New Page 1

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A in (109/12)) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji  14. redni seji dne 25. 1. 2017 sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU »CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA OBČINE POLJČANE«

 

I.         Uvodne določbe

 

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt »Centralna čistilna naprava Občine Poljčane« (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. Trg Alfonza Šarha 1, s številko projekta 04/16-OPPN, v septembru 2016.

 

2. člen

(vsebina odloka)

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Centralna čistilna naprava Občine Poljčane« (v nadaljevanju: odlok) določa:

ureditveno območje OPPN,

umestitev načrtovane ureditve v prostor,

pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko in javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

rešitve za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

etapnost izvedbe prostorske ureditve,

Odstopanja in obveznosti investitorja

druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN

Sestavni del OPPN je poleg tega odloka še tekstualni in grafični del, smernice in mnenja nosilcev urejanja ter priloge.

 

II.        Opis in območje prostorske ureditve

 

3. člen

(obstoječe razmere)

V odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica za območje Občine Poljčane, spremembe v letu 2008 (Uradni list RS, št. 79/11, v nadaljevanju: PSPA) je določilo, da je za zaščito reke Dravinje potrebno celovito urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

V ta namen bo zgrajena skupna oziroma centralna čistilna naprava Poljčane, v katero bodo speljane odpadne vode iz aglomeracije Poljčane.

V skladu s PSPA je bila za območje enote urejanja prostora (EUP) PO1 (območje okoljske infrastrukture - čistilna naprava Poljčane) predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta.

 

4. člen

(ureditveno območje OPPN)

(1) Občina je za poseg zagotovila zemljišče na parc. št. 399/4 k.o. 778 Brezje pri Poljčanah, ki predstavlja območje obravnave v OPPN in je povečano za izvedbo cestnega priključka na parc. št. 399/2-del k.o. 778 Brezje pri Poljčana. Za izvedbo priključevanja CČN na GJI se lahko uporabijo tudi sosednja zemljišča.

(2) Meja območja OPPN poteka po obodu parcele 399/4 k.o. 778 Brezje pri Poljčanah, ki se na severni strani razširi na del parc. št. 399/2 k.o. 778 Brezje pri Poljčanah, za izvedbo cestnega priključka na R III 688  in je prikazana na grafičnem listu št. 3 - "Prikaz meje obdelave v geodetskem načrtu z obstoječim parcelnim stanjem". 

 

5. člen

(namembnost in opredelitev območja)

Območje OPPN je po podrobni namenski rabi v PSPA opredeljeno kot območje okoljske infrastrukture - čistilna naprava Poljčane.

Znotraj območja OPPN se predvidi pogoje za urbanistično ureditev območja centralne čistilne naprave, lokacijo ter oblikovanje objektov in parcel, ureditev utrjenih in zelenih površin, prometne, energetske in komunalne infrastrukturne ureditve na območju ter ukrepe za varovanje in izboljšanje okolja.

 

6. člen

(vrste objektov na območju OPPN)

Na območju OPPN je dovoljena vrsta gradbeno – inženirskih objektov ter nestanovanjskih stavb:

cevovodov za odpadno vodo in razbremenilnega cevovoda (oba CC-SI-22231),

čistilne naprave (CC-SI-2223),

nestanovanjskih spremljevalnih objektov CČN (CC-SI-122.-125)

dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi (CC-SI-21530)

objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih (CC-SI-24202) in

nove dovozne ceste (CC-SI-2112) kot lokalne ceste oziroma javne poti.

Celoten sklop bo opremljen z vso pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo (GJI, CC-SI-22) in gospodarskim javnim dobrim (GJD, CC-SI-2112).

 

7. člen

(vrste gradenj na območju OPPN)

V ureditvenem območju je dovoljena gradnja novih gradbeno – inženirskih in infrastrukturnih objektov, njihova rekonstrukcija, sprememba namembnosti obstoječih objektov, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno korist, kakor tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavnimi predpisi.

Dovoljena je zasaditev drevja, ozelenitev ograje in postavitev urbane opreme ter urejanje zelenih in utrjenih površin.

 

III.      Umestitev načrtovane ureditve v prostor

 

8. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi zemljišči)

(1) V času gradnje bo vplivno območje obsegalo vsa zemljišča znotraj mej OPPN in dele zemljišč za potrebe priključevanja na obstoječe in nove infrastrukturne vode.

V času gradnje bodo prisotne manjše emisije prahu, za katere pa iz izkušenj pri gradnji tovrstnih naprav lahko zagotovimo, da ne bodo imele vpliva na povišanje emisijskih vrednosti prahu v okolici gradnje. Med gradnjo lahko pričakujemo manjše povečanje onesnaženje tal zaradi prisotnosti gradbenih strojev in vgradnje gradbenih materialov. Med gradnjo bodo povečane emisije hrupa, vendar pa se bo gradnja izvajala samo v dnevnem času. Vpliva na požarno ogroženost, mehansko odpornost in stabilnost, higiensko zdravstveno zaščito in osenčenje ne bo. Vpliva na rastline, živali in biotope ne pričakujemo, saj se na obravnavanem področju zadržuje le manjše število živali (ptice in mali sesalci). Vplivno območje v času gradnje ocenjujemo na območje znotraj predvidene ograje platoja ČN.

(2) V času obratovanja bo vplivno območje obsegalo zemljišče znotraj mej OPPN.

Na platoju čistilne naprave bosta prisotni dve skupini virov hrupa. Hrup zaradi transportnih vozil za odvoz/dovoz. Transport se bo izvajal samo podnevi. Drugo vrsto hrupa lahko povzroča tehnološki proces čiščenja odpadnih vod. Oba vira hrupa ne smeta presegati mejnih vrednosti ravni hrupa po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 86/96). Za CČN veljajo določila v IV. stopnji/območju varstva pred hrupom »Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10, ...)«.

(3) Vplivno območje hrupa bo do največ 20m od ograje CČN in sega na treh straneh na kmetijska zemljišča, na severni strani pa na regionalno cesto. . 

 

9. člen

(omilitveni ukrepi in način spremljanja stanja okolja v času izvajanja odloka)

Omilitveni ukrepi in način spremljanja stanja okolja v času izvajanja odloka o OPPN so navedeni v okoljskem poročilu, izdelanem za spremembe in dopolnitve plana v letu 2008 (OIKOS d.o.o., št. 1141/09). Omilitveni ukrepi skupaj s smernicami nosilcev urejanja in se nanašajo na pripravo projektne dokumentacije in izvedbo del:

čistilna naprava naj se umesti v prostor neposredno ob cesti v višini ceste, tako kot je predvideno v idejnem projektu na koti 257,10 m n.v. in je prikazano v sliki v okoljskem poročilu v preglednici št. 17. Preostalega dela območja naj se ne nasipa in naj se na njem ne gradi – na tem območju so dovoljene zgolj ureditve namenjene iztoku iz čistilne naprave.

Pri izdelavi PGD je potrebno upoštevati zaključke iz Hidrološke hidravlične analize, št. HH-215/2016, izdelal BLAN d.o.o.

V sklopu priprave PGD je potrebno upoštevati zaključke Poplavne študije za območje Občine Poljčane in morebitne dodatne omilitvene ukrepe, ki iz nje izhajajo.

Potrebno je ohranjati morfološke značilnosti struge vodotokov. Posegi v struge vodotokov morajo biti minimalni in sonaravno urejeni. Kanaliziranje struge ter utrjevanje brežin s kamnitimi zložbami in betoniranjem ni dovoljeno. Potrebno urejanje in utrjevanje brežin naj se izvaja z ekoremediacijskimi tehnikami (kašte, zvitki iz geotekstila, itd.). Po končani ureditvi je potrebno brežine zarasti z avtohtono vegetacijo.

V delu območja, kjer ne bodo zgrajeni objekti, naj se po zaključku del vzpostavi mokrotne travnike. Raba tega območja naj bo ekstenzivna, kar pomeni košnjo največ dvakrat letno (konec junija-začetek julija in konec septembra). Omenjeni travniki naj ne bodo gnojeni oziroma naj bo gnojenje minimalno. Uporaba umetnih gnojil, pesticidov in drugih kemikalij ni dovoljena.

Z lastniki parcel št. 390/1, 390/2, 393, 395, 396, 397, 399/1, 404, 405 in J, JZ delom parcele 402, naj se sklene pisni dogovor o ekstenzivni rabi (glej prejšnji ukrep) zemljišč.

Objekti naj ne bi bili osvetljeni. Kolikor je to nujno potrebno zaradi varnosti, naj bo osvetljevanje minimalno in v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13). Prednostno naj se uporabljajo svetlobna tipala.

Prizadeta območja je potrebno sanirati z avtohtono vegetacijo in preprečevati razrast invazivnih vrst rastlin. Sanacija prizadetih travnikov naj se izvede s setvijo senenega drobirja iz sosednjih travnikov in bližnjih senikov.

Gozdne otoke in druge naravne elemente kulturne krajine naj se v največji možni meri ohranja. Prizadete gozdne otoke naj se nadomešča (npr. tako, da se objekte zasadi z avtohtono lesnato vegetacijo).

Za manipulativne površine naj se prednostno uporablja obstoječe koridorje.

Čas izvajanja del z gradbeno mehanizacijo naj se prilagodi biološkemu ciklu kvalifikacijskih vrst. Večjih gradbenih del (izkopi gradbenih jam, nasutja) naj se ne izvaja med 15. aprilom in 30. julijem.

Na strehi novih objektov naj se v sodelovanju z ZRSVN vzpostavi primerna mesta oziroma nosilce za gnezda bele štorklje.

Objekti v sklopu lokacije čistilne naprave se delijo na tehnološke objekte in upravno stavbo s skladišči. Tehnološki objekti so predvsem odprti bazeni iz AB konstrukcije te posamezni kanali – kinete, ki so prav tako AB po projektu izdelane tehnologije. Okolje objekta in bazenov je za potrebe parkirišč in dostopov asfaltirano, ostale površine so zatravljene. Celotna površina čistilne naprave je ograjena z žično ograjo.

 

10. člen

(lokacijski pogoji)

(1) Območje namenjeno umeščanju objektov in potrebnih naprav ter infrastrukturnih napeljav za potrebe čiščenja odpadne vode je na parc. št. 399/4 k.o. 778 Brezje pri Poljčanah na dvignjenem platoju, ki je trapezaste oblike in vzporeden državni cesti. Območje umeščanja sklopa objektov za čiščenje odpadnih vod je na platoju določeno z gradbeno mejo, ki se približuje oz. dotika 15m varovalnega pasu ceste, s čimer dosežemo največji možni odmik od vodotoka Dravinje. V tem območju se zgradi tudi upravna zgradba ter površine za parkiranje osebnih in dostavnih vozil. Možni in potrebni infrastrukturni priključki lahko segajo tudi izven mej območja OPPN, na sosednje parcele. 

Višine in globine objektov se prilagodijo tehnološkim zahtevam. Upravni del zgradbe je lahko dvoetažen.

(2) Višinska kota platoja bo na umetnem nasutju, cca 3m nad obstoječim terenom, na višini 257,10 m.n.m. ± 1.5m + nagibi za odvajanje meteorne vode. Pri izdelavi PGD je potrebno upoštevati ugotovitve iz Geološko geomehanskega poročila, št. GM-221/2016, izdelal BLAN d.o.o.

(3) Kapaciteta CČN Poljčane je 3.300 PE. Predvidi se možnost bodoče širitve. Objekti v sklopu lokacije čistilne naprave se delijo na tehnološke objekte in upravno stavbo s skladišči ter ostalimi potrebnimi funkcionalnimi objekti in napravami.

(4) Objekti so od parcelnih mej odmaknjeni najmanj 4,00 m, od meje z državno/regionalno cesto najmanj 15,00 m.

(5) Gradbena meja se lahko, zaradi načrtovanega/predvidenega tehnološkega procesa, ki zahteva drugačen postroj/sklop objektov za čiščenje odpadne vode,  tudi spremeni in poveča znotraj območja/meje z podrobno namensko rabo »okoljska infrastruktura«.

 

11. člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

(1) Konstrukcijska zasnova objektov in izbor gradbenega materiala je pogojen z izborom tehnološkega procesa čiščenja odpadne vode in se določi v PGD.

(2) Likovno - prostorska zasnova objektov izhaja v veliki meri iz funkcije objekta, to je inženirski objekt za čiščenje odpadnih vod, čemur se podredi tudi oblikovanje upravnega dela kompleksa in vseh nezahtevnih in enostavnih objektov. 

 

12. člen

(oblikovanje zemljišč in zelenih površin)

(1) Zemljišče je lahko urejeno v različnih nivojih. Meje med nivoji so lahko zemeljske strmine (škarpe) v naklonu 1:1. Škarpe ob robovih parcel se lahko gradijo na notranjo stran višje parcele.

(2) Vse površine, ki niso povozne ali pohodne, morajo biti zatravljene. Drevesa morajo biti najmanj za polovico končne širine krošnje odmaknjena od parcelnih mej sosedov. Zelenice in zasaditve mora redno vzdrževati upravljavec.

(3) Območje je ograjeno z zaščitno ograjo.

 

13. člen

(odvodnjavanje zemljišč)

Meteorne vode se ne smejo nekontrolirano izlivati na sosednja zemljišča, temveč morajo biti zajete na parceli in v nadaljevanju skupaj z vodami iz parkirišč in po ustreznem čiščenju odpeljane do lokalnega recipienta.

 

IV.       Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 

14. člen

(splošno)

Na gospodarsko javno infrastrukturo se izvedejo naslednji priključki:

Novi cestni priključek na RIII 688

Priključek vodovoda iz obstoječega javnega vodovoda

priključek električne energije iz javnega omrežja

Priključek na obstoječe TK omrežje in optiko

Iztok meteornih in čistih vod iz CČN v odvodnik (reka Dravinja)

V nadaljevanju je prikazan načrtovan način priključevanja območja na javno infrastrukturo. Natančnejša lokacija priključkov in merilnih mest se določi v projektni dokumentaciji.

Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti usklajeno zgrajeno v kabelski podzemni izvedbi. Pod asfaltiranimi in drugače utrjenimi površinami je vse električne in TK vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. Pri gradnji podzemnih komunalnih vodov je potrebno dosledno upoštevati predpisane odmike med posameznimi vodi.

 

15. člen

(cestno omrežje)

Vplivno območje OPPN leži ob državni cesti RIII št. 688, odsek 1233 Poljčane – Majšperk od km 1,685 do km 1,785. Na regionalno cesto se območje navezuje preko predvidenega cestnega priključka v km 1,705 ( preko parc. št. 399/2 k.o. 778 Brezje pri Poljčanah), z ustreznimi priključnimi radiji ter vzdolžnim in prečnim naklonom.

Odmik objektov od državne ceste je prikazan v prečnem profilu in znaša min. 15m in ga predstavlja gradbena linija objektov.

Načrtovane prostorske ureditve, z izvedbo novega cestnega priključka,  zagotavljajo:

Varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu

Cestni priključek/križišče je opremljen s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,

Načrtovanje je usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve ceste

S predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa, ker je zagotovljen zadostni odmik.

Prostorski akt vsebuje tudi opredelitev in utemeljitev vseh posegov v vplivnem območju državne ceste in varovalnem pasu: vsebuje prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturi ter grajeno javno dobro, kar je razvidno iz situacije list št. 7 »Projektne rešitve gospodarske, komunalne in druge infrastrukture«.

 

16. člen

(mirujoči promet)

Na območju OPPN je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter urediti površine za dostavo in manipulacijo.

 

17. člen

(električno omrežje)

(1) Predvidena je izvedba NN priključka, skladno s pogoji upravljavcev Elektro Maribor d.d. in izdelano idejno zasnovo.

Skladno z izdelanimi Strokovnimi podlagami za pripravo OPPN št. načrta 321/16-B izdelal ELEKTRO Maribor d.d. v oktobru 2016, je predviden način napajanja CČN iz obstoječega SN 20 kV omrežja s SN kablovodom z oporišča 15 na DV 20 kV d-038 Studenice 1. Dolžina trase je cca 520m. Kablovod bo napeljan v TP 20/0,4 kV Poljčane čistilna naprava in bo tipa TEN 6/24-mM, max. 1 x 630 kVA, proizvajalca TSN. Velikost TP je 2.5m x 2.0m, višine nad zemljo 2.02m in globine 0,75m.  Na območju CČN se iz TP uredi ustrezno NN omrežje.

(2) Kot drugi vir oskrbe z električno energijo je možnost koriščenja stabilnega elekroagregata.(6) Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno projektno obdelati skladno zakonodajo in tehničnimi pogoji in pridobiti ustrezna upravna dovoljenja,

(3) V fazi pridobivanja ustrezne dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave iz teh smernic, morajo biti pridobljene overovljene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Maribor d.d. Pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo,

(4) Za vse elektroenergetske vode in objekte, ki so predmet tega OPPN ter bodo last Elektro Maribor d.d., mora investitor pri Elektro Maribor d.d. pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo (upravna in projektna dokumentacija se mora glasiti na Elektro Maribor d.d.) na račun investitorja. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del.

 

18. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) Na območju predvidenega OPPN za objekt CČN Občine Poljčane potekajo obstoječe TK instalacije (ob državni cesti).

(2) Za CČN občine Poljčane je predviden priključek na telekomunikacijsko omrežje v tehnološko stavbo. Novo predvidena kabelska kanalizacija se bo navezovala na obstoječ TK.

(3) TK infrastrukturo na področju OPPN je potrebno zaščititi in po potrebi razširiti na podlagi projektne rešitve. Predvideno preostalo komunalno infrastrukturo je potrebno uskladiti s TK infrastrukturi in predvideti ustrezen komunalni red.

 

19. člen

(vodovod)

1. V bližini območja OPPN poteka javno vodovodno omrežje PE HD DN90 (ob cesti R III).

2. Predvideni objekt bo možno priključiti na javni vodovod PE HD DN90 na parc. št. 399/2 k.o. Brezje pr Poljčanah na javni vodovod z obratovalnim tlakom 6,5 bar/a.

3. Za potrebe požarne vode je potrebno predvideti kombiniran vodomer.

4. Pri priključkih premera Ø2col in pri priključkih Ø>2col se vodomer lahko vgradi v AB jašek ustreznih dimenzij, kot je predpisano v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu (OKP Rogaška Slatina d.o.o., maj 2013).

5. Ker je v vodovodnem omrežju previsok tlak, si mora investitor vgraditi napravo za znižanje tlaka (reducirni ventil).

6. Ostali pogoji razvidni iz smernic in se nanašajo na izdelavo PGD.

Pri pripravi OPN so upoštevani:

Uredbo o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS št. 88/12)

Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, ..., Poljčan (Uradni list RS št. 88/12)

Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (OKP Rogaška Slatina d.o.o. , Maj 2013)

Sodelovanje s strokovnimi službami v podjetju OKP Rogaška Slatina d.o.o..

 

20. člen

(kanalizacija)

(1) Sekundarna kanalizacijska omrežja bodo preko najkrajših tras priključena na primarno kanalizