Na
podlagi 88. člena
Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list
RS, št. 23/99, 52/01, 35/09 in 14/10) je Mestni svet Mestne občine
Murska Sobota na 29. seji dne 3. junija 2010, potrdil uradno prečiščeno
besedilo Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, ki
obsega: |
–
Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, Uradni list
RS, št. 23/99, z dne 8. 4. 1999, |
–
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Murska
Sobota, Uradni list RS, št. 52/01, z dne 22. 6. 2001, |
–
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Murska
Sobota, Uradni list RS, št. 35/09, z dne 8. 5. 2009, |
–
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta mestne občine Murska
Sobota, Uradni list RS, št. 14/10, z dne 26. 2. 2010. |
|
Št.
007-0027/2010 |
Murska
Sobota, dne 3. junija 2010 |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Štihec l.r. |
|
P O S
L O V N I K |
Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota (uradno prečiščeno besedilo) |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela mestnega sveta (v
nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov
mestnega sveta (v nadaljevanju: člani). |
Za člane
mestnega sveta se na podlagi tega poslovnika uporablja naziv član
mestnega sveta oziroma skrajšano mestna svetnica oziroma mestni svetnik. |
2. člen
|
Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
mestnega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v
skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih
teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen
|
Mestni
svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
4. člen
|
Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost
dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom mestne občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela mestnega
sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
5. člen
|
Mestni
svet dela na rednih, izrednih in dopisnih sejah. |
Redno
sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
6. člen
|
Svet
predstavlja župan, delovno telo mestnega sveta pa predsednik delovnega
telesa. |
7. člen
|
Svet
uporablja pečat mestne občine, ki je določen s statutom mestne občine
ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “MESTNI
SVET”. |
Svet
uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
Pečat
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
Pečat
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo za to pooblaščena oseba, ki jo
določi direktor mestne uprave. |
II. KONSTITUIRANJE MESTNEGA SVETA
8. člen
|
Mestni
svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan v 20 dneh po izvolitvi
članov, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa
najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
9. člen
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član mestnega sveta oziroma član,
ki ga na predlog najstarejšega člana določi mestni svet. |
Na prvi
seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko komisijo za
potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana
(v nadaljevanju mandatna komisija). Člane mandatne komisije predlaga
predsedujoči. |
Mandatna
komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije
pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane mestnega sveta,
predlaga mestnemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za
člane mestnega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov za člane mestnega sveta. |
Mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana predlaga mestnemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah
drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
10. člen
|
Mandate
članov mestnega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko
dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
Član
mestnega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi
svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
Svet na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
Kadar
občinski svet pritožbi iz prejšnjega odstavka ugodi, do dokončne
odločitve o izvolitvi župana tekoče naloge iz pristojnosti župana
opravlja najstarejši član mestnega sveta. |
Če mestni
svet pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature za župana oziroma
kandidata, predstavnika kandidature oziroma predstavnika liste
kandidatov za člane mestnega sveta ne ugodi, lahko pritožnik uveljavlja
sodno varstvo. |
11. člen
|
Ko se
svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat
novoizvoljeni člani mestnega sveta in novi župan, mandat dotedanjim
članom mestnega sveta in županu pa preneha. |
S
prenehanjem mandata članov mestnega sveta preneha članstvo v nadzornem
odboru mestne občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih mestnega
sveta. |
Članom
mestnega sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh
občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter
skladov, v katera so bili imenovani kot predstavniki mestnega sveta. |
12. člen
|
Ko je
svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo.
Predloge za sestavo komisije poda župan po predhodnem dogovoru s
predstavniki list kandidatov in predstavniki kandidatov, zastopanih v
mestnem svetu. |
Komisija
mora pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter
organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter najkasneje v 2
mesecih po konstituiranju mestnega sveta pripraviti poročilo in predloge
za imenovanje novih članov. |
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV
MESTNEGA SVETA
1. Splošne določbe
13. člen
|
Pravice
in dolžnosti članov mestnega sveta so določene z zakonom, statutom
mestne občine in tem poslovnikom. |
Člani
mestnega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in
sodelovati pri delu mestnega sveta in njegovih delovnih teles, katerih
člani so. Člani mestnega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar
brez pravice glasovanja. |
Član
mestnega sveta ima pravico: |
–
predlagati mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana; |
–
predlagati obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
–
razpravljati in glasovati o predlogih splošnih aktov mestne občine,
drugih aktov in odločitev mestnega sveta ter predlagati dopolnila
(amandmaje) teh predlogov; |
–
sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej mestnega sveta; |
– ter
druge pravice v skladu z zakonom, statutom in tem poslovnikom. |
Član
mestnega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot
osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljeni z
zakonom, drugim predpisom ali z akti mestnega sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član
mestnega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem
funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom mestnega sveta do
plačila za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
14. člen
|
Član
mestnega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave
ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član
mestnega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana
s pravicami in dolžnostmi člana mestnega sveta, odškodninsko in kazensko
odgovoren. |
15. člen
|
Svetniške
skupine, ki jih oblikujejo člani mestnega sveta izvoljeni z istoimenske
liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu svetniku. |
2. Vprašanja in pobude članov mestnega
sveta
16. člen
|
Član
mestnega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov
in mestne uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v mestnem svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski
organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov
mestnega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član mestnega
sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati
pojasnila tudi v pisni obliki. |
Član
mestnega sveta ima pravico županu ali direktorju mestne uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
17. člen
|
Član
mestnega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali
ustno. |
Na vsaki
redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za
vprašanja in pobude članov. |
Vprašanja
oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova
vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član mestnega sveta na to opozori in člana
mestnega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev
pobude pa ne več kot 5 minut. |
Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji prisotna župan in
direktor mestne uprave. Če sta župan ali direktor mestne uprave
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
Na seji
se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana pisno do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov mestnega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši
pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor mestne
uprave oziroma njun namestnik nanj odgovori na naslednji seji. |
Župan ali
direktor mestne uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna
vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na
vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor
mora biti posredovan vsem članom mestnega sveta s sklicem, najkasneje pa
na prvi naslednji redni seji. Če odgovora v navedenem roku ni bilo
mogoče pripraviti je potrebno člane mestnega sveta seznaniti z razlogi
oziroma problemi pri pripravi odgovora in z rokom, v katerem bo odgovor
podan. |
18. člen
|
Če član
mestnega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma
pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen,
lahko predlaga mestnemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer
odloči svet z glasovanjem. |
Če svet
odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na
dnevni red prve naslednje redne seje. |
3. Odgovornost in ukrepi zaradi
neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
19. člen
|
Član
mestnega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles,
katerih član je. |
Če ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
Članu
sveta, ki se ne udeleži redne seje mestnega sveta, za to sejo ne pripada
plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila
ta seja. |
Če se
član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga mestnemu svetu njegovo razrešitev. |
Mestna
uprava vodi sprotno evidenco prisotnih članov na sejah mestnega sveta
oziroma njegovih delovnih telesih. |
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
20. člen
|
Mestni
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti mestne občine. |
Svet
opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in
zakona, statut mestne občine. |
V. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in
udeležba na seji
a) Redna seja
21. člen
|
Mestni
svet zaseda in odloča na sejah. |
Seje
sveta sklicuje župan v skladu z okvirnim letnim terminskim planom. |
Vsa
določila, ki veljajo za redno sejo, veljajo tudi za izredno sejo, če ni
s tem poslovnikom drugače določeno. Župan lahko skliče redno sejo sveta,
preden je končana predhodno sklicana redna seja. Svet ne more začeti
nove redne seje, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
22. člen
|
Vabilo za
redno sejo mestnega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje 10 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
praviloma pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na
dnevni red. |
Vabilo na
sejo mestnega sveta se pošlje še podžupanoma, predsedniku nadzornega
odbora mestne občine, direktorju mestne uprave in vodjem notranjih
organizacijskih enot mestne uprave. |
Vabilo in
gradivo za sejo se objavi na spletnih straneh Mestne občine Murska
Sobota. Kolikor želijo posamezni člani prejemati sklic seje v
elektronski obliki, morajo mestni upravi sporočiti elektronski naslov,
na katerega želijo prejemati sklic seje. |
b) Izredna seja
23. člen
|
Izredna
seja mestnega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
Izredno
sejo mestnega sveta skliče župan na zahtevo 1/4 članov sveta ali na
lastno pobudo. |
V zahtevi
za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Zahtevi mora biti priložen dnevni red in gradivo o zadevah, o katerih
naj mestni svet odloča. |
Na
zahtevo najmanj ene četrtine članov sveta župan skliče izredno sejo, ki
mora biti v petnajstih dneh po vložitvi zahteve. Župan mora v zahtevi
predlagane točke dati na dnevni red, dopolni pa ga lahko še z novimi
točkami. Če župan izredne seje sveta ne skliče v roku sedmih dni po
prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani mestnega sveta, ki so
zahtevo podali. |
Vabilo za
izredno sejo mestnega sveta z gradivom mora biti vročeno članom mestnega
sveta najkasneje tri dni pred sejo in se objavi na spletnih straneh
občine. |
Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja mestnega sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi
gradivo za sejo. Mestni svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane
izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če mestni svet
ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova
izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
c) Dopisna seja
23.a člen
|
Kadar gre
za posamezno nujno zadevo manjšega pomena, se lahko po predhodnem
dogovoru s predstavniki svetniških skupin, ki zastopajo večino članic in
članov mestnega sveta, opravi dopisna seja mestnega sveta. Dopisna seja
se opravi na podlagi posredovanega vabila s priloženim gradivom, v
papirni ali elektronski obliki, ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme.
Svetniki sporočijo svojo odločitev do roka, ki je določen s sklicem in v
vseh oblikah, v katerih se lahko dajejo pravno veljavne izjave (v
papirni obliki, po elektronski pošti, po faksu). |
Glede
odločanja na dopisni seji veljajo določbe tega poslovnika kot za
odločanje na redni seji. |
O dopisni
seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede: |
– vzrok
za izvedbo dopisne seje, |
–
vprašanje, o katerem se je odločalo, |
–
poimenski seznam članov sveta, ki so glasovali ter njihovo glasovanje, |
–
sprejeta odločitev. |
Ta
zapisnik potrdi mestni svet na prvi naslednji redni seji. |
24. člen
|
Na seje
sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih
določi župan oziroma direktor mestne uprave. |
Vabilo se
pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje
potrebna. |
25. člen
|
Predlog
dnevnega reda seje mestnega sveta pripravi župan. |
Predlog
dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati
sklic seje sveta. |
V predlog
dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo
so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni
red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
O
sprejemu dnevnega reda odloča mestni svet na začetku seje. |
Svet ne
more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni
bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih,
ki jih določa ta poslovnik. |
26. člen
|
Sejo
mestnega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej mestnega sveta
pooblasti podžupana ali drugega člana mestnega sveta (v nadaljnjem
besedilu: predsedujoči). |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član mestnega sveta. |
27. člen
|
Seje
mestnega sveta so javne. |
Javnost
seje se zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah mestnega sveta. |
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v mestni občini se povabi na
sejo z osebnim vabilom, gradivo za sejo pa se objavi na spletnih straneh
mestne občine. |
Če
predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo mestnega sveta, ga
predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela
mestnega sveta, pa mora zapustiti sejo. |
Župan
predlaga mestnemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali
ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev
varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega
značaja. |
Kadar
svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko navzoč na
seji. |
2. Potek seje
28. člen
|
Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov mestnega sveta
mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
29. člen
|
Svet na
začetku seje določi dnevni red. |
Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
Zadeve,
za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z
dnevnega reda. |
Predlogi
za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali
po sklicu seje in če je bilo članom mestnega sveta izročeno gradivo, ki
je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
30. člen
|
Posamezne
točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem
redu. |
Med sejo
lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
31. člen
|
Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ dvajset minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati še dodatno obrazložitev. |
Če ni
župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
direktor mestne uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa mestnega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. Po tem dobijo besedo predstavniki
svetniških skupin. Predstavitev mnenj in stališč posamezne svetniške
skupine lahko traja največ petnajst minut. |
Nato
dobijo besedo člani mestnega sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet
minut, razen če razpravljavec pred pričetkom razprave ne zaprosi za
daljši čas razprave, ki pa ne sme trajati več kot deset minut. |
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
32. člen
|
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
33. člen
|
Članu
mestnega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi
dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
34. člen
|
Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
35. člen
|
Seje
mestnega sveta se sklicujejo praviloma ob trinajsti uri in morajo biti
načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot pet ur. Izjemoma se
lahko seja podaljša še za eno uro, kolikor se oceni, da se v tem času
dokonča sprejeti dnevni red. V nasprotnem primeru se seja prekine. |
Predsedujoči odredi največ dvajsetminutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali
skupine članov mestnega sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut. |
36. člen
|
Če svet o
zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
Ko so vse
točke dnevnega reda izčrpane, mestni svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje reda na seji
37. člen
|
Za red na
seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
38. člen
|
Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
–
opomin, |
– odvzem
besede, |
–
odstranitev s seje ali z dela seje. |
39. člen
|
Opomin se
lahko izreče članu mestnega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo, če mu je potekel čas razprave ali če na kak
drug način krši red na seji. |
Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu mestnega sveta
oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji,
tako da onemogoča delo sveta. |
Član
mestnega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s
seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
40. člen
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
41. člen
|
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
4. Odločanje
42. člen
|
Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov mestnega sveta v
sejni dvorani oziroma v prostoru, kjer poteka seja. |
Kadar je
za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov mestnega
sveta. |
43. člen
|
Mestni
svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon oziroma statut določa drugačno večino.
Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov mestnega
sveta. |
44. člen
|
Mestni
svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
45. člen
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. |
Član
mestnega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik
ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
46. člen
|
Člani
mestnega sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI«
sprejemu predlagane odločitve. |
47. člen
|
Javno
glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave, dvigom rok ali
kartonov ali s poimenskim izjavljanjem. |
47.a člen
|
Javno
glasovanje se praviloma opravi z uporabo glasovalne naprave.
Predsedujoči pred glasovanjem ugotovi navzočnost s pozivom: “Ugotavljamo
navzočnost!” Potem pozove svetnike h glasovanju s pozivom: “Glasovanje
poteka!” Svetniki pritisnejo tipko “za” ali tipko “proti”. |
Pri
glasovanju z glasovalno napravo se število navzočih svetnikov in izid
glasovanja prikažeta na zaslonu. Vodja svetniške skupine ali samostojni
svetnik lahko zahteva računalniški izpis glasovanja. |
Če se pri
glasovanju z uporabo glasovalne naprave ugotovi tehnična napaka, se na
podlagi ugotovitve predsedujočega glasovanje ponovi. |
47.b člen
|
Z
dvigovanjem rok ali kartona se glasuje, kadar glasovalna naprava ne
deluje ali kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni. |
Pri
glasovanju z dvigovanjem kartona pri vprašanju, kdo je “za”, svetniki,
ki se opredeljujejo “za”, praviloma uporabljajo zeleni karton, pri
vprašanju, kdo je “proti”, pa svetniki, ki se opredeljujejo “proti”,
praviloma uporabljajo rdeči karton. |
47.c člen
|
Poimensko
glasujejo člani mestnega sveta, če mestni svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. Člane se
pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu črk njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. |
Pooblaščeni delavec mestne uprave zapiše svetnikovo izjavo ali njegovo
odsotnost pri njegovem imenu in priimku na seznamu. Po končanem
glasovanju predloži zaznamek predsedujočemu, ki razglasi rezultat
glasovanja. |
48. člen
|
Tajno se
glasuje z glasovnicami. |
Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izid tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi mestni svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
za to pooblaščeni delavec mestne uprave. |
Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja mestni svet. |
Komisija
vroči glasovnice članom mestnega sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se v prostoru, ki je določen za glasovanje in
v katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
Ko član
mestnega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
49. člen
|
Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
– število
razdeljenih glasovnic, |
– število
oddanih glasovnic, |
– število
neveljavnih glasovnic, |
– število
veljavnih glasovnic, |
– število
glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju o
kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
–
ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je
imenovan. |
O
ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje. |
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
50. člen
|
Če član
mestnega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi
izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. |
5. Zapisnik seje mestnega sveta
51. člen
|
O vsaki
seji mestnega sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik
obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji,
zlasti o zadevah o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljavcev, o
sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih
zadevah. Arhivskemu izvodu zapisnika je treba priložiti original ali
kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
Za
zapisnik seje mestnega sveta skrbi za to pooblaščeni delavec mestne
uprave. |
Na vsaki
redni seji mestnega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje
redne in vseh vmesnih izrednih sej oziroma dopisnih mestnega sveta. Vsak
član mestnega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O
utemeljenosti pripomb odloči mestni svet. Če so pripombe sprejete, se
zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
Sprejeti
zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in pooblaščeni
delavec mestne uprave, ki je vodil zapisnik. |
Zapisnik
seje mestnega sveta se s sklicem naslednje seje mestnega sveta posreduje
članom mestnega sveta, podžupanoma, predsedniku nadzornega odbora,
direktorju mestne uprave in se objavi na spletnih straneh mestne občine
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje mestnega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo
mestnega sveta in se ne objavlja. Člane mestnega sveta z njim pred
potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
52. člen
|
Potek
seje mestnega sveta se snema, posnetek seje se hrani v skladu s
predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentarno gradivo. |
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s
seje. |
Član
mestnega sveta in drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi
v prostorih mestne uprave. |
Član
mestnega sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše.
Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in
utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči
prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. |
53. člen
|
Ravnanje
z gradivom mestnega sveta, ki je zaupne narave, določi mestni svet na
podlagi zakona s posebnim aktom. |
Izvirniki
odlokov, splošnih in drugih aktov mestnega sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo mestnega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu
mestne uprave. |
O
arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša
navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in
dokumentarno gradivo. |
Član
mestnega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani
v arhivu ali je pri pristojnih organih, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor mestne uprave na
podlagi pisne zahteve člana mestnega sveta. Original zahteve, odredba
oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan, v skladu
z zakonom in aktom mestnega sveta. |
6. Načrtovanje dela mestnega sveta, ter
strokovna in administrativno-tehnična opravila za mestni svet
54. člen
|
Župan do
konca tekočega leta določi okvirne datume rednih sej mestnega sveta za
prihodnje leto. |
54.a člen
|
Strokovno
in administrativno delo za mestni svet in za delovna telesa mestnega
sveta zagotavlja direktor mestne uprave z zaposlenimi v mestni upravi. |
Direktor
mestne uprave določi delavca v mestni upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo
mestnega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo
delovnih mest v mestni upravi določeno posebno delovno mesto. |
Za
zapisnik mestnega sveta in delovnih teles mestnega sveta skrbi za to
pooblaščeni delavec mestne uprave. |
7. Delovna telesa mestnega sveta
55. člen
|
Mestni
svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika in 8
članov. |
Predsednika in člane komisije imenuje mestni svet izmed svojih članov. |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
–
mestnemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa mestnega sveta in
druge organe, ki jih imenuje mestni svet, |
–
obravnava vprašanja in daje predloge iz pristojnosti mestnega sveta, ki
so povezana z volitvami, imenovanji oziroma razrešitvami ter drugimi
kadrovskimi vprašanji v mestni občini, |
–
pripravlja predloge odločitev mestnega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve mestnega
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
–
obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi mestni svet. |
Komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje mestni svet na prvi
seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil
izvoljen za župana. |
Pri
sestavi komisije se upošteva proporcionalna zastopanost političnih
strank in list v mestnem svetu. |
56. člen
|
Mestni
svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna
telesa. Komisije in odbori mestnega sveta v okviru svojega delovnega
področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo
zadeve iz pristojnosti mestnega sveta in dajejo mestnemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije
in odbori mestnega sveta lahko predlagajo mestnemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu mestne občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog
župana. |
57. člen
|
Stalna
delovna telesa mestnega sveta, ustanovljena s statutom mestne občine, so
naslednji odbori in komisije: |
– odbor
za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, |
– odbor
za družbene dejavnosti, |
– odbor
za proračun in finance, |
– odbor
za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo, |
– odbor
za informiranje, promocijo mestne občine in mednarodno sodelovanje, |
–
komisija za statutarna in pravna vprašanja, |
–
komisija za nagrade in priznanja, |
–
komisija za romska vprašanja. |
58. člen
|
Odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo in turizem ima 7 članov. |
Odbor
obravnava predloge aktov in druga vprašanja iz pristojnosti občine, ki
se nanašajo na: |
–
gospodarski razvoj občine, |
–
vzpodbujanje razvoja podjetništva in drobnega gospodarstva, |
–
ustanavljanje in delovanje skladov za razvoj podjetništva in drobnega
gospodarstva, |
–
dejavnost kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva, |
–
celostni razvoj podeželja, |
– razvoj
dejavnosti na področju turizma in gostinstva, |
– in
ostalo problematiko, ki mu jo dodeli mestni svet. |
59. člen
|
Odbor za
družbene dejavnosti ima 7 članov. |
Odbor
obravnava predloge aktov in druga vprašanja iz pristojnosti občine, ki
se nanašajo na: |
– otroško
varstvo in varstvo predšolskih otrok, |
– vzgojo
in izobraževanje, |
–
zdravstveno dejavnost, |
–
socialno varstvo, |
–
kulturno dejavnost, |
–
zaposlovanje in štipendijsko politiko, |
–
področje kulture in varstvo kulturne dediščine, |
– šport
in rekreacijo, |
–
društva, |
–
raziskovalno dejavnost, |
– in
ostalo problematiko, ki mu jo dodeli mestni svet. |
60. člen
|
Odbor za
proračun in finance ima 7 članov. |
Odbor
obravnava predloge aktov iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na: |
–
proračun občine in zaključni račun proračuna, |
–
predpisovanje in izvajanje lokalnih davkov, prispevkov, taks in drugih
prihodkov ter izvajanje davčne politike v občini, |
– in
ostalo problematiko, ki mu jo dodeli mestni svet. |
61. člen
|
Odbor za
urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo ima 7
članov. |
Odbor
obravnava predloge aktov in druga vprašanja iz pristojnosti občine, ki
se nanašajo na: |
–
prostorsko planiranje, urbanistično načrtovanje in druge posege v
prostor, |
– varstvo
okolja in ekologijo, |
–
delovanje gospodarskih javnih služb, |
–
graditev in vzdrževanje komunalnih in drugih objektov, |
–
graditev in vzdrževanje občinskih cest, |
– varstvo
pred hrupom, |
– in
ostalo problematiko, ki mu jo dodeli mestni svet. |
62. člen
|
Odbor za
informiranje, promocijo mestne občine in mednarodno sodelovanje ima 7
članov. |
Odbor
obravnava predloge aktov in druga vprašanja iz pristojnosti občine, ki
se nanašajo na: |
–
področje informiranja, |
–
turistično promocijo občine, |
–
povezovanje na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih z
občinami sosednjih držav, z občinami in mesti v državah, kjer živijo
zamejski Slovenci, izseljenci in kjer začasno delajo občani mestne
občine ter z občinami drugih držav, kjer se izkaže interes mestne
občine, |
– in
ostalo problematiko, ki mu jo dodeli mestni svet. |
63. člen
|
Komisija
za statutarna in pravna vprašanja mestnega sveta ima 7 članov. |
Komisija: |
–
obravnava predlog statuta in poslovnika ter njune spremembe in
dopolnitve, |
–
pripravlja obvezno razlago statuta, poslovnika in odlokov mestnega
sveta, |
– zunaj
sej mestnega sveta daje razlago poslovnika, |
–
obravnava statute javnih podjetij, zavodov in skladov, katere potrjuje
ali daje soglasje mestni svet, |
– na
zahtevo mestnega sveta daje mnenja o zakonitosti aktov, ki jih obravnava
in sprejema mestni svet, |
– lahko
predlaga spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika. |
64. člen
|
Komisija
za nagrade in priznanja ima 7 članov. |
Komisija: |
–
pripravlja akte, ki se nanašajo na podelitev nagrad in priznanj mestne
občine, |
–
obravnava predloge za podelitev priznanj in nagrad mestne občine, |
– daje
mnenja k posameznim predlogom za podelitev priznanj in nagrad, |
–
obravnava ostalo problematiko, ki ji jo dodeli mestni svet. |
65. člen
|
Komisija
za romska vprašanja ima 7 članov. |
Komisija
obravnava akte in problematiko iz pristojnosti mestne občine, ki se
nanaša na: |
–
položaj, pravice in razvojne možnosti pripadnikov romske skupnosti, |
–
vprašanja varstva, vzgoje in izobraževanja pripadnikov romske
skupnosti, |
– razvoja
kulturne dejavnosti in drugih oblik dejavnosti pripadnikov romske
skupnosti, |
– in
ostalo problematiko, ki ji jo dodeli mestni svet. |
66. člen
|
Občasna
delovna telesa ustanovi mestni svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
67. člen
|
Člane
odborov in komisij imenuje mestni svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
Predsednika odbora in komisije imenuje mestni svet izmed svojih članov. |
Člane
delovnih teles imenuje mestni svet na podlagi liste kandidatov, ki jo
predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista
kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter
predloge kandidatov za člane. Glasuje se o listi kandidatov kot celoti.
Dodatnih predlogov k listi kandidatov na sami seji mestnega sveta ni
možno dajati. |
Članstvo
v komisiji ali odboru mestnega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v mestni upravi. |
68. člen
|
Mestni
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali
delovno telo v celoti na predlog najmanj ene tretjine članov mestnega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnega telesa pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje mestnega sveta. |
69. člen
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v mestnem svetu. Seje delovnih teles se skličejo po
potrebi za obravnavo vprašanj iz dnevnega reda seje sveta, dodeljenih
zadev po sklepu mestnega sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo
za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa
najmanj pet dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
Delovno
telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo
sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
Za delo
delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se
nanašajo na delo mestnega sveta. |
70. člen
|
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev mestnega
sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
VI. AKTI MESTNEGA SVETA
1. Splošne določbe
71. člen
|
Mestni
svet sprejema statut mestne občine in v skladu z zakonom in statutom
naslednje akte: |
–
poslovnik o delu mestnega sveta, |
–
proračun mestne občine in zaključni račun, |
– planske
in razvojne akte mestne občine ter prostorske izvedbene akte, |
–
odloke, |
–
odredbe, |
–
pravilnike, |
–
navodila, |
–
sklepe. |
Mestni
svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage
določb statuta mestne občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in
soglasja v skladu z zakonom, statutom mestne občine in tem poslovnikom. |
Vsebina
splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
72. člen
|
Župan
predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun mestne občine in zaključni
račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu
ali statutu določeno, da jih predlaga župan. |
Komisije
in odbori mestnega sveta ter vsak član mestnega sveta lahko predlagajo
mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali statutu mestne občine določeno, da jih sprejme
mestni svet na predlog župana. |
Najmanj
pet odstotkov volivcev v mestni občini lahko zahteva od mestnega sveta
izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
73. člen
|
Predloženi akt mora biti sestavljen v obliki pravnih določb in mora
vsebovati uvodno določbo, naslov akta, besedilo členov in obrazložitev.
Obrazložitev mora vsebovati: |
– pravni
temelj za sprejem akta, |
– razloge
in cilje, zaradi katerih je akt potreben, |
– oceno
stanja na področju, ki ga akt ureja, |
–
poglavitne rešitve, |
– oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem akta ter |
–
grafično ali kartografsko gradivo oziroma načrt, kadar vsebina akta to
zahteva. |
Kadar
predlagatelj predlaga spremembo akta, mora priložiti tudi besedilo
členov akta, za katerega predlaga spremembo. |
Akte, ki
jih sprejema mestni svet, podpisuje župan. |
Izvirniki
aktov mestnega sveta morajo imeti pečat mestnega sveta in se shranijo v
arhivu mestne uprave. |
2. Postopek za sprejem odloka
74. člen
|
Predlog
odloka mora vsebovati sestavine, določene v prvem odstavku 73. člena. |
Če je
predlagatelj odloka delovno telo mestnega sveta ali član mestnega sveta,
pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu mestnega sveta,
ki je pooblaščen za vodenje sej mestnega sveta. |
75. člen
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah mestnega sveta. |
Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah mestnega
sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
76. člen
|
Predlog
odloka se pošlje članom mestnega sveta najmanj deset dni pred dnem
določenim za sejo mestnega sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka. |
Mestni
svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
77. člen
|
V prvi
obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
Če mestni
svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
Odlok je
v prvi obravnavi sprejet, če dobi večino opredeljenih glasov navzočih
članov mestnega sveta. |
Pred
začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na
podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi
predloga odloka. |
78. člen
|
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi
obravnavi. O predlogu umika odloči mestni svet. |
Če na
predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in
bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu
predloga odloka v prvi obravnavi, lahko mestni svet na predlog
predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. |
79. člen
|
V drugi
obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in
dopolnitve člani mestnega sveta in predlagatelj z amandmaji. |
Župan
lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
Amandma
mora biti predložen članom mestnega sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo mestnega
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan
amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena
četrtina vseh članov mestnega sveta in predlagatelj odloka. |
Župan
lahko poda mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka. |
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
80. člen
|
Amandma,
člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če na seji mestnega sveta
dobijo večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
O vsakem
amandmaju se glasuje posebej. |
81. člen
|
Statut
mestne občine in poslovnik o delu mestnega sveta se sprejemata po enakem
postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
O
predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča
mestni svet na eni obravnavi. |
3. Postopek za sprejem proračuna
82. člen
|
S
proračunom mestne občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za
posamezne namene financiranja javne porabe občini. |
Občinski
proračun se sprejme za proračunsko leto, ki je enako koledarskemu letu.
Župan lahko predloži mestnemu svetu skupaj s predlogom proračuna za
naslednje proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu
sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil mestni
svet izvoljen. |
Župan
predloži predlog občinskega proračuna in ostale dokumente, povezane s
predlogom proračuna, ki jih zahteva zakon, za prihodnje leto mestnemu
svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. |
O
predlogu proračuna z vsemi prilogami se organizira razprava v okviru
pristojnih delovnih teles mestnega sveta ter seznani neposredne in
posredne uporabnike proračuna. |
Po
opravljeni razpravi o predlogu proračuna in vskladitvi pripomb se
pripravi predlog proračuna za drugo obravnavo mestnemu svetu. |
Na
predlog proračuna občine v drugi obravnavi lahko člani mestnega sveta
vložijo amandma. Vsak predlagatelj amandmaja mora pri vložitvi amandmaja
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki,
ter v obrazložitvi navesti iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva. |
Proračun
mestne občine sprejme mestni svet na predlog župana z odlokom po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
83. člen
|
Župan
lahko med letom predlaga odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
proračunu (rebalans proračuna) mestne občine. |
Rebalans
proračuna mestne občine sprejema mestni svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku.
Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna mestne občine, ki mora biti
predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. |
4. Hitri postopek za sprejem odlokov
84. člen
|
Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko mestni svet
sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema mestni
svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov mestne občine. |
Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca
obravnave predloga odloka. |
Amandma
lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
O uporabi
hitrega postopka odloči mestni svet na začetku seje pri določanju
dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
Če mestni
svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo
predloga odloka. |
Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
5. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
85. člen
|
Mestni
svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti
seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po
dvofaznem postopku, če gre za: |
– za manj
zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
–
prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb
v skladu z zakonom, |
–
uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi
državnega zbora in ministrstev ali odloki mestnega sveta, |
–
spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
ali drugih pristojnih organov. |
V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in
dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave odloka. |
Odločitev
iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov mestnega sveta. |
86. člen
|
Statut,
odloki in drugi predpisi mestne občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut mestne občine in pričnejo veljati petnajsti
dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem
glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi mestni
svet. |
6. Postopek za sprejem obvezne razlage
87. člen
|
Vsak, ki
ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določb občinskih splošnih aktov. |
Zahteva
mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena
ter razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo
za obvezno razlago najprej obravnava komisija za statutarna in pravna
vprašanja, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles mestnega sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in mestne uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži svetu v postopek. |
Mestni
svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom
določen za sprejem odloka po hitrem postopku. |
7. Postopek za sprejem prečiščenega
besedila
88. člen
|
Če bi bil
kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in
dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj
mestnemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v
prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. |
Uradno
prečiščeno besedilo, ki ga pripravi predlagatelj, potrdi mestni svet
brez razprave. Uradno prečiščeno besedilo odloka ali drugega splošnega
pravnega akta se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v
elektronski obliki na spletnih straneh mestne občine. |
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN MESTNIM
SVETOM
89. člen
|
Župan
predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, kolikor za
vodenje sej ni pooblastil druge osebe. |
Župan in
mestni svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog mestne občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe
dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in
poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar
svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan
za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
mestne uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
90. člen
|
Župan
skrbi za izvajanje odločitev mestnega sveta. Na vsaki redni seji sveta
poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor mestne
uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov
sveta. |
V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa
mestnega sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep,
ki ga bo možno izvršiti. |
Župan
skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov mestnega sveta. |
Župan
skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom mestne občine. |
VIII. JAVNOST DELA
91. člen
|
Delo
mestnega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na sejah organov mestne občine ter na druge načine,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in
direktor mestne uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o
delu mestnega sveta, delovnih teles mestnega sveta, župana in mestne
uprave. |
Mestni
svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Mestna
občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in
poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev mestnega sveta in
drugih organov mestne občine. |
92. člen
|
Župan
skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki sredstev
javnega obveščanja ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah
sveta. |
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja je na voljo informativno in
dokumentarno gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu
sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu |
Javnosti
niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
IX. DELO MESTNEGA SVETA V IZREDNEM
STANJU
93. člen
|
V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje mestnega
sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja
mestnega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov mestne občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela mestnega sveta. O odstopanjih odloči
oziroma jih potrdi mestni svet, ko se sestane. |
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA
POSLOVNIKA
94. člen
|
Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
Spremembe
in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
95. člen
|
Če pride
do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
mestnega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more
odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži komisiji za
statutarna in pravna vprašanja, da do naslednje seje pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
Izven
seje sveta daje razlago poslovnika komisija za statutarna in pravna
vprašanja. |
Vsak član
mestnega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala
komisija za statutarna in pravna vprašanja, odloči mestni svet. |
XI. KONČNA DOLOČBA
96. člen
|
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Mestnega sveta
Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 48/95). |
Št.
01503-1/99 |
Murska
Sobota, dne 23. marca 1999 |
Spremembe
in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 52/01) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
6. člen
|
Spremembe
in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
Spremembe
in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 35/09) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
24. člen
|
Spremembe
in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije, razen določbe 17. člena (55. člena),
ki se uporablja od volitev v mestni svet v letu 2010. |
Spremembe
in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 14/10) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
14. člen
|
Spremembe
in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |