljajo naslednji državni prostorski načrti: |
EU 3 - DPA |
Železniška proga Pragersko–Hodoš |
Državni prostorski načrt |
Državni prostorski načrt za elektrifikacijo
in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš |
Objava |
Uradni list RS, št. 51/09 |
|
108. člen |
|
(območja predvidenih občinskih podrobnih
prostorskih načrtov) |
|
(1)
OPPN se lahko izdela za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora
ali manjše območje znotraj posamezne enote in podenote urejanja prostora
tudi, če to ni določeno v prostorskem načrtu in se takšna potreba izkaže
po sprejetju prostorskega načrta. OPPN se lahko izdela tudi na
kmetijskih zemljiščih pod pogoji iz Zakona o kmetijskih zemljiščih. |
(2)
Brez poprejšnje spremembe prostorskega načrta so z OPPN dopustne
naslednje spremembe podrobnejše namenske rabe prostora: |
– iz
območij proizvodnih dejavnosti v območja centralnih dejavnosti, območja
stanovanj, posebna območja, območja zelenih površin, |
– iz
območij centralnih dejavnosti v območja stanovanj, posebna območja,
območja zelenih površin, |
– iz
območij stanovanj v območja centralnih dejavnosti, posebna območja,
območja zelenih površin, |
– iz
posebnih območij v območja zelenih površin, |
– znotraj območij in površin podrobnejše namenske rabe prostora, kadar
so v prostorskem načrtu te določene podrobneje od predpisanih. |
(3)
Sprememba podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev z OPPN iz drugega odstavka tega člena se dopusti brez poprejšnje
spremembe prostorskega načrta, če: |
– je
sprememba potrebna za izvedbo občinskega razvojnega programa oz. drugega
razvojnega projekta v skladu z regionalnim razvojnim programom in |
– je
sprememba skladna s strateškim delom prostorskega načrta oz. občinskim
strateškim prostorskim načrtom, če je ta sprejet kot samostojni akt. |
(4)
Podrobnejša namenska raba prostora iz drugega in tretjega odstavka tega
člena se lahko spreminja na delu območja oz. na celotnem območju, ki se
ureja z OPPN. |
(5)
Občina po sprejemu OPPN, na podlagi katerega so nastale spremembe
podrobnejše namenske rabe prostora, te spremembe vnese v prostorski
načrt po postopku, ki ga določa prostorski predpis. |
(6)
Pri izdelavi OPPN se mora upoštevati omejitve v prostoru, ki so navedene
v preglednici v 46. členu prostorskega načrta za vsako enoto oz.
podenoto urejanja prostora. Pri oblikovanju objektov se upošteva
arhitekturna tipologija območja. |
(7)
Do izdelave in sprejema OPPN so v enotah oz. podenotah urejanja prostora
dovoljeni naslednji posegi: |
– dela, ki so povezana s pripravo in izdelavo OPPN, |
– odstranitev, pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,
zgrajen do sprejetja prostorskega načrta, rekonstrukcije in vzdrževanje
obstoječih objektov znotraj funkcionalnih zemljišč, spremembo
namembnosti objekta za (za vrste dejavnosti in pod pogoji, ki v tem
prostorskem načrtu veljajo za podrobnejšo namensko rabo prostora, na
kateri se objekt nahaja), ki se nahajajo na območju predvidenih OPPN, v
kolikor ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe OPPN ter postavitev
enostavnih, nezahtevnih in začasnih objektov, znotraj funkcionalnih
zemljišč obstoječega objekta ali pripadajočih stavbnih zemljiščih, kot
je predpisano za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora, |
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na funkcionalnem
zemljišču objektov in kmetij, |
– rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne
infrastrukture, |
– tekoče vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev prometnih ter
manipulacijskih površin, |
– tekoče vzdrževanje zelenih površin, |
– nujni komunalni posegi in |
– nujni sanacijski posegi. |
(8)
Izdelava OPPN je predvidena za enote oz. podenote urejanja prostora, ki
so navedene v nadaljevanju. Za posamezno enoto oz. podenoto urejanja
prostora so tam, kjer je to potrebno določeni tudi podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve (omilitveni ukrepi), ki
jih je potrebno upoštevati pri izdelavi OPPN. |
GP 5 |
Gornji Petrovci – gospodarska cona |
|
Podrobnejša namenska raba prostora |
IG – gospodarska cona
ZD – druge urejene zelene površine |
|
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Izdelati se mora načrt krajinske
arhitekture. |
|
Omilitveni ukrepi |
Pri pripravi OPPN se morajo določiti
ustrezne omejitve glede gabaritov objektov, ki naj ne izstopajo
iz okolice glede na ostale objekte in krajinske prvine ter
predvidi zasaditev zelenih barier v okolici in ob objektih. |
|
GP 16 |
Gornji Petrovci – Pindža |
Podrobnejša namenska raba prostora |
BT – površine za turizem
ZP – park
PC – površine cest |
|
Obstoječi objekti se lahko rekonstruirajo,
obnavljajo in vzdržujejo.
Na območju enote urejanja prostora je
dovoljena tudi gradnja in umeščanje stanovanjskih stavb za
posebne družbene skupine.
Ureditve znotraj območja OPPN morajo biti
predvidene tako, da ne vplivajo negativno na varovane vrednote
stavbne dediščine in njeno celovitost v prostoru.
V primeru ureditev rekreacijskih,
pohodniških, turističnih in drugih poti je potrebno pred
pripravo dokumentacije pristojno službo za varovanje narave
povprašati za morebitne predloge glede umeščanja tras in
spremljajočih ureditev. |
Omilitveni ukrepi |
Ob cesti se ohranjajo mejice.
Zelene površine (podrobnejša namenska raba prostora z oznako ZP)
naj bodo v čim večji možni meri v javni funkciji ter dostopne
čim širšemu krogu prebivalstva. |
|
KR 7 |
Križevci – nepozidano območje |
Podrobnejša namenska raba prostora |
SK– površine podeželskega naselja
PC – površine cest |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Obstoječi objekt se lahko rekonstruira,
obnavlja in vzdržuje na lastnih parcelah. Dovoljena je tudi
gradnja nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov, ki se
navezujejo na obstoječi objekt.
Strehe stanovanjskih objektov morajo biti
dvokapne, naklon od 35 do 45 stopinj, kritina opečna, siva ter
rjava, tlorisi podolžni, lahko lomljeni, sleme po daljši
stranici objekta, višina do K+P+1 ali K+P+M. |
KR 10 |
Križevci – Life center |
Podrobnejša namenska raba prostora |
BT – površine za turizem
ZD – druge urejene zelene površine |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Pri izvedbi gradbenih del in utrditvi
dovozne poti oz. ceste se naj čim manj posega izven ožjega
območja trase poti in ceste (izven območja trase izkopov ni
dovoljeno deponiranje izkopnega materialna in (ali) gradbenega
materiala in premikanje gradbenih strojev). Parkirišče za
motorna vozila se naj uredi ob robu glavne ceste in izven
travniških površin, dostop do turističnega vidrinega centra se
naj uredi kot pešpot z možnostjo izjemnega dovoza interventnih
vozil. Neizogibni poseki drevja in grmovja se naj izvajajo v
času izven gnezditvene sezone (od 1. septembra do 28.
februarja). Ob morebitni saditvi se naj uporabijo krajevno
značilne samonikle vrste gozdnega roba.
Na obravnavanem območju je v okviru
izdelave OPPN možna ureditev vodne površine.
Obstoječi objekt se lahko rekonstruira,
obnavlja in vzdržuje.
Izdelati se mora načrt krajinske
arhitekture. |
|
KR 13 |
Križevci – Križevsko jezero |
Podrobnejša namenska raba prostora |
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
V primeru ureditev rekreacijskih,
pohodniških, turističnih in drugih poti je potrebno pred
pripravo dokumentacije pristojno službo za varovanje narave
povprašati za morebitne predloge glede umeščanja tras in
spremljajočih ureditev.
Območje Križevskega jezera se uredi za
turistične namene, na območju arheološkega najdišča (EŠD-9863)
se predvidi postavitev križa za namene romanja.Urbana oprema in
montažni objekti naj bodo iz naravnih materialov.
Izdela se načrt krajinske arhitekture. Pri
zasaditvi se uporabi avtohtono drevje in grmovje. |
Omilitveni ukrepi |
Vse ureditve in posegi v prostor na
območjih z oznako podrobnejše namenske rabe ZD se naj izvajajo
na sonaraven način. Izvedeni morajo biti v pretežno leseni
izvedbi. Posegi v vodna in priobalna zemljišča naj bodo omejeni
na najmanjšo potrebno mero in izvedeni tako, da bo struga,
brežine in vodni ekosistem čim manj prizadeti.
Na območjih z oznako podrobnejše namenske
rabe ZD se v največji možni meri ohranja obstoječa vegetacija,
zaradi ohranjanja naravovarstveno pomembnih/kvalifikacijskih
habitatnih tipov (HT 44.132x44.33 Belovrbovja x Črnojelševja, HT
44.33 Črnojelševja/jesenovja), habitatov pomembnih za
ogrožene/kvalifikacijske vrste (HT 24.1 Potoki, 53.11 Trstičja)
ter naravne vrednote Mala Krka.
Na območju parc. št. 8702 k.o. Križevci se
zaradi ohranjanja naravovarstveno pomembnega/kvalifikacijskega
habitatnega tipa 44.132x44.33 Belovrbovja x Črnojelševja, lesna
vegetacija na južni strani parcele ohranja v največji možni
meri. Na površini, ki je ne porašča lesna vegetacija, se naj
ohranja ekstenzivna košnja (1–2 x letno), zaradi ohranjanja HT
38.22 Mezofilni travniki.
V vodotok in 5 m obrežni pas naj se ne
posega.
Na območju ni dovoljena zunanja
razsvetljava. Urejanje turistične infrastrukture (klopi, table
in poti) je dovoljeno le na V in S delu jezera. Obstoječi gozd
na J in Z delu se ohranja (tudi kot mirna cona). |
NE 5 |
Neradnovci – mlin |
Podrobnejša namenska raba prostora |
BT – površine za turizem
VC – celinske vode |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Objekti za nastanitev se naj locirajo na
parc. št. 527 k.o. Neradnovci. Na desni strani potoka in v
neposredni okolici mlina so možne samo ureditve za parkiranje in
igrišča. Ob urejanju okolice se naj ne posega v obrežno zarast
in brežino Male Krke in zadrževalnika ob mlinu. Pri podrobnem
načrtovanju se v največji možni meri ohrani obstoječi gozd oz.
se nadomesti z ustrezno zasaditvijo avtohtonega rastja.
Obstoječi objekt se lahko rekonstruira,
obnavlja in vzdržuje. Pri oblikovanju območja in objektov se
upošteva značilna arhitektura. Upošteva se maksimalna višina
objektov K+P, strehe so dvokapne z nakloni nad 35 stopinj in
opečno kritino.
Pri načrtovanju OPPN se za območje stavbne
dediščine upošteva tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni
detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in
pripadajočega zunanjega prostora, komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprt prostor z
niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo
pripadajočih objektov in površin), prostorski kontekst,
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih
objektih), celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov
v okolici značilnostim stavbne dediščine). Varuje se tudi širša
okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane
stavbne dediščine. V stavbno dediščino se lahko posega z
vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu
boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi
pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega projekta za
spomenik.
V primeru ureditev rekreacijskih,
pohodniških, turističnih in drugih poti je potrebno pred
pripravo dokumentacije pristojno službo za varovanje narave
povprašati za morebitne predloge glede umeščanja tras in
spremljajočih ureditev.
Izdelati se mora načrt krajinske
arhitekture.
Na območju je določena II. stopnja varstva
pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč
zaradi povzročanja hrupa oz. ki presega II. stopnjo. |
|
PE 7 |
Peskovci – Kompas 1 |
Podrobnejša namenska raba prostora |
IK – površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode
PC – površine cest |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Na obravnavnem območju se lahko, v primeru,
če gre za kompleksno ureditev kmetije, v okviru izdelave OPPN
dovoli tudi načrtovanje in gradnja stanovanjskega objekta za
lastnike kmetije oz. kmetijskih objektov. |
ST 12 |
Stanjevci – kmetijska cona |
Podrobnejša namenska raba prostora |
IK – površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Območje kmetijske cone se izdatno obsadi z
avtohtono drevnino in visokodebelnim sadnim drevjem. Izdela se
naj načrt krajinske arhitekture. |
Omilitveni ukrepi |
Travniške površine se naj ne obremenjujejo
s pašo (GVŽ/ha ne sme preseči 1,5).
V obrežno zarast se naj ne posega, prav
tako ni dopustna paša do obrežne zarasti.
Objekt naj bo odmaknjen vsaj za višino
odraslega drevesa (20–25 m) od obrežne zarasti. |
|
ST 13 |
Stanjevci – peskokop |
Podrobnejša namenska raba prostora |
LN – površine nadzemnega
pridobivalnega prostora |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Sanacija peskokopa, če je le možno, naj bo
sprotna. Po končani eksploataciji se območje dokončno sanira.
