Na podlagi 29. člena Zakona o javnih financah
(Uradni list RS, št. 79/99 ,124/00, 79/01 in 30/02), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93) in 25. člena Statuta Občine Cerkno
(Uradni list RS, št. 48/95) je Občinski svet občine Cerkno na seji dne
24. 4. 2003 sprejel |
|
O D L O K
o proračunu Občine Cerkno za leto 2003 |
|
I.
SPLOŠNA DOLOČBA |
|
1.
člen |
|
S tem odlokom se določa višina proračuna Občine Cerkno za leto 2003 (v
nadaljnjem besedilu: proračun), postopki izvrševanja proračuna, ter
obseg zadolževanja občine. S proračunom za leto 2003 se zagotavljajo
sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo, zakoni,
statutom in občinskimi predpisi opravlja Občina Cerkno. |
|
II.
VIŠINA PRORAČUNA |
|
2.
člen |
|
Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb, ter račun financiranja.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih
zneskih: |
A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
(v tisoč tolarjev)
--------------------------------------------------------------
Skupina/podskupina kontov Proračun leta 2003
--------------------------------------------------------------
I. SKUPAJ PRIHODKI 802.491
(70+71+72+73+74)
TEKOČI PRIHODKI (70 + 71) 576.129
70 DAVČNI PRIHODKI 381.011
700 Davki na dohodek in dobiček 312.021
703 Davki na premoženje 32.704
704 Domači davki na blago in storitve 36.286
706 Drugi davki
71 NEDAVČNI PRIHODKI 195.118
710 Udeležba na dobičku in dohodki
od premoženja 131.140
711 Takse in pristojbine 3.496
712 Denarne kazni 116
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 29.364
714 Drugi nedavčni prihodki 31.002
72 KAPITALSKI PRIHODKI 25.800
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 19.000
721 Prihodki od prodaje zalog
722 Prihodki od prodaje zemljišč in
nematerialnega premoženja 6.800
73 PREJETE DONACIJE 15.830
730 Prejete donacije iz domačih virov 15.830
731 Prejete donacije iz tujine
74 TRANSFERNI PRIHODKI 184.732
740 Transferni prihodki iz drugih
javnofinančnih inštitucij 184.732
II. SKUPAJ ODHODKI (40+ 41 +42 + 43) 835.188
40 TEKOČI ODHODKI 250.179
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 44.786
401 Prispevki delodajalcev za socialno
varnost 5.812
402 Izdatki za blago in storitve 191.115
403 Plačila domačih obresti 790
409 Rezerve 7.676
41 TEKOČI TRANSFERI 274.684
410 Subvencije 10.933
411 Transferi posameznikom in
gospodinjstvom 66.570
412 Transferi neprofitnim organizacijam
in ustanovam 32.016
413 Drugi tekoči domači transferi 165.165
414 Tekoči transferi v tujino
42 INVESTICIJSKI ODHODKI 264.754
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 264.754
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 45.571
430 Investicijski transferi 45.571
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK
(PRIMANJKLJAJ) I.-II. –32.697
B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 8.000
IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
(750 +751 +752)
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL
750 Prejeta vračila danih posojil 8.000
751 Prodaja kapitalskih deležev
752 Kupnine iz naslova privatizacije
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE
KAPITALSKIH DELEŽEV
(440+441+442)
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE 11.583
KAPITALSKIH DELEŽEV
440 Dana posojila 11.583
441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova
privatizacije
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA
IN SPREMEMBE KAPITALSKIH
DELEŽEV (IV.-V.) –3.583
VII. SKUPNI PRESEŽEK
(PRIMANJKLJAJ) –36.280
C) RAČUN FINANCIRANJA
VIII. ZADOLŽEVANJE (500)
50 ZADOLŽEVANJE
500 Domače zadolževanje
IX. ODPLAČILO DOLGA (550) 1.328
55 ODPLAČILO DOLGA
550 Odplačilo domačega dolga 1.328
X . NETO ZADOLŽEVANJE -1.328
XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH
PRETEKLEGA LETA 37.608
XII. ZMANJŠANJE SREDSTEV NA
RAČUNIH -37.608
--------------------------------------------------------------
Splošni del občinskega proračuna – sestavljen po ekonomski klasifikaciji
javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov, posebni
del – bilanca prihodkov in odhodkov, ki je sestavljena po funkcionalni
klasifikaciji po področjih proračunske porabe ter načrt razvojnih
programov so priloga k temu odloku. |
|
III.
IZVRŠEVANJE PRORAČUNA |
|
3.
člen |
|
Proračun se bo izvrševal na podlagi prevzetih obveznosti, dogovorjenih
plačilnih rokov ter likvidnostnih možnostih proračuna. Zaradi
zagotavljanja likvidnosti proračuna se kratkoročno uporabljajo prosta
denarna sredstva namenskih prejemkov. |
|
4.
člen |
|
Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva
sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v
zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov
finančnega načrta in proračuna. |
|
5.
člen |
|
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku
prvega odstavka 43. člena ZJF tudi naslednji prihodki: prejeta sredstva
iz državnega proračuna za investicije, odstopljena državna taksa za
obremenjevanje voda, taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja
odpadkov, renta za odlagališče odpadkov, pristojbine za vzdrževanje
gozdnih cest, požarna taksa, prihodki ožjih delov lokalne skupnosti
(prispevki občanov), sredstva proračunskega stanovanjskega sklada,
sredstva sklada za razvoj malega gospodarstva, sredstva iz nadomestila
za urejanje stavbnih zemljišč. Proračunski uporabnik lahko prevzema in
plačuje obveznosti do višine dejansko realiziranega priliva namenskih
sredstev.
Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se
prenesejo v proračun za tekoče leto, za kar se poveča obseg sredstev v
finančnem načrtu uporabnika in proračunu. |
|
6.
člen |
|
Neposredni in posredni uporabniki proračunskih sredstev morajo
organizirati izvrševanje nalog iz svojega področja v mejah sredstev
odobrenih s proračunom. Sredstva se smejo uporabljati za namene
opredeljene s proračunom.
Sredstva za redno dejavnost proračunskih porabnikov se dodeljujejo v
obliki mesečnih dotacij, vendar ob hkratnem upoštevanju likvidnostnega
položaja proračuna in zapadlosti posameznih obveznosti. Sredstva za
amortizacijo se nakazujejo trimesečno. |
|
7.
člen |
|
Pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se
izplačujejo iz proračuna se mora upoštevati 30-dnevni plačilni rok, za
investicijske odhodke pa 60-dnevni plačilni rok. Plačilni rok prične
teči z dnem, ko neposredni in posredni uporabnik prejme listino, ki je
podlaga za izplačilo. Če je na računu, situaciji ali v pogodbi določen
plačilni rok, ki je v nasprotju s tem odlokom, se plača obveznost v roku
in na način, ki je določen v tem odloku.
Sredstva proračuna se lahko uporabljajo za plačevanje že opravljenih
dobav in storitev. Predplačilo je možno le v primeru, če je utemeljeno z
vidika gospodarnosti in primerno zavarovano. |
|
8.
člen |
|
Neposredni in posredni uporabniki proračuna so dolžni pri porabi
proračunskih sredstev za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje
storitev upoštevati določila zakona o javnih naročilih in uredbe o
enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila
investicijskega značaja. Neposredni uporabniki pa so pri porabi
proračunskih sredstev dolžni upoštevati tudi navodilo za oddajo javnih
naročil male vrednosti, ki ga izda župan. |
|
9.
člen |
|
V breme proračuna se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zahtevale
plačilo v naslednjih letih, če je že odprta postavka v proračunu
tekočega leta.
Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih
iz naslova investicij (za skupino postavk »42 – investicijski odhodki«
in »43 – investicijski transferi« - dejavnosti) ne smejo presegati 25%
teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Za večletne investicije, v skladu z investicijskimi programi, ki jih je
sprejel občinski svet in so predmet sofinanciranja, se ta omejitev ne
nanaša.
Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih
za blago in storitve in za tekoče transfere ne smejo presegati 20%
pravic porabe posamezne postavke v sprejetem finančnem načrtu
neposrednega uporabnika. |
|
10.
člen |
|
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je pooblaščen, da:
– odloča o uporabi proračunske rezerve – stalna rezerva, ki je namenjena
odpravljanju posledic naravnih nesreč,
– odloča o uporabi splošne proračunske rezervacije,
– odloča o dinamiki porabe sredstev proračuna,
– upravlja s prostimi denarnimi sredstvi proračuna, ob upoštevanju
načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, ter o pridobitvi in
odtujitvi premičnin, če vrednost posamezne transakcije v proračunskem
letu na presega 3,000.000 SIT,
– odobri prerazporeditev proračunskih sredstev med proračunskimi
postavkami, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so
bila zagotovljena sredstva, vendar največ do višine 10% proračunske
postavke.
Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto oziroma poveča obseg
sredstev na kontu za izdatke, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče
predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali način izvedbe projektov.
Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke in v okviru
sredstev posameznega uporabnika.
Obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih se morajo
prioritetno vključiti v proračun leta, na katerega se nanašajo. |
|
11.
člen |
|
Za zakonita in namenska izplačila in uporabo sredstev iz proračuna so
odgovorni odredbodajalci, ki so določeni na podlagi posebnega sklepa
župana. Za zakonito in namensko uporabo proračunskih sredstev, ki so
proračunskemu uporabniku razporejena iz proračuna, je odgovoren
predstojnik organa, zavoda, društva oziroma poslovodni organ uporabnika
sredstev. |
|
12.
člen |
|
Prejemniki sredstev občinskega proračuna so dolžni pristojnim organom
občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt za leto 2003,
ki je usklajen s proračunom v 30 dneh po sprejemu proračuna. Prav tako
so dolžni posredovati poročila o realizaciji programov in o porabi
sredstev po namenih za preteklo leto, po predpisih in metodologiji
ekonomske klasifikacije javnofinančnih tokov. |
|
13.
člen |
|
Za leto 2003 se oblikuje stalna rezerva v višini 3,676.000 SIT, splošna
proračunska rezervacija pa v višini 4,000.000 SIT.
Proračunska rezerva - stalna rezerva je namenjena za financiranje
izdatkov za namene iz drugega odstavka 49. člena zakona o javnih
financah.
Splošna proračunska rezervacija pa se razporeja za nepredvidene namene,
opredeljene v 42. členu zakona o javnih financah, in sicer:
– za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena
sredstva,
– za nepredvidene namene, za katere se med letom izkaže, da v proračunu
zanje niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri
pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.
Porabljena sredstva proračunskih rezerv se razporedijo pri uporabnikih
na postavko, na katero se nanašajo, če takšne postavke ni, pa se zanjo
odpre nova postavka.
O uporabi sredstev proračunskih rezerv v posameznem primeru odloča župan
do višine 500.000 SIT, o čemer polletno poroča občinskemu svetu. |
|
14.
člen |
|
Župan lahko na prošnjo dolžnika odpiše plačilo dolga, če je le-ta manjši
od stroškov postopka sodne izterjave. |
|
15.
člen |
|
Sestavni del proračuna so tudi finančni načrti krajevnih skupnosti, ki
jih morajo le-te predložiti v potrditev v 30 dneh po sprejemu proračuna.
Krajevna skupnost v okviru svojih nalog in finančnega načrta sklepa
pravne posle. Pravni posel, ki presega vrednost 1,000.000 SIT velja le
ob poprejšnjem soglasju sveta krajevne skupnosti in župana. |
|
IV.
OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE
IN JAVNEGA SEKTORJA |
|
16.
člen |
|
Občinski svet odloča o dolgoročni zadolžitvi za financiranje investicij
v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje
gospodarskih in drugih javnih služb, do višine, ki ne sme presegati 10%
realiziranih prihodkov v letu pred zadolževanjem. Odplačilo glavnice in
obresti v posameznem letu ne sme preseči 5% primerne porabe.
Pogodbe o zadolževanju sklepa župan ob predhodnem soglasju Ministrstva
za finance. |
|
17.
člen |
|
Župan je pooblaščen, da odloča o kratkoročnem zadolževanju za
financiranje nalog javne porabe, vendar največ do višine 5% sprejetega
proračuna. Kratkoročni kredit mora biti odplačan do konca proračunskega
leta. |
|
18.
člen |
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se
smejo zadolževati le s soglasjem občinskega sveta. Izdana soglasja se
štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. |
|
19.
člen |
|
Občina lahko daje poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in
javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, do višine 5% realiziranih
prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo. Izdano poroštvo se šteje v
obseg možnega zadolževanja občine.
O dajanju poroštev odloča občinski svet. |
|
V.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
|
20.
člen |
|
V obdobju začasnega financiranja Občine Cerkno v letu 2004, če bo
začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana. |
|
21.
člen |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Št. 40302-02/2003 |
Cerkno, dne 24. aprila 2003. |
|
Župan
Občine Cerkno
Jurij Kavčič l. r. |