Na podlagi 12., 17.,
23., 27., 29., 31., 33. in 34. člena
Zakona o urejanju prostora – ZUre-P-1
(Uradni list RS, št. 101/02, 8/03 in 58/03),
Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih
lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag
(Uradni list RS, št. 86/04) in 7. člena
Statuta Občine Borovnica
(Uradni list RS, št. 42/99 in 17/00 ter Naš časopis, dec. 2001) je
Občinski svet Občine Borovnica na 3. redni seji dne 25. 1. 2007 sprejel |
O D L O K |
o občinskem
lokacijskem načrtu za območje urejanja B1 R/5 – EOHIPPUS Borovnica |
I. SKUPNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
sprejme Občinski lokacijski načrt Konjeniški center EOHIPPUS za
ureditveno območje B1-R/5 (v nadaljevanju besedilu: OLN KC – Eohippus«),
ki ga je izdelalo podjetje Area – LINE d.o.o. iz Cerknice pod številko U
08/06. |
2. člen |
(vsebina lokacijskega
načrta) |
Lokacijski načrt iz
1. člena odloka določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, lego,
zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično,
krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev,
pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene
ukrepe, parcelacijo in dinamiko izvajanja posegov, obveznosti
investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka. |
3. člen |
(sestava lokacijskega
načrta) |
Lokacijski načrt iz
1. člena odloka vsebuje tekstualni in grafični del. |
Tekstualni del
lokacijskega načrta vsebuje: |
A TEKSTUALNI DEL:
|
1. Odlok o
lokacijskem načrtu |
2. Smernice in mnenja
|
3. Obrazložitev
lokacijskega načrta |
4. Tehnični elementi
za zakoličenje |
B GRAFIČNI DEL
|
1. Izsek iz planskega
akta občine |
2. Katastrski načrt
|
3. Geodetski načrt za
pripravo lokacijskega načrta |
4. Namenska raba –
delitev na funkcionalne enote |
5.a
Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor |
5.b Zazidalna
situacija |
6. Prometna ureditev
|
7. Zbirna karta
komunalnih vodov |
8. Zakoličbeni načrt
in parcelacija |
9. Idejna zasnova
hortikulturne ureditve |
10. Idejne zasnove
objektov |
II. OPIS PROSTORSKE
UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z LOKACIJSKIM NAČRTOM |
4. člen |
Ureditveno območje,
ki se ureja s tem lokacijskim načrtom, obsega travniške površine s
pomožnimi objekti, na katerih je z Odlokom o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje
1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Vrhnika za obdobje
1986–1990, ki se nanašajo na območje Občine Borovnica – spremembe 2004
(Uradni list RS, št. 108/04), predvidena ureditev Konjeniškega centra
Eohippus. |
Na obravnavanem
območju se na površinah in v pomožnih objektih že opravljajo dejavnosti:
nastanitveni objekt za konje in žrebeta, zunanje jahališče in dva
peščena izpusta. |
Predvidena kompleksna
ureditev konjeniškega centra obsega celotno razpoložljivo površino in se
deli v tri funkcionalne enote: vzreja lastnih konj, območje konj v
oskrbi in skupni vadbeni prostori. |
III. UREDITVENO
OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA |
5. člen |
Ureditveno območje
obsega osrednji večji del parcele št. 782/1 in dele parc. št. *593, 780,
781, 783/1 in 793/9 vse k.o. Borovnica, ter za samostojen dovoz do
urejenega centra parcele št. 526/2, 526/3 in 791/1, vse k.o Breg, v
skupni površini cca 13.750 m2. |
Meja lokacijskega
načrta poteka na zahodni strani po parcelni meji regulacije Borovniščice
s parcelo št. 3369/26 k.o. Borovnica, na severni s strani poteka meja po
izvedeni fizični ograji s tovarno Fenolit, ki v pretežni meri sledi
parcelni meji med parcelama št. 782/1 in 793/9 k.o. Borovnica.
|
Na vzhodni strani se
izvede nov cestni priključek čez parcele št. 526/2, 526/3 in 781/1, vse
k.o. Breg. Na južni strani se meja zakjuči po meji regulacijskega
vodnega odprtega kanala in seka parcele št. *593, 782/1, 780, 781 in
783/1, vse k.o. Borovnica. Ostali deli teh parcel na južni strani
ostanejo v prvotni kmetijski rabi in služijo pašnikom konjeniškega
centra. |
IV. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
6. člen |
(opis vplivov in
povezav ureditve s sosednjimi območji) |
Plansko opredeljeno
območje B1- R/5 je namenjeno ureditvi in gradnji športno rekreacijskih
objektov in naprav, namenjenih reji in dresuri športnih konj in
opravljanju rekreacijske dejavnosti. |
Območje je na robu
poselitvenega območja z industrijskimi objekti in odprtem prostoru
ravninskega barjanskega prostora. Izgradnja centra z objekti predstavlja
dopolnitev gradnje med novo regulacijo vodotoka Borovniščice in
regionalno cesto Borovnica–Podpeč. |
Zahodno od regulacije
so barjanske površine v prvotni kmetijski rabi. Tudi na južni strani
centra so kmetijske površine že urejene kot pašniki. |
Na vzhodni strani
meji zemljišče na redko obcestno pozidavo s prostostoječimi
individualnimi hišami s spremljajočimi objekti. |
Konjeniški center je
komunikacijsko vezan na industrijski kompleks, ki leži na severni strani
in se na njega tudi prometno navezuje. |
Vpliv predvidenega
posega na sosednja zemljišča bo minimalen, ker se bo na kmetijskih
površinah odvijala kmetijska dejavnost v navezavi s potrebami konj. Za
potrebe obiskovalcev pa se območje navezuje na skupne površine tovarne
Fenolit. |
Z izgradnjo
infrastrukture bodo vplivi na okolje kontrolirani. |
7. člen |
(opis rešitev
načrtovanih objektov in površin) |
Predvidene gradnje in
ureditve so namenjene reji in dresuri športnih konj. |
Območje se deli na
funkcionalne enote, ki predstavljajo podrobnejšo namensko rabo zemljišč,
objektov in naprav, in sicer: |
A – funkcionalna
enota za vzrejo lastnih konj: |
– obstoječ objekt
kozolec z nadstrešnico – namestitev konj, |
– obstoječ pomožni
objekt za žrebeta se odstrani, |
– nov nastanitveno
servisni objekt, |
– nova povezovalna
lamela z nastanitvenimi boksi, |
– ureditev izpustov
glede na novo lego objektov, |
– preureditev
zunanjih manipulacijskih površin. |
Na tej lokaciji se že
opravlja dejavnost vzreje konj. Območje se navezuje na dovoz in dostop
preko industrijskega kompleksa. Obstoječ objekt se navezuje na večji
manipulacijski prostor na vzhodni strani objektov. Novi objekti so
postavljeni v dveh lamelah. Večji nastanitveno servisni objekt je
lociran vzporedno s kozolcem tako, da se na zahodni strani postavi
povezovalna lamela z nastanitvenimi boksi. Pred tem povezovalnim delom
se uredi dvoriščni del s peščenim izpustom. |
V novem servisnem
objektu so prostori za nastanitev žrebet, oskrbo konj, skladiščenje
krmil in žaganja ter prostori za zaposlene. |
B – funkcionalna
enota za konje v oskrbi: |
– v območju te
funkcionalne enote ni obstoječih objektov, |
– izgradnja skupnega
objekta s pokrito jahalnico, boksi za konje v oskrbi, pomožni boksi,
ambulantni del, vzporedni prostori za oskrbo konj (kopalnica, solarij),
prostori za obiskovalce, zaposlene, skladiščenje krme, sanitarije in
garderobe, |
– ureditev izpustov
za konje na severni in južni strani predvidenega objekta, |
– izgradnja gnojišča,
|
– ureditev dovozne
ceste z najnujnejšimi parkirnimi prostori. |
Na razpoložljivem
zemljišču se postavi vzdolžno (vzhod – zahod) pokrita jahalnica za
potrebe celotnega centra. Na severni in južni strani se navežejo na
jahalnico boksi za konje, in sicer na južnem delu objekta so konji v
oskrbi za dresuro in na severni konji za nego. Vhodni del ob jahalnici
je namenjen sprejemu konj z ambulantnim traktom. Na zahodni strani
objekta pa so servisni prostori. |
Izpusti za konje v
oskrbi so locirani v nadaljevanju boksov. Objekt je vezan na
manipulativni prostor proti obstoječemu odprtemu jahališču ter na
vzhodni strani na prometne površine novega dovoza v konjeniški center.
|
C – funkcionalna
enota s skupnimi vadbenimi in oskrbnimi prostori: |
– preureditev
obstoječega odprtega jahališča, |
– ob jahališču
ureditev peščene sprehajalne steze, |
– namestitev
sprehajalne naprave, |
– izgradnja gnojišča
za lastne konje, |
– izgradnja prometnih
površin z dovozno cesto, parkiriščem za osebna vozila s prikolicami.
|
Obstoječa odprta
jahalnica je postavljena vdolžno (vzhod–zahod) na južnem delu plansko
razpoložljivega zemljišča. Krožno ob maneži se uredi peščena sprehajalna
steza za konje. Poleg teh vadbenih prostorov se v osrednjem delu na
prostih površinah postavi sprehajalna naprava ter potrebne parkirne
površine za dovoz konj s prikolicami. Na robu funkcionalne enote se
postavi gnojnik za konje v lastni reji. |
Vse tri funkcionalne
enote so povezane s skupno napajalno cesto, ki poteka po severnem robu
obravnavanega območja in se nadaljuje z novim priključkom na lokalno
cesto Borovnica–Podpeč. |
8. člen |
(izhodišča za
urbanistično oblikovanje) |
Pri projektiranju in
izvedbi načrtov posegov v ureditvenem območju OLN B1-R/5 »EOHIPPUS« je
potrebno upoštevati naslednja oblikovna in funkcionalna merila in
pogoje: |
1. Tipologija
zazidave: |
Novi objekti naj bodo
oblikovani kot kvalitena arhitektura z uporabo sodobnih materialov in
načinov gradnje z upoštevanjem tehnoloških zahtev namenske rabe.
|
2. Regulacijske črte:
|
Z OLN so določene
regulacijske črte, ki so razvidne na grafičnih prilogah. Regulacijske
linije ločujejo funkcionalne sklope in načrtovane odprte skupne
površine. |
3. Gradbene parcele:
|
Meja gradbene parcele
določa velikost in obliko gradbene parcele za posamezne obstoječe ali
načrtovane objekte. Dovoljena je delitev večjih gradbenih parcel, če bi
se za to pokazala potreba. V teh primerih je potrebno gradbeno parcelo
na novo določiti v posebnem (urbanističnem) delu projektne dokumentacije
za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
V primeru, da bodo
posamezne gradbene parcele določene po sprejetju tega odloka, je
potrebno upoštevati regulacijske linije, ki so določene s tem odlokom ob
sočasnem, smiselnem upoštevanju meril za določanje gradbenih parcel iz
Uredbe o prostorskem redu (Uradni list RS, št. 122/04). |
9. člen |
(lokacijski pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
1. Lega: |
Območje urejanja leži
zahodno od obstoječe pozidave naselja Breg in južno od obstoječega
industrijskega kompleksa Fenolit ob regionalni cesti št. R3-642
(Borovnica–Podpeč). Na nasprotni strani območja, namenjenega turistični
dejavnosti, je javno parkirišče. |
Predviden je
sestavljen objekt iz treh lamel. V skladu s parcelnim vzorcem so lamele
postavljene vzdolžno, kjer je sleme v rahlem odklonu na os lokalne
ceste. |
2. Gabariti objektov: |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
|Objekti v funkcionalni
| | | |
|enoti A:
| | | |
|
| | | |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
|– obstoječ kozolec z |12.90 m X
16.30 |etažnost P + | |
|nadstrešnico:
|m |vM, | |
|
| | | |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
|– obstoječ pomožni objekt:|se
odstrani | | |
|
| | | |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
|– nastanitveno servisni |15.30 m X
34.30 |etažnost P + | |
|objekt:
|m |vM, | |
|
| | | |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
|– povezovalna lamela: |15.30 m X
7.30 |etažnost P + | |
|
|m |M; | |
|
| | | |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
|Objekti v funkcionalni
| | | |
|enoti B:
| | | |
|
| | | |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
|– skupni objekt z |15.30 m X
34.30 |etažnost P + | |
|jahalnico:
|m |vM, | |
|
| | | |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
|– pokrita jahalnica: |20.00 m X
60.00 |etažnost P + | |
|
|m |N, | |
|
| | | |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
|– gnojišče z nadstrešnico |12.20 X 6.30
m |etažnost P; | |
|
| | | |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
|Objekti v funkcionalni
| | | |
|enoti C:
| | | |
|
| | | |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
|– odprta jahalnica s |30.60 m X
67.60 |na nivoju | |
|sprehaj. stezo:
|m |terena, | |
|
| | | |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
|– maneža: |30.00 m X
60.00 |na nivoju | |
|
|m |terena, | |
|
| | | |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
|– sprehajalna steza: |širine 3.50
m |na nivoju | |
|
| |terena, | |
|
| | | |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
|– sprehajalna naprava: |radij 17.00
m |na nivoju | |
|
| |terena, | |
|
| | | |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
|– gnojišče z nadstrešnico |12.20 X 6.30
m |etažnost P; | |
|
| | | |
+--------------------------+----------------+--------------+ |
3. Tolerance:
|
Lociranje objektov
sledi prostorski in programski zasnovi in planski omejitvi območja.
Izhodišče lociranja so obstoječi objekti in ureditev obstoječe maneže.
Tlorisne velikosti objekta imajo lahko največ ± 10% tolerance.
Vertikalni gabarit sledi tehnološkim zahtevam za dejavnost. Etažna
višina pritličnih delov objektov je minimalno 3.0 m. Nad posameznimi
deli objektov se izvede streha s senikom, za to se izvedejo visoke
mansarde (vM). Pokrita jahalnica ima dvojno etažno višino do ostrešja
(P+N). |
Dovoljena so
odstopanja od tras komunalnih vodov, kolikor to zahteva prilagoditev
terenu, obstoječim trasam vodov in naprav, tehnologiji in sami izvedbi
komunalnih vodov. |
Spremembe poteka tras
in dimenzioniranje komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov
z ustreznejšimi rešitvami se vključijo v izdelavo PGD dokumentacije,
vendar ne smejo potekati po zelenicah, na katerih je načrtovana
zasaditev z drevesi. |
4. Odmiki:
|
Funkcionalna enota A:
|
– sestavljen objekt
je na zahodni strani oddaljen od parcelne meje št. 3369/26 k.o.
Borovnica vsaj 5.90 m, oziroma od struge Borovniščice 11.00 m,
|
– na severni strani
je objekt oddaljen od meje urejanja 12.95 m, do meje so urejeni izpusti
za konje, |
– na južni strani je
obstoječi objekt oddaljen od meje urejanja 14.70 m, do odprtega
regulacijskega kanala so urejeni izpusti za konje. |
Funkcionalna enota B:
|
– skupen objekt z
jahalnico je na vzhodni strani od dogovorjene meje z lastnikom zemljišča
*593 k.o. Borovnica oddaljen 4.0 m in parkirišče pred objektom vsaj 1.0
m, |
– na severni strani
je objekt oddaljen od meje urejanja 16.85 m, ob meji je zgrajena
napajalna cesta konjeniškega centra, |
– na južni strani je
objekt oddaljen od meje urejanja 10.90 m, do meje so urejeni izpusti za
konje s tem, da se kanalizira odprt odvodni kanal, oziroma je odmik
objekta do kanala 6.55 m. |
Funkcionalna enota C:
|
– sprehajalna steza
za konje je oddaljena od meje urejanja 3.70 m oziroma je izvedena do
roba odprtega regulacijskega kanala, |
– sprehajalna naprava
je od severne meje urejanja oddaljen 4.0 m, na tem delu je na meji z
industrijskim kompleksom zgrajena napajalna cesta centra. |
5. Relativne višinske
kote: |
Gradnja in ureditve
so predvidene znotraj območja redkih poplav. |
Izhodiščne kote
objektov so 50 cm nad zabeleženo poplavno koto 290,20 m n.m. Ker morajo
objekti zaradi svoje funkcije imeti izhod na raščen teren, se za dele
objektov, ki so nižje od predvidene kote, izvedejo ukrepi varstva pred
poplavnimi vodami. |
Višinske kote
ureditev so vezane na zgornji rob vodotoka – nova Borovniščica |
– kota terena na jugozahodnem |
robu območja 290.12
m n.m., |
– kota terena na severozahodnem |
robu območja 290.32
m n.m., |
– kota zgornjega roba
nove Borovniščica: |
ki meji na JZ rob območja., 288.93
m n.m., |
ki meji na zahodni rob območja 288.79
m n.m., |
ki meji na SZ rob območja 289.18
m n.m.; |
Obstoječi objekt, ki
imajo pritičje na nižjem nivoju, se mora postopoma sanirati oziroma
dvigniti do nivoja notranjih komunikacij predvidenga sestavljenege
objekta oziroma do nivoja raščenega terena(normalni izhodi).
|
Novo predvideni
objekti: |
Enota A: kota
(pritličja) nastanitveno servisnega objekta, |
povezovalne lamele in
notranje komunikacije 290.75 m n.m., |
Enota B: kota (pritličja) pokrite
jahalnice 291.20 m n.m, |
kota cestnega priključka na |
regionalno
cesto 293.60 m n.m. |
Enota C: maneža s sprehajalno
stezo 291.00 m n.m. |
napajalna
cesta od zahoda 290.85 m |
do priključka 291.10 m n.m. |
6. Oblikovanje
objekta: |
Tlorisne zasnove bodo
izrazito vzdolžne ali sestavljene iz vzdolžnih lamel. Gradnja in izvedba
fasad se izvede v kombinaciji kamna, lesa in del klasično zidanih
obodnih zidov. Višinski gabarit, oblika strehe glede na sestavljenost
objekta naj se prilagodi tehnologiji in funkcionalnim potrebam. Streha
objekta je v osnovi simetrična dvokapnica, z naklonom strešin 38o ± 3o.
Kritina v opečni ali temni barvi. |
7. Zunanje ureditve:
|
Urejanje območja se
prilagodi lociranju in funkcijam objektov ter prostorskim možnostim. Na
območju urejanja ločimo več različnih ureditev. |
Celotno območje je
omejeno z ograjami. Osnovne prometne komunikacije, dovozna cesta s
priključkom na regionalno cesto in parkirišča so v asfaltni izvedbi.
|
Manipulacijske
površine pred in med objekti so v makadamski izvedbi s protiprašno
zaščito. Sprehajalna steza za konje je peščena z mivko. Izpusti iz
hlevskih delov objektov bodo izvedeni kot utrjena podlaga naravnega
terena ali peščena izvedba. |
Pred glavnim vhodom v
skupni objekt z jahalnico se izven prometnih površin uredi manjša
tlakovana vstopna ploščad. Ta služi kot prostor zbiranja, zadrževanja in
posedanja obiskovalcev. |
Proste zelene
površine se uredijo kot parkovne zasaditve. |
8.
Krajinskoarhitekturna ureditev: |
Zaradi ozko
odmerjenega razpoložljivega prostora se krajinska ureditev osredotoča
predvsem na oblikovanje vmesnih prostih površin in robov ureditvenega
območja. |
Proste površine med
objekti in utrjenimi površimani so zatravljene. Z zasaditvijo oziroma z
razmestitvijo zelenih elementov – drevja in grmovnic, želimo določene
točke poudariti, npr. dovozno komunikacijo, ipd., druga območja
orientacijsko ločiti, npr. vadbene in servisne površine, ali pa delno
prikriti pred pogledi, npr. prostor ob gnojiščih in s posodami za smeti.
Vrst rastlin, ki so konjem strupene (npr. Taxus baccata), se na
ureditvenem območju ne sadi. |
Na zahodnem robu
območja, ob Borovniščici, se ohranja obstoječa vegetacija. Ob
regulacijskem vodnem kanalu na jugu območja se vegetacija razredči,
ohrani se vitalna drevnina, ki služi za senco v izpustih. Za
vzpostavitev vizualne ločnice med industrijskim kompleksom in
konjeniškim centrom se predvidi zasaditev drevoreda na severnem robu
ureditvenega območja, ob obstoječi ograji. Za drevored se uporabi
avtohtona vrsta srednje velikih dreves z gosto krošnjo. |
Zasaditev ob novem
vstopnem delu v območje ima reprezentančen značaj, z razporeditvijo
drevnine se prostor usmerja proti glavnemu vhodu osrednjega objekta z
jahalnico. Ob dovozni komunikaciji se v vrsti zasadijo nizka drevesa.
Kot akcent vstopnega dela se ob vstopni ploščadi pred vhodom v objekt
zasadi okrasne grmovnice in večje drevo s transparentno krošnjo. Ob
vzhodnem robu območja, ki meji na vrt stanovanjske hiše, se v pasu med
funkcionalnimi površinami centra in mejo ureditvenega območja zasadi
živa meja. |
Zasaditev na prostih
površinah med objekti členi prostor na več načinov. |
V namen zmanjšanja
vidne izpostavljenosti gnojišč se ob teh objektih zasadi večje, bujno
raščave grmovnice. |
V osrednjem delu
območja ob maneži se z zasaditvijo dreves in grmovnic poudari mejo med
servisom in vadbenim prostorom, hkrati se omogoči senčni prostor med
sprehajalnikom in manežo, kjer se uredi manjši prostor za ogled
treningov. |
Na zelenicah ob
parkiriščih in izpustih na severni strani objekta z jahalnico se
predvidi posamezna drevesa, ki členijo izrazito vzdolžni odprti prostor.
Vrste, ki se uporabijo v tem delu, so srednja velika drevesa s
transparentno krošnjo. |
Na območju enote
vzreje lastnih konj se kot členitev grajenega U-kompleksa zasadi večje
solitarno drevo. Ob intervencijskem dovozu v območje se komunikacije in
izpuste za žrebeta loči z zasaditvijo manjših dreves. V južnem delu te
enote se ohrani zasajeno sadno drevo (jablana) ob obstoječi kopalni
ploščadi. |
9. Vodnogospodarske
ureditve: |
Za izvedbo tega OLN
je potrebna regulacija vodnega jarka z nadkritjem na južni strani novega
objekta jahalnice ob izpustih za konje. Nadkritje se izvede na podlagi
hidravlične presoje v fazi izdelave PGD za zunanjo ureditev jahalnice. |
V. ZASNOVA PROJEKTNIH
REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE INFRASTRUKTURE IN
OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO |
10. člen |
1. Promet
|
Priključek za dovoz
in dostop do konjeniškega centra oziroma funkcionalnih površin objektov
bo izveden z regionalne ceste R3-642 (Borovnica–Podpeč), ki poteka po
vzhodni strani območja. Priključek je lociran na razpoložljivo prosto
zemljišče med industrijskim kompleksom in domačijo. |
Dovoz je namenjen
dostavi in intervenciji. Dodaten intervencijski in oskrbovalni dovoz do
območja je obstoječ dovoz preko kompleksa Fenolit. Parkiranje osebnih
vozil zaposlenih in obiskovalcev in dostavnih vozil je na skupnih
parkiriščih s tovarno Fenolit. |
V samem območju
konjeniškega centra se uredijo parkirna mesta za dovoz konjev v oskrbo –
skupaj 18 parkirnih mest in za službena vozila konjeniškega centra –
skupaj 6 parkirnih mest. |
2. Vodovodno omrežje
|
Območje načrtovanih
prostorskih ureditev leži v bližini vodovarstvenega pasu Borovniškega
vršaja, kateri oskrbuje s pitno vodo Občini Vrhnika in Borovnica.
|
Priključitev
posameznih objektov na javno vodovodno omrežje se izvede s priključno
cevjo PE ustrezne dimenzije, ki jo določi projektant glede na porabo
vode, PN 12,5 v globini 1.20 m, ki se vgradi v zaščitno cev ustreznega
profila. Statični tlak na odjemnem mestu (vodomeru) bo od 4,5 do 5
barov. |
Pri načrtovanju in
gradnji je potrebno upoštevati odmike in križanja komunalnih vodov z
ostalimi komunalnimi vodi v skladu s Pravilnikom o tehnični izvedbi
vodovodnih objektov in naprav centralnega vodovoda v občini Vrhnika in
Borovnica (december 2001). |
Minimalen odmik
objektov od vodovoda je 5.00 m. Nad vodovodom niso dovoljeni gradbeni
posegi, dodaten nasip ali odvoz materiala nad cevovodom, gradnja ograj,
podpornih zidov in ostalih komunalnih vodov. |
Vodomer ustrezne
dimenzije, ki jo določi projektant glede na porabo in potrebno požarno
varnost, se vgradi v zunanji jašek ustreznih dimenzij, pokrit s pokrovom
lahke izvedbe ter toplotno izoliran ali tipski jašek, izdelanim iz PEHD,
za vsak gradbeni sklop ločeno. |
3. Odpadne vode
|
Projektne rešitve
odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda morajo
biti usklajene s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne
vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04), Uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list
RS, št. 35/06, 21/03), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih
voda iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/ 98,
31/02 in 62/01) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 45/05).
|
Območje nima
izvedenega javnega kanalizacijskega sistema za odvod komunalnih odpadnih
voda. Za območje je izdelana generalna rešitev kanalizacijskega sistema
s priključitvijo na centralno čistilno napravo Borovnica. Generalna
rešitev predvideva ločen kanalizacijski sistem za meteorne in sanitarne
vode. |
Sanitarne odpadne
vode se zberejo in odpeljejo v dve greznici. Greznici sta locirani v
manipulacijske površine območja centra in omogočata priključitev na
javni kanalizacijski sistem Breg – ČN Borovnica skladno z generalno
rešitvijo kanalizacije in ČN Borovnica in v skladu z Uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 45/05). |
Po izgradnji javnega
kanalizacijskega sistema in povezave na ČN Borovnica se obstoječi
greznici nadomesti z revizijskim jaškom. Vsi kanali morajo biti
vodotesni, zato je pri gradnji potrebno uporabiti materiale, ki to
zagotavljajo. Za gradnjo kanala se uporabljajo PVC cevi vrste E, razreda
trdnosti SN 8, oziroma cevi, ki imajo identične karakteristike.
Revizijski jaški do globine 1.5 m so minimalne dimenzije O 80 cm. Jaški,
ki so globji od 1,5 m, so minimalne dimenzije O 100 cm, pokriti z LTŽ
pokrovi primerne nosilnosti in vedno dostopni za pregled in čiščenje
kanalizacijskega sistema. |
Meteorna voda
predvidenih objektov se vodi v ločenem sistemu od sanitarnih voda v
skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih
cest (Uradni list RS, št. 47/05). Strešna padavinska voda je speljana
preko peskolovcev v odprt jarek. Padavinska voda iz utrjenih površin se
preko lovilcev olj spelje v meteorno kanalizacijo. Vse utrjene površine
morajo biti proti ostalemu terenu omejene z dvignjenimi robniki in
izvedene vodotesno. |
Za vse objekte, za
katere obstoji nevarnost preplavitve zaradi visoke vode v javnem kanalu,
je potrebno predvideti ustrezno zaščito (povratno zaklopko).
|
Vsa križanja
kanalizacije z ostalimi komunalnimi vodi morajo biti izvedena v zaščitni
cevi. Minimalni horizontalni odmik javnega kanalizacijskega voda od
ostalih vodov je 1,00 m. Minimalen horizontalen odmik od temeljev
objektov je 1,50 m. |
Po končani gradnji je
potrebno novozgrajeni kanal očistiti in pregledati s TV kamero in
izvesti poskus vodotesnosti. |
4. Elektro omrežje
|
Obstoječe območje, ki
ga zajema lokacijski načrt, se z električno energijo napaja iz
transformatorske postaje Breg. Za dopolnilno gradnjo v funkcionalni
enoti A vzreja lastnih konj se eletroenergetsko napajanje reši s
priključitvijo na obstoječe omrežje. Za izgradnjo objekta v funkcionalni
enoti B konji v oskrbi, se bo potrebovala večja priključna moč, zato bo
potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo z ustreznimi 20 in 0,4
kV vodi. |
Za priklop
predvidenih objekov bo potrebno zgraditi: |
– nizkonapetostni
priključni vod izveden z zemeljskim kablom tipiziranega prereza (Al 4X70
+ 2,5 mm2 oziroma a X 150 + 2,5 mm2), po predhodno izdelani projektni
dokumentaciji. Zemeljski kabli se polagajo v kabelski jarek, pri
križanju voznih površin in komunalnih vodov pa se uvlečejo v zaščitno
gladko PVC cev O110 mm, |
– transformatorsko
postajo z 20 kV in nizkonapetostnimi priključnimi vodi, izdelanimi v
skladu s tipizacijo JP Elektro Ljubljana d.d., po predhodno izdelani
projektni dokumentaciji. |
5. Telekomunikacijsko
omrežje |
Na območju
lokacijskega načrta je potrebo v sklopu komunalne infrastrukture
predvideti traso TK omrežja. Komunikacijsko omrežje je na predmetnem
območju ogroženo, zato mora biti izvedena zemeljska in kabelska
kanalizacija. |
Obstoječe TK omrežje
se glede na predvideno pozidavo ustrezno zaščiti ali prestavi na osnovi
projektnih rešitev. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvijo
tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava
tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje
izvedenih del). |
VI. REŠEVANJE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE
DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
11. člen |
1. Ogrevanje
|
Ogrevanje v novih
objektih bo lokalno prilagojeno uporabi in tehnologiji objekta.
|
2. Zbiranje odpadkov
|
Delovanje
konjeniškega centra povzroča več vrt odpadkov: |
– gnoj, |
– odpadki zaposlenih,
|
– odpadki
obiskovalcev, |
– medicinski odpadki
iz ambulante. |
Za zbiranje gnoja
pred odvozom se bosta zgradili dve lokacijsko ločeni gnojišči, ki bosta
izvedeni iz betonskega korita z nadstrešnico. Gnoj se večkrat letno
odpelje na podlagi pogodbe za oddajo konjskega gnoja drugim lastnikom
kmetijskih zemljišč, oziroma se odstrani na drug način skladno s
predpisi o ravnanju z odpadki. |
Zbiranje odpadkov
zaposlenih bo urejeno na ploščadih ob objektih ob delu, kjer so prostori
za zadrževanje zaposlenih. V območju vadbenih površin bodo postavljene
posode za odpadke ob komunikacijskih površinah, namenjene predvsem
odpadkom obiskovalcev. |
Posebne medicinske
odpadke se zbira pred predpisano oddajo v delu objekta pokrite
jahalnice, v neposredni bližini ambulante. |
3. Varovanje proti
hrupu |
Območje in predvidena
gradnja je na meji industrijskega kompleksa in odprtem prostoru v
kmetijski rabi.. Glede na opredeljeno namensko rabo in skladno z
določili Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list
RS, št. 45/95) se območje razporedi v III. območje varstva pred hrupom.
|
Predviden objekt in
ureditve so namenjene vzreji in oskrbi konj, ki ob normalni rabi ne bo
povzročala čezmerne obremenitve s hrupom v območju. |
Hrup nastaja v
industrijskem kompleksu (čistilna naprava in manipulacija) ter v cestnem
prometu na regionalni cesti. |
4. Varovanje proti
onesnaževanju zraka |
Varovanje zraka mora
biti do dovoljene meje onesnaževanja (II. območje). V območju
lokacijskega načrta niso dovoljene dejavnosti, ki prekomerno
onesnažujejo zrak. |
5. Varstvo voda
|
5.1.1 Ker so
predvideni posegi v vodovarstvenem območju zajetij pitne vode – režim 3,
je potrebno pri načrtovanju in izvedbi dosledno upoštevati vse pogoje iz
veljavnih odlokov oziroma uredb za predmetno območje. |
5.1.2 Vsi posegi v
prostor morajo biti predvideni izven vodnega in priobalnega zemljišča,
ki sta opredeljena v 11. in 14. členu ZV-1 (min. 5.0 m od zgornjega roba
vodotokov nova Borovniščica in jareka pri tovarni, ki sta vodotoka II.
reda). Če je to nujno potrebno, kar mora biti ustrezno dokazano, je v
skladu s 37. členom ZV-1 dopustno morebitno javno infrastrukturo
načrtovati na prioblanih zemljiščih. |
5.1.3 V primeru
posega na vodna in priobalna zemljišča (v primeru izpusta meteornih vod
v vodotok) je potrebno določiti vplivno območje in na njem preučiti
širši vpliv izbranih ukrepov ter predvideti morebitne dodatne ukrepe, de
ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred
škodljivim delovanjem voda (5. člen ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
|
5.1.4 Investitor mora
upoštevati dejstvo, da je območje poplavno ogroženo. Vsi ukrepi morajo
biti takšni, da bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim,
na poplavno varnost širšega območja, na same objekte in okolje na sploh.
|
Pri pripravi
projektne dokumentacije morajo biti upoštevani projektni pogoji:
|
5.1.2 Projektna
rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda
mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04) in
Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). |
5.2.2 Vse odpadne
vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem v
kolikor ta obstaja, oziroma je potrebno zagotoviti priključek odpadnih
voda na javni kanalizacijski sistem takoj, ko bo to mogoče. Do takrat se
lahko objekti priključijo na vodotesno nepretočno greznico. |
5.2.3 Padavinske vode
iz obravnavanega območja je treba, če ne obstaja možnost priključitve na
javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti
ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba
padavinska vode speljati v bližnji vodotok. V tem primeru mora detajl
izpusta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in
grafično obdelan in prikazan. Izpustna glava kanala padavinskih voda
mora biti oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli
profil vodotoka. Po potrebi mora biti opremljena s povratno zaklopko. Na
območju iztoka mora biti struga oziroma brežina vodotoka ustrezno
zavarovana pred erozijo. Pri spuščanju meteorne vode v vodotok, je
potrebno dokazati, da le ta lahko prenese vodne količine, ki se bodo
odvajale v vodotok. V primeru, da so vodne količine prevelike, bo
potrebno odvajanje predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na
način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih
voda, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda
pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travnate plošče,
zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...) |
5.2.4 V primeru
izpusta meteorne vode v vodotok nova Borovniščica mora investitor
skleniti Pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih stvarnopravnega
zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ) za vodno zemljišče parc. št.
3369/26 k.o. Borovnica v občini Borovnica, ki je v lasti države.
|
5.2.5 V primerih
poseganja (izpust meteorne vode v vodotok) na vodno in priobalno
zemljišče je potrebno v projektni dokumentaciji predvideti ustrezno
ureditev vodotokov v vplivnem območju. Zagotovljeno mora biti
izpolnjevanju zahtev 84. člena ZV-1. Predvidena mora biti tudi
potencialna prometna obremenitev v primeru izvajanja vzdrževalnih del na
vodotokih. |
5.2.6 Gradnja na
vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 2. reda 5.0 m od meje
vodnega zemljišča, je prepovedana. Navedeno velja za vse objekte (tudi
gnojišča, parkirišča, morebitna ograja in morebitna greznica), razen za
izjeme, navedene v 37. členu ZV-1 (Uradni list RS, 67/02) ter v
primerih, ki so navedeni v 201. členu ZV-1. |
5.2.7 Kote pritličja
objektov morajo biti dvignjene 50 cm nad koto visokih voda s poplavno
dobo 100 let, če se s tem ne bo poslabšala poplavna varnost ostalega
območja in ne bo škodljivih vplivov na vode in vodni režim, kar mora
biti v hidravlični presoji jasno razvidno in nedvoumno prikazano.
|
5.2.8 Projektna
rešitev mora biti usklajena s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in
greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). |
5.2.9 Gnojišča morajo
biti zgrajena tako, da ni možnosti za izliv gnojnice v tla ali bližnji
vodotok. Zgrajena morajo biti v vodotesni izvedbi. Po možnosti naj bodo
pokrita oziroma izvedena tako, da padavinske vode ne bodo povzročile
izlitja zbranih voda z greznic v okolje. |
Pri izvedbi
lokacijskega načrta in projektne dokumentacije se upoštevajo naslednja
priporočila: |
5.3.1 Za čas gradnje
je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo
na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda ali podtalnice, ki bi
nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in
drugih nevarnih snovi, oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti
takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča
in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo
biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje. |
5.3.2 Zagotoviti je
potrebno, da se po končani gradnji odstranijo vsi za potrebe gradnje
postavljeni provizoriji in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij.
Predvideti je potrebno ustrezno krajinsko in protierozijsko ureditev
vseh prizadetih površin. |
6. Ohranjanje narave:
|
Na obravnavanem
območju se nahajajo predlagano zavarovano območje, ekološko pomembno
območje, posebno varstveno območje in potencialno varstveno območje in
sicer: |
– Ljubljansko barje
kot zavarovano območje in ekološko pomembno območje sega na
naravovarstveno pomembne površine – vlažne travnike in obvodno
vegetacijo, |
– Ljubljansko barje
kot potencialno varstveno območje le neznatno posega na varovane
habitatne tipe, |
– Ljubljansko barje
kot potencialno posebno varstveno območje predlagano je varstvo 9
habatatnih tipov, vlažni, močvirni travniki in barja ter 23 evropsko
pomembnih rastlinskih in živalskih vrst. |
Na območjih, ki so
predlagana za zavarovana in širša zavarovana območja, se pazljivo
izvajajo dejavnosti, navedene v 68. členu ZON. Pri tem se upoštevajo
tudi varstvene usmeritve iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja
Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) ter Nacionalnega programa varstva
okolja (Uradni list RS, št. 83/99). |
Pri načrtovanju
posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji varstva:
|
– ohranja naravna
razširjenost habitatnih tipov rastlinskih in živalskih vrst,
|
– ohranja ustrezne
lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove
specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo, |
– ohranja ali
izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti
tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenske faze,
kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, |
– ohranja povezanost
habitatnih populacij rastlinskih in živalskih vrst, |
– čas izvajanja
posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj
prilagodi življenskim ciklom živali in rastlin, |
– v strugo vodotoka
se posega le v nujnem primeru in le toliko, da se fizične lastnosti
obrežja ne spreminjajo, |
– obvodna vegetacija,
zlasti lesena, se v celoti ohranja, |
– vse dejavnosti se
izvajajo tako, da se kvaliteta vode v vodotoku ne poslabša. |
7. Varstvo kulturne
dediščine: |
Obravnavano območje
posega na enoto kulturne dediščine: |
Ljubljana –
Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368), ki je varovana z
varstvenim režimom za arheološko dediščino. |
Pri izvedbi
lokacijskega načrta in projektne dokumentacije se upoštevajo naslednja
priporočila: |
– pred posegom v
prostor, oziroma pred posegom v zemeljske plasti ali pred nasipavanjem
zemljišča, je potrebno izvesti arheološki pregled s terenskimi sondami,
lokacijo testnih sond na terenu lahko določi le arheolog – konzervator
ZVKDS, OE Ljubljana, |
– če bodo v testnih
sondah odkrite kulturne ostaline, arheološki predmeti oziroma predmeti
arheološke vrednosti, bodo nato izvedene zaščitne arheološke raziskave
po določilih 59. in 60. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine. |
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRABBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI |
12. člen |
1. Požarna varnost:
|
Pri projektiranju
predvidenih objektov in ureditev je potrebno upoštevati Zakon o varstvu
pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) prostorske, gradbene
in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni: |
– pogoji za varen
umik ljudi in premoženja, |
– potrebni odmiki med
objekti oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni
pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru, |
– prometne in delovne
površine za intervencijska vozila (SIST Din 14090, površine za gasilce
na zemljišču), |
– viri za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno
omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). |
2. Varstvo pred
poplavami: |
Obravnavano območje
je znotraj območja redkih poplav. Zagotovljena mora biti lokalna varnost
objektov pred visokimi vodami (K 100). Predvidena gradnja objektov mora
biti temu prilagojena. |
VIII.
NAČRT PARCELACIJE |
13. člen |
Načrt parcele je
prikazan v grafičnih prilogah. |
IX.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA
IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA |
14. člen |
Lokacijski načrt se
lahko izvaja etapno. Faze izvajanja so vezane na funkcionalne enote.
|
V prvi etapi je
predvsem predvidena ureditev obstoječih objektov, izgradnja novih in
zunanje ureditve v funkcionalni enoti A, namenjene vzreji lastnih konj.
Gradnja novih objektov se lahko izvaja postopoma po posameznih nizih. Ob
gradnji in povečevanju kapacitet vzrejnega dela se sproti urejajo nujne
zunanje površine (gnojišče) ter površine v funkcionalni enoti C –
vadbene površine. |
Glede na potrebe
razvoja centra se v naslednji fazi urejajo vadbene površine v
funkcionalni enoti C. |
Novogradnja v
funkcionalni enoti B – oskrba konj, je vezana na celotno izvedbo nove
investicije z izgradnjo vse potrebne infrastrukture. |
15. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske
službe. |
16. člen |
Do izvedbe posegov,
ki so opredeljeni s tem odlokom, se na ureditvenem območju ohranja
obstoječa raba prostora. |
17. člen |
Lokacijski načrt iz
1. člena tega odloka je na vpogled na Upravni enoti Vrhnika in na Občini
Borovnica. |
18. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. |
Št. 3505-0004/06-16 |
Borovnica, dne 25.
januarja 2007 |
Župan |
Občine Borovnica
|
Andrej Ocepek l.r. |