Nove zasaditve naj bodo z avtohtono drevnino. |
Omilitveni ukrep |
Pri vseh ureditvah oz. posegih na oz. v
neposredni bližini naravne vrednote (7494) se morajo ohranjati
lastnosti naravne vrednote, zaradi katerih je bila le-ta
opredeljena.
Na območju je potrebno preprečiti odtekanje
onesnaženih padavinskih voda v neimenovani potok. Za zadrževanje
eventualnega viška padavinskih voda je potrebna izvedba
usedalnika/zadrževalnika/ponikovalnika.
Na območju je potrebno urediti sanitarije
za delavce (kemično stranišče).
Na mestu pretakanja goriv se naj namestijo
lovilne posode, katere bodo preprečile razlitje goriv oz.
pronicanje le-teh v tla. V pridobivalnem prostoru hranjenje
goriv ni dopustno. Predvidena pralna ploščad – ploščad za
prečrpavanje goriv mora imeti nameščen lovilec olj. Pri ravnanju
z odpadnimi olji se naj prepreči vsakršno onesnaženje voda in
tal. Skladiščenje za okolje nevarnih snovi na območju peskokopa
(goriva, maziva, razstreliva ipd.) ni dopustno. Preprečiti je
potrebno vsakršno iztekanje za okolje nevarnih snovi iz
premičnih ali nepremičnih naprav v tla in podtalnico (namestitev
lovilnih skled, lovilci olj ipd.).
Na območju se naj ohranjajo osnovne
hidrološke in hidromorfološke značilnosti neimenovanega potoka,
ki predstavlja povirni dela Male Krke. Natančna velikost ožjega
vodozbirnega območja vodotoka in ukrepi za varovanje hidroloških
in hidromorfoloških značilnosti omenjenega neimenovanega
vodotoka se naj določi v posebni strokovni podlagi, ki jo izdela
za to usposobljen hidrolog. V kolikor bodo potrebna prečkanja
vodotoka s transportnimi in drugimi vozili, se naj v ta namen
uredi most. Vožnja vozil čez strugo vodotoka ni dopustna.
Utrditve struge na mestu prečkanja naj bodo izvedene sonaravno.
Na območju se dejanska raba tal (iz gozda v
območja pridobivanja mineralnih surovin) spreminja postopno in v
skladu z napredovanjem eksploatacijskih del. Odstranjevanje
vegetacije in tal na nagnjenih površinah se naj izvaja sočasno,
da se prepreči erozija tal. Po opustitvi izkoriščanja in izbrisu
iz katastra pridobivalnih prostorov, se naj
raba ponovno spremeni v gozd na celotnem območju, razen kjer
drugače izhaja iz omilitvenih ukrepov s področja varstva narave.
Vnos onesnaževal v tla ni dopusten. |
Preperinsko in humusno plast se naj
odstrani in začasno deponira na območju peskokopa, izven
odkopnega prostora, da jo bo po končani sanacijo možno uporabiti
za izvedbo rekultivacijskih del. Odrivka se naj odstranjuje v
skladu z napredovanjem eksploatacijskih del. Humus se naj odlaga
ločeno od jalovine in sicer na način, da se ohrani njegova
biološka aktivnost, v kupih višine največ 3–4 m, ki naj bodo
zatravljeni.
Na območju se naj sečnja gozda izvaja
postopno in v skladu z napredovanjem eksploatacijskih del ter z
usmeritvami iz strokovne podlage Okoljskega poročila (glej
okoljski cilj »ohranjanje in izboljšanje ekološkega stanja
celinskih voda«). Po zaključku posameznih faz eksploatacije je
treba ponovno vzpostaviti čim bolj naravno stanje. Rekultivacija
se naj izvaja z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, ki se naj
določijo v sodelovanju z Zavodom za gozdove ali Zavodom RS za
varstvo narave. Po zaključenih posameznih fazah izkoriščanja je
potrebno sanirati morebitne poškodbe, ki bi nastale na okoliškem
gozdnem drevju in gozdnih poteh.
Preprečuje se širjenje tujerodnih
invazivnih rastlinskih vrst. Ob morebitnem pojavljanju se jih na
širšem območju posega redno odstranjuje do vzpostavitve naravne
avtohtone vegetacije oz. odstranitve tujerodnih vrst.
Odstranjujejo se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška zlata
rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica
(Erigeron annuus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera),
japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F ×
bohemica), Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum), navadna
barvilnica (Phytolacca decandra), Sirska svilnica (Asclepias
syriaca) idr. Pričakujemo, da se bodo v času obratovanja v
Sloveniji in na širšem območju posega pojavile tudi nove
tujerodne invazivne vrste, zato je potrebno navedeni seznam
sproti posodabljati. Ukrep je potreben za zagotavljanje možnosti
razrasti in širjenja avtohtonih vrst.
Dela naj potekajo izključno v dnevnem času,
zunanja osvetlitev (tudi začasna ali občasna) na območju posega
ni dovoljena. Ukrep je potreben za preprečevanje negativnega
vpliva osvetljevanja na žuželke, netopirje in ptice.
Začasna varnostna ograja (delno že
obstoječa), ki je namenjena tudi preprečitvi zdrsa živali v
globino, ne sme biti iz mehke pletene mreže z odprtinami večjih
dimenzij. V takšne ograje se namreč divjad pogosto zaplete, se
poškoduje ali celo pogine. Mehke ograje se prav tako s časoma
razrahljajo, povesijo ali prerastejo z vegetacijo in ne
opravljajo več svoje funkcije. Deli peskokopa, kjer je možen
zdrs živali (nad previsnimi terasami) se ogradi z ograjo, kjer
okenca niso večja od 5 x 5 cm, primerne so kovinske pletene ali
panelne ograje. Ograjo je potrebno redno pregledovati in
vzdrževati.
Na območju peskokopa je potrebno preprečiti
nastanek večjih luž (predvsem v kolesnicah) na delih peskokopa,
kjer poteka pomet. S tem preprečimo nastanek ekološke pasti za
dvoživke: luže lahko privabijo urhe (in druge dvoživke), vozila
in stroji pa jih v času del povozijo ali jim uničijo zarod.
Posek gozda, posameznih dreves in
odstranjevanje grmovja se lahko opravi v obdobju od septembra do
konca februarja, kar je izven gnezditvene sezone ptici
(marec–avgust) ter izven obdobja, ko samice saproksilnih hroščev
v les odlagajo jajčeca (april–avgust). Ukrep je potreben za
zagotovitev varstva ptic in saproksilnih hroščev. |
Omilitveni ukrep |
Požagan les je potrebno iz območja
odstraniti v najkrajšem možnem času. Les listavcev, posekan po
1. septembru, je potrebno iz gozda odpeljati najpozneje do 1.
aprila naslednje leto. Med aprilom in avgustom les ne sme biti
skladiščen v neposredni bližini gozda. Z ukrepom bo preprečena
možnost nastanka ekološke pasti za saproksilne vrste hroščev.
Gozdni rob se po poseku gozda na končni
točki posega obnovi v stopničasto strukturo z rastišču
primernimi avtohtonimi lesnimi vrstami (strukturiran gozdni rob,
v skladu z navodili strokovnjaka za gozdove). Za zagotovitev
ustrezne širine gozdnega roba ni dovoljen dodaten posek dreves
izven območja peskokopa. Gozdni rob mora biti pravilno
oblikovan, stopničast in vrstno pester in kot tak tudi primerno
vzdrževan oz. negovan. Ukrep je potreben za zmanjšanje
negativnega vpliva na gozd in zmanjšanja negativnih vplivov
robnega učinka (t.i. edge effect).
Hidrološki režim povirnega dela Male Krke
se ne sme spremeniti do te mere, da bi negativno vplival na
naravovarstveno pomembne in/ali kvalifikacijske vodne vrste in
habitatne tipe dol-vodno (podrobnejše ukrepe je potrebno
določiti v strokovni podlagi za varovanje hidroloških in
hidro-morfoloških lastnosti vodotoka povirnega dela Male Krke).
Transportne poti se naj načrtuje izven
območja struge vodotoka, vožnja čez strugo vodotoka ni
dovoljena. Aktivnosti v peskokopu se morajo načrtovati in
izvajati na način, da ne bo prihajalo do povečanega kaljenja
vode v Mali Krki in pritokih.
Sečnja gozda se naj izvaja postopno in v
skladu z napredovanjem eksploatacijskih del. Vsa dela naj bodo
načrtovana tako, da bo vidnost v krajini čim manjša in bo
zajemala čim manj naravnega okolja. Po zaključku posameznih etap
eksploatacije je treba izvesti sprotno sanacijo in
rekultivacijo, na način, da se vzpostavi čim bolj naravno
stanje. Brežine in širine etaž se naj oblikujejo na način
(nakloni in širine), da po zaključku eksploatacije omogočajo
uspešno rekultivacijo vseh površin. Rekultivacija se naj izvaja
z avtohtonimi rastlinskimi vrstami (drevje, grmovnice,
vzpenjalke, travna ruša itd.), ki povečajo prekrivnost tudi na
brežinah kamnoloma in ki se jih naj določi v sodelovanju z
Zavodom za gozdove ali Zavodom RS za varstvo narave. Prednostno
se naj izvede sprotna sanacija vizualno najbolj izpostavljenih
delov peskokopa (npr. na najvišjih absolutnih nadmorskih
višinah, območjih odprtih pogledov ipd.) Po opustitvi
izkoriščanja in izbrisu iz katastra pridobivalnih prostorov, se
naj raba ponovno spremeni v gozd na celotnem območju, razen kjer
drugače izhaja iz omilitvenih ukrepov s področja varstva
narave. Monotonost amfiteatra se naj razbije tako, da se znotraj
peskokopa ne ustvarjajo izključno zaobljene linije, ki bi
neželeno dajale vtis umetno ustvarjenega terena – izvedejo se
naj dodatna zmanjšanja naklonov opuščenih brežin, povečanje
hrapavosti površin, ustvarjanje manjših usekov, zaobljanje
robov, oblikovanj različnih nasipnih stožcev, ipd. Natančnejša
določila v zvezi z rekultiacijo območja se naj določilo v
sanacijskem načrtu, v sodelovanju z Zavodom za gozdove in/ali
Zavodom RS za varstvo narave.
Omilitveni ukrepi in usmeritve za
upravljanje in sanacijo celotnega peskokopa so v prilogi 9
Okoljskega poročila. Omilitveni ukrepi in usmeritve veljajo za
celotno območje peskokopa, potrebno jih je upoštevati v pripravi
medobčinskega OPPN in ustrezno prenesti tudi v OPN občine
Puconci. |
|
11. Podrobnejši prostorski izvedbeni
pogoji za posamezne enote oz. podenote urejanja prostora |
|
109. člen |
|
(podrobnejši prostorski izvedbeni
pogoji) |
|
(1)
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji določajo posebne pogoje v
posamezni spodaj navedeni enoti oz. podenoti urejanja prostora, ki
dopolnjujejo splošne in skupne prostorsko izvedbene pogoje, prostorsko
izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, prostorsko izvedbene pogoje glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter obrambnih potreb ter prostorsko izvedbene pogoje glede varovanja
zdravja. |
(2)
Podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji se nanašajo predvsem na posebne
urbanistične pogoje, pogoje, ki izhajajo iz zahtev posameznih nosilcev
urejanja prostora in omilitvene ukrepe, ki izhajajo iz okoljskega
poročila. |
(3)
Za enote oz. podenote urejanja prostora, ki v tem členu niso posebej
omenjene, veljajo splošni in skupni prostorsko izvedbeni pogoji,
prostorsko izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, prostorsko izvedbeni pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb ter prostorsko izvedbeni pogoji glede
varovanja zdravja. |
AD 3 |
Adrijanci – Stara šola z gasilskim domom |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Gradnja novega objekta se naj izvede na
parc. št. 4351 k.o. Adrijanci. Parc. št. 2667 k.o. Adrijanci naj
bo namenjena zunanji ureditvi in parkirišču. |
AD 7 |
Adrijanci – kolesarski poligon |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Na območju enote urejanja prostora z oznako
podrobnejše namenske rabe prostora K1 je dovoljena ureditev
obstoječega kolesarskega poligona za kolesa brez motornega
pogona. Posegi v konfiguracijo terena naj bodo čim manjši.
Izvedejo se naj le ureditve iz naravnih materialov (zemljina,
les ipd.) v višini največ 1 m. Izven območja poligona se naj v
največji možni meri ohranja obstoječa raba. V primeru
spreminjanja trase poligona se na območju opuščene trase
vzpostavi prvotno stanje zemljišča. Postavitev varnostne ograje
je dopustna le v času izvedbe tekmovanj.
Na območju enote urejanja prostora z oznako
podrobnejše namenske rabe prostora ZS, ki je namenjeno ureditvam
za potrebe kolesarskega poligona so dovoljeni naslednji posegi
oz. so le-ti dovoljenji pod naslednjimi pogoji: |
Omilitveni ukrepi |
– dostop z avtomobili do površin se naj
onemogoči oz. parkirne površine se naj določijo izven območja z
naravovarstvenim pomenom (travišča, mejice itd.) oz. ob cesti v
naselju,
– uporaba površine je dopustna le za kolesa
brez motornega pogona,
– na rob površine se lahko postavijo le
montažni objekti zgolj v času prireditev, izven tega časa naj se
odstranijo,
– dopustno je postaviti objekt, ki služi za
shranjevanje opreme in orodja manjših dimenzij, gostinski
objekti niso dopustni, saj se v neposredni bližini pojavljajo
večje površine naravovarstveno pomembnih/kvalifikacijskih
habitatnih tipov (tako gozdnih kot negozdnih), ki so tudi
habitat naravovarstveno pomembnih/kvalifikacijskih vrst,
– v gozd in gozdni rob se ne posega.
Posegi v konfiguracijo terena naj bodo čim
manjši. Izvedejo se naj le ureditve iz naravnih materialov
(zemljina, les ipd.) v višini največ 1 m. V čim večji možni meri
se naj ohranja naravna vegetacija, zlasti debelejše drevje z
razvitejšim koreninskim sistemom. Robovi območja, ki mejijo na
odprti prostor (razen na gozd), se naj zasadijo z avtohtono
drevesno in grmovno vegetacijo neformalne zasnove. Postavitev
varnostne ograje je dopustna v času izvedbe tekmovanj. Prostor
za parkiranje vozil se naj zagotovi znotraj območja pobude. |
|
BO 6 |
Boreča – zvonik |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Obstoječi zvonik se lahko rekonstruira,
obnavlja in vzdržuje, medtem ko gradnja novih objektov ni
dovoljena. Dovoljena je tudi ureditev urbane opreme z
zasaditvijo. |
BO 7 |
Boreča – območje novega vinotoča |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
V enoti urejanja prostora je gradnja
samostojnih stanovanjskih objektov prepovedana. |
|
|
|
|
GP 2 |
Gornji Petrovci – spodnji podeželski del
naselja |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Obstoječe kmetije se lahko ohranjajo in
razvijajo znotraj svojih prostorskih možnosti, medtem ko gradnja
novih kmetij in kmetijskih gospodarstev znotraj enote urejanja
prostora ni dovoljena. |
GP 9 |
Gornji Petrovci – park |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Za ureditev gozdne površine v parkovno
površino se mora izdelati načrt krajinske arhitekture. |
Omilitveni ukrepi |
Zelene površine (podrobnejša
namenska raba prostora z oznako ZP) naj bodo v čim večji možni
meri v javni funkciji ter dostopne čim širšemu krogu
prebivalstva. |
|
|
|
|
GP 11 |
Gornji Petrovci – spodnji del naselja |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Obstoječe sončne elektrarne se lahko
vzdržujejo, rekonstruirajo in odstranijo, kot novogradnje so
dovoljene le na strehah objektov. Gradnja »nosilnih ali
konstrukcijskih« objektov za sončne elektrarne ni dovoljena. |
GP 13 |
Gornji Petrovci – zgornji del naselja |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Obstoječi tri in večstanovanjski objekti se
lahko rekonstruirajo, obnavljajo, odstranijo, spremenijo
namembnost in vzdržujejo, medtem ko gradnja novih tri in
večstanovanjskih objektov ni dovoljena. |
|
GP 14 |
Gornji Petrovci – evangeličanska cerkev |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Obstoječi stanovanjski objekt (župnišče) se
lahko rekonstruira, obnavlja, odstrani, spremeni namembnost in
vzdržuje, medtem ko gradnja novih stanovanjskih objektov ni
dovoljena. |
GP 22 |
Gornji Petrovci – Nedeljski breg |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Na območju enote urejanja prostora se
posegi v prostor načrtujejo tako, da se ohrani skladna krajinska
podoba v vplivnem območju, funkcionalne navezave in celovitost
kulturnega spomenika, ki se nahaja v neposredni bližini (cerkev
Svete Trojice (EŠD 2997)). |
Omilitveni ukrepi |
Mejica, ki se nahaja na Z delu obstoječih
stavbnih zemljišč (parc. št. 917 in 918 k.o. Gornji Petrovci) se
naj ohranja. |
|
KO 5 |
Košarovci – območje razpršene poselitve
ob naselju |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
V enoti urejanja prostora je dovoljena
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječih objektov
ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov. Gradnja novih
manj zahtevnih in zahtevnih objektov je prepovedana. |
KR 1 |
Križevci – naselje |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Obstoječi tri in večstanovanjski objekt se
lahko rekonstruira, obnavlja, odstrani, spremeni namembnost in
vzdržuje, medtem ko gradnja novih tri in večstanovanjskih
objektov ni dovoljena. |
|
KR 2 |
Križevci – evangeličanska cerkev |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Obstoječi stanovanjski objekt (župnišče) se
lahko rekonstruira, obnavlja, odstrani, spremeni namembnost in
vzdržuje, medtem ko gradnja novih stanovanjskih objektov ni
dovoljena. Dovoljena je tudi gradnja nezahtevnih, enostavnih in
začasnih objektov. |
KR 11 |
Križevci – športni center |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Pri načrtovanih ureditvah naj se ne posega
v območje gozda. Na parc. št. 3952 k.o. Križevci se naj ohranja
obrežna lesena zarast ob potoku v minimalni širini 5 m.
Na območju znotraj enote urejanja prostora,
opredeljenim s podrobnejšo namensko rabo prostora ZS je
prepovedana gradnja in dvigovanje terena. Na območju obstoječega
objekta (tribun), kjer je opredeljena podrobnejša namenska raba
prostora ZD, je legalizacija obstoječega objekta (tribun)
dovoljena le pod pogojem, da se za celotno območje enote
urejanja prostora izdela hidrološko hidravlična študija iz
katere bodo razvidni razredi poplavne nevarnosti, analizirana
možnost gradnje ter predvideni morebitni omilitveni ukrepi. |
|
KR 11/1 |
Križevci – mešano športno turistično
območje |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Na območju podenote urejanja prostora je
dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali
sprememba namembnosti vseh vrst objektov, katerih umeščanje je
dovoljeno na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako
BT in BC. |
KU 5 |
Kukeč – območje razpršene poselitve ob
naselju |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
V enoti urejanja prostora je dovoljena
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječih objektov
ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov. Gradnja novih
manj zahtevnih in zahtevnih objektov je prepovedana. |
|
|
|
|
KU 6 |
Kukeč – območje razpršene poselitve ob
naselju |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
V enoti urejanja prostora je dovoljena
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječih objektov
ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov. Gradnja novih
manj zahtevnih in zahtevnih objektov je prepovedana. |
MA 4 |
Martinje – razgledni stolp |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Na območju enote urejanja prostora je
dopustna le gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje ali odstranitev
lesenega oz. kovinskega razglednega stolpa. Tlorisna velikost
stolpa je lahko največ 25 m2, višina stolpa do 15 m.
Pritlični del stolpa (do višini 3 m) je lahko pokrit. Streha nad
stolpom je dvokapnica ali štirikapnica s poljubnim naklonom in
poljubno kritino. |
|
ST 3 |
Stanjevci – Stara šola |
Omilitveni ukrepi |
Zelene površine (podrobnejša
namenska raba prostora z oznako ZP) naj bodo v čim večji možni
meri v javni funkciji ter dostopne čim širšemu krogu
prebivalstva. |
ST 8 |
Stanjevci – turistična kmetija Kardoš |
Omilitveni ukrepi |
Na območju se nahajajo večje površine
naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov (1460 m2 HT
37.7 Visoko steblikovje, 7400 m2 HT 34.322 Suha
travišča, 1300 m2 HT 35.1 Suha volkovja, 11300 m2 HT
38.22 Mezofilni travniki), zato je potrebno živinorejo na teh
površinah zastaviti ekstenzivno (GVŽ/ha ne sme presegati 1,5),
da ne bi prišlo do njihove degradacije. |
|
|
|
|
ST 14 |
Stanjevci – mešano območje nad vaško
kapelo |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Ob umeščanju objektov v prostor se ohranja
prostorski kontekst kapelice. |
ST 15 |
Stanjevci – Pravljična dežela |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
V enoti urejanja prostora se naj objekte,
ki po arhitekturni zasnovi sledijo »pravljičnim« podobam iz
tujih okolij, umešča v ozadje oz. na način, da v prostoru niso
izstopajoči. Objekti naj ne predstavljajo dominant v prostoru.
Objekti morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni. Centralni
objekti se morajo arhitekturno vključiti v širšo podobo naselja
in upoštevati prostorsko izvedbene pogoje, ki so glede
oblikovanja predpisani za podrobnejšo namensko rabo prostora BT.
Zasnova celotne ureditve območja se mora na nevpadljiv način
vklapljati v kulturno krajino. Za zunanje ureditve se naj
uporablja avtohtone vegetacijske vrste. Parkirišče naj bo
ozelenjeno, in sicer najmanj 1 drevo na 4 parkirna mesta.
Obvezna je izdelava krajinskega načrta.
Travišč v dolinskem dnu, kjer je
opredeljena podrobnejša namenska raba prostora z oznako ZS naj
se ne zasipava, utrjuje ali izsušuje za namen gradnje objektov.
Dovoljeni niso nobeni posegi, ki bi spremenili ekološke razmere
na travišču oz. bi poslabšali stanje habitatnega tipa.
Umestitev objektov v prostor se načrtuje na
tak način, da se jih umešča na parcele št. 716, 717, 1366, 1363
(Z del), 1358 1357 in 1356 (vse k.o. Stanjevci). Možna je
umestitev objektov tudi na območju gozda na V delu
parcel št. 1350, 1351, 1352, 1353 in 1354 (vse k.o. Stanjevci).
Morebitno pot čez travišča, na območju, ki
je opredeljeno s podrobnejšo namensko rabo prostora z oznako ZS,
naj se načrtuje prednostno ob robu travišča, na podestih (na
pilotih) in na način, da se ohranja največja možna površina
travišča, da se ne poslabšajo ekološke razmere na rastišču niti
stanje habitatnega tipa.
Na območju ni dovoljen vnos tujerodnih
invazivnih rastlinskih in živalskih vrst še zlasti ne tistih, ki
so na opozorilnem seznamu evropske unije
(http://ec.europa.eu/environment/nature/invasivealien/list/index_en.htm). |
|
|
|
|
ST 16 |
Stanjevci – območje razpršene poselitve
ob naselju |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
V enoti urejanja prostora je dovoljena
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječih objektov
ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov. Gradnja novih
manj zahtevnih in zahtevnih objektov je prepovedana. |
ST 17 |
Stanjevci – območje med železnico, cesto
in vodotokom |
Omilitveni ukrepi |
Padavinske vode je treba pred iztokom v
bližnje vodotoke ustrezno očistiti preko ustrezno
dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj oz. na način kot
določajo predpisi. Preprečiti je treba vsakršno odtekanje
onesnažene padavinske vode v bližnji vodotok (neprepustnost
tlakovanih površin, robniki, padci proti požiralnikom ipd.).
Zbiranje, skladiščenje, prečrpavanje, pretakanje in mešanje
okolju škodljive snovi na celotnem območju ni dopustno.
Komunalne odpadne vode iz objektov se do
izgradnje javnega kanalizacijskega sistema obvezno odvajajo v
malo komunalno čistilno napravo, po izgradnji javne kanalizacije
se naj ta v celoti odstrani, objekte pa priključi na javni
kanalizacijski sistem.
V 15 m vplivni pas Peskovskega potoka in
naravne vrednote Peskovski potok poseganje ni dovoljeno. Ohranja
se obstoječa obrežna lesnata vegetacija in vegetacija visokih
steblik.
Na območju se naj izvede izdatna zasaditev
ob zahodni in južni meji območja, z neformalno zasnovo in z
avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami. Priporočljive so
rastlinske vrste z gosto krošnjo. Zasaditev se naj izvede na
način, da bodo skriti vsi objekti na območju plana v vseh
horizontalnih slojih (grm, drevo). Obrežne vegetacije ni
dovoljeno odstranjevati.
Na parkiriščih mora biti zasajeno vsaj eno
veliko drevo na 4 parkirna mesta ali srednje veliko drevo na 3
parkirna mesta.
Uporaba intenzivnih, nasičenih fasadnih
barv ni dopustna, uporabijo se naj nevpadljivi zemeljski toni
(sivi, bež, olivno zeleni, pastelni odtenki), fasade so lahko
obdelane z različnimi materiali.
Dominantni objekti niso dopustni. |
|
|
|
|
ŽE 2 |
Ženavlje – centralni del naselja ob
binkoštni cerkvi |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Na območju obstoječega zadružnega doma je
dovoljena ureditev stanovanj in bivanje. |
ŽE 5 |
Ženavlje – ribnik |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Ohranja naj se avtohtona lesena obrežna
zarast. |
|
ŽE 7 |
Ženavlje – območje razpršene poselitve |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in
dodatne omejitve |
Za obstoječe objekte se izvede sanacija
stanja, ki obsega najmanj komunalno in oblikovno sanacijo.
Komunalna sanacija obstoječih objektov
obsega najmanj:
– sanacijo priključevanja na javno cesto,
– obvezno priključevanje na javno vodovodno
omrežje,
– obvezno priključevanje na javno
kanalizacijsko omrežje, če je le-to na voljo ali izgradnjo male
čistilne naprave.
Oblikovna sanacija obstoječih objektov
obsega najmanj:
– legalizacijo ali odstranitev nelegalno
zgrajenih objektov ali delov objektov,
– analizo obstoječih oblikovnih značilnosti
obstoječih objektov, ugotovitev odstopanj in odprava oblikovnih
neskladnosti, glede na prostorsko izvedbene pogoje predpisane za
oblikovanje na območjih podrobnejše namenske rabe prostora A,
– uvedbo novih sanacijskih ukrepov, s
katerimi je mogoče izboljšati podobo obstoječih objektov, kot so
npr. sonaravno urejanje zunanjih površin, ozelenitev oz.
zasaditev okolice objektov, oblikovna sanacija nezahtevnih in
enostavnih objektov, odstranitev neustreznih arhitekturnih
elementov, menjava neustrezne kritine ipd.
Za obstoječe objekte veljajo prostorsko
izvedbeni pogoji predpisani za podrobnejšo namensko rabo
prostora A. |
|
12. Spremljanje stanja okolja |
|
110. člen |
|
(spremljanje stanja okolja) |
|
(1)
Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja
država oz. njene pooblaščene službe, občina in investitorji, v skladu s
pristojnostjo, spremljajo stanje okolja in izvajajo ukrepe iz okoljskega
poročila pri izvajanju prostorskega načrta za naslednje kazalce stanja
okolja: |
(2)
Podzemne vode: |
– spremljanje kakovosti podzemne vode glede na fizikalno kemijske in
biološke parametre, |
– spremljanje kvalitete pitne vode, |
– spremljanje števila oseb, ki se oskrbuje s pitno vodo iz javnega
vodovoda, |
– spremljanje števila obnovljenih gnojnih jam in urejenih pretočnih
greznic, |
– spremljanje letne količine odplak, pripeljanih iz nepretočnih greznic
na komunalno čistilno napravo, |
– spremljanje izdatnosti vodnega vira glede na potrebe za oskrbo
prebivalcev s pitno vodo, |
– spremljanje dolžine, urejenosti kanalizacije, |
– spremljanje dolžine, urejenosti kanalizacije na vodovarstvenih
območjih (ko bodo ta določena), |
– spremljanje posegov na vodovarstvenih območjih (ko bodo ta določena), |
– spremljanje površine zemljišč za intenzivno pridelavo na
vodovarstvenih območjih (ko bodo ta določena). |
(3)
Površinske vode: |
– spremljanje kakovosti površinske vode vodotokov glede na fizikalno
kemijske in biološke parametre, |
– spremljanje hidromorfoloških značilnosti celinskih voda, |
– spremljanje števila porabnikov vode, priključenih na kanalizacijski
sistem z ustreznim čiščenjem odpadne komunalne vode, |
– spremljanje pokritosti naselij z urejeno kanalizacijo, ki se konča s
čistilno napravo, |
– spremljanje izboljšanja poplavne varnosti objektov na poplavnem
območju, |
– spremljanje površine stavbnih zemljišč in števila objektov na
poplavnih območjih, |
– spremljanje površine stavbnih zemljišč na priobalnih zemljiščih
celinskih voda, |
– spremljanje površine stavbnih zemljišč na erozijsko ogroženih
območjih, |
– spremljanje števila in stanja evidentiranih zemeljskih plazov in
drugih erozijskih pojavov, |
– spremljanje deleža pozidanih površin. |
(4)
Kakovost zraka in podnebne spremembe: |
– spremljanje povprečnega dnevnega prometa po regionalnih cestah, |
– spremljanje vrste in deleža energentov za ogrevanje stavb, |
– spremljanje števila objektov, ki uporabljajo obnovljive vire energije
za segrevanje, |
– spremljanje dolžine plinovodnega omrežja, |
– spremljanje deleža objektov priključenih na plinovodno omrežje, |
– spremljanje obremenjenosti in kakovosti zunanjega zraka z SO2,
NOx, HOS, PM10, CO, Pb, O3 in benzenom
izražena kot stopnja onesnaženosti za celotno območje SI1, |
– spremljanje emitirane količine toplogrednih plinov CO2, CH4, N2O,
HFC, PFC in SF6 izražene v ekvivalentu CO2 v
okviru Republike Slovenije. |
(5)
Hrup: |
– spremljanje stopnje varstva pred hrupom, |
– spremljanje površin območij, namenjenih stanovanjskim in centralnim
dejavnostim v vplivnem pasu pomembnejših cest, |
– spremljanje dolžine meje med območji, kjer se stikajo območja
proizvodnih dejavnosti in območja, namenjena za stanovanjske površine. |
(6)
Tla, kmetijstvo in gozdarstvo: |
– spremljanje onesnaženosti tal, |
– spremljanje deleža pozidanih površin, |
– spremljanje površine kmetijskih zemljišč po namenski in dejanski rabi, |
– spremljanje deleža površin za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, |
– spremljanje izgube kmetijskih površin za kmetijski namen (sprememba
namembnosti zemljišč), |
– spremljanje površine kmetijskih zemljišč z izvedenimi agrarnimi
operacijami, |
– spremljanje površine gozdov po namenski in dejanski rabi, |
– spremljanje površine gozdov s prvo stopnjo poudarjenosti gozdnih
funkcij, |
– spremljanje izgube gozdnih površin. |
(7)
Odpadki: |
– spremljanje deleža zbranih mešanih odpadkov, |
– spremljanje deleža ločeno zbranih odpadkov, |
– spremljanje deleža odpadkov s končnim mestom odlaganja na odlagališču
odpadkov, |
– spremljanje števila zbiralnic ločenih frakcij, |
– spremljanje števila zbirnih mest in zbiralnic za odlaganje odpadkov, |
– spremljanje števila nelegalnih odlagališč in njihovih sanacij. |
(8)
Krajina: |
– spremljanje površine stavbnih zemljišč na območju Krajinskega parka
Goričko, |
– spremljanje površine kmetijskih zemljišč z izvedenimi agrarnimi
operacijami. |
(9)
Narava: |
– preprečevanje zmanjšanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov
in habitatnih tipov, vrst in habitatov ter genomov in genov, |
–
odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega
naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovi regeneracijskih
sposobnosti, |
– preprečevanje uničenja naravnih vrednot in zmanjševanje biotske
raznovrstnosti na ekološko pomembnih območjih, |
– preprečitev škodljivih vplivov na varstvene cilje, ki so opredeljeni
za območja Nature 2000. |
(10)
Kulturna dediščina: |
– spremljanje števila enot in ocene stopnje ogroženosti enot kulturne
dediščine. |
(11)
Elektromagnetno sevanje: |
– pregled primerne oddaljenosti objektov (urbana območja – stanovanjski
in javni objekti) od virov elektromagnetnega sevanja, |
– spremljanje števila stavb z varovanimi prostori, ki so namenjene
bivanju, v vplivnem pasu elektromagnetnega sevanja. |
(12)
Svetlobno onesnaževanje: |
– spremljanje števila svetilk javne razsvetljave, |
– spremljanje deleža ustreznih svetilk javne razsvetljave, |
– spremljanje porabe električne energije za javno razsvetljavo na
prebivalca. |
(13)
Prebivalstvo, zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja: |
– spremljanje števila rekreacijskih objektov in deleža površin za šport
in rekreacijo, |
– spremljanje deleža otroških igrišč in zelenih površin znotraj
poselitvenih območij, |
– spremljanje ustrezne dostopnosti do otroških površin, zelenih površin
ter rekreacijskih in športnih površin z peš oz. kolesarskimi
potmi/povezavami, |
– spremljanje površine primernih površin za poselitev, |
– spremljanje števila novih delovnih mest, |
– spremljanje gibanja števila prebivalcev in selitvenega gibanja, |
– spremljanje števila telesno in športno aktivnih prebivalcev, |
– spremljanje števila večjih virov vonjav, |
– spremljanje števila prijetih pritožb zaradi neprijetnih vonjav in
vplivov iz okolja, |
– spremljanje deleža rabe obnovljivih virov energije, |
– spremljanje števila in dolžine stikov konfliktnih območij, |
– spremljanje površine kmetijskih zemljišč in njiv na prebivalca, |
– spremljanje števila prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz
javnega vodovodnega sistema, |
– spremljanje deleža prebivalcev, ki se oskrbuje s pitno vodo iz lastnih
zajetij, |
– spremljanje deleža vodnih virov, kjer je uveljavljen varstveni režim
(vodovarstveno območje), |
– spremljanje deleža prebivalstva, ki nima urejenega nadzora nad
kakovostjo pitne vode, |
– spremljanje dolžine državnih cest skozi naselja, kolesarskih poti in
cest, kjer je uveljavljeno umirjanje prometa, |
– spremljanje števila IPPC zavezancev, |
– spremljanje določitve površin podrobnejše namenske rabe prostora, kjer
so določene II, III. in IV. stopnja varstva pred hrupom, |
– obveščanje javnosti o stanju okolja in poročanje o izvedenih ukrepih. |
(14)
Občina zagotovi monitoring za tiste kazalce, pri katerih ni na voljo
podatkov iz državnega monitoringa. Vse podatke, tako tiste iz državnega
monitoringa kot tiste, za katere občina sama zagotavlja spremljanje, naj
občina zbere in predstavi javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila.
Omenjeno poročilo naj vsebuje tudi poročilo o izvedenih omilitvenih
ukrepih, ki so povzeti v tem prostorskem načrtu in izhajajo iz
Okoljskega poročila. |
(15)
Občina mora v okviru spremljanja stanja prostora urediti in vzpostaviti
tudi način sprejemanja pritožb prebivalcev, zaradi vplivov na okolje in
njihovega reševanja. |
|
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
111. člen |
|
(prenehanje veljavnosti prostorskih
aktov) |
|
Z
dnem uveljavitve tega prostorskega načrta prenehajo veljati naslednji
prostorski akti: |
1. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000,
dopolnjenega v letu 1990, in družbenega plana Občine Murska Sobota za
obdobje 1986–1990, dopolnjenega v letu 1987 (Gornji Petrovci) (Uradni
list RS, št. 25/97) |
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planov Občine
Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 49/98) |
3. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Gornji
Petrovci (Uradni list RS, št. 49/98, 87/05, 90/11 in 11/13). |
|
112. člen |
|
(dokončanje postopkov) |
|
(1)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega prostorskega načrta, se nadaljujejo in končajo po
določbah prejšnjih prostorskih izvedbenih aktov občine, pri čemer se za
začetek postopka šteje datum vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja pri pristojni upravni enoti. |
(2)
Postopki izdaje smernic, mnenj, projektnih pogojev in soglasij nosilcev
urejanja prostora, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega prostorskega
načrta, se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih prostorskih
izvedbenih aktov občine, pri čemer se za začetek postopka šteje datum
vloge pri pristojnem upravnem organu. |
(3)
Postopki za sprejem ter spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih
načrtov, ki so v času uveljavitve prostorskega načrta v postopkih
priprave in še niso bili javno razgrnjeni, se pripravijo na podlagi
določil novega prostorskega načrta. Prostorski izvedbeni načrti, ki so v
času uveljavitve prostorskega načrta v fazi javne razgrnitve ali po
javni razgrnitvi, se dokončajo po določbah prejšnjih izvedbenih aktov
občine. |
|
113. člen |
|
(hramba in vpogled prostorskega načrta) |
|
(1)
Prostorski načrt se hrani na sedežu Občine, na pristojni upravni enoti
in na Ministrstvu pristojnemu za prostor. |
(2)
Analogna oblika prostorskega načrta je na vpogled javnosti na sedežu
Občine. Digitalna oblika prostorskega načrta je javnosti dostopna na
spletni strani GIS portala iObčina. |
|
114. člen |
|
(neskladja prostorskega načrta) |
|
(1)
Prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki. V primeru
neskladnosti se uporablja analogna oblika. V primeru neskladnosti
tekstualnega in kartografskega dela prostorskega načrta se uporablja
tekstualni del. |
(2)
Vris prometnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe prostora PC je
bil narejen na zemljiški kataster. V primerih, ko prometne površine niso
odmerjene kot samostojne parcele v zemljiškem katastru, pa je bil njihov
vris narejen na podlagi dejanskega stanja v prostoru, se v primeru
neskladja med prikazom prometnih površin v prostorskem načrtu in
dejanskim stanjem v naravi, se upošteva dejansko stanje v naravi. |
|
115. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega prostorskega načrta izvajajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
116. člen |
|
(veljavnost prostorskega načrta) |
|
Ta
prostorski načrt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 007-0001/2020-28 |
Gorni Petrovci, dne 22.
decembra 2020 |
Župan |
Občine Gornji Petrovci |
Franc Šlihthuber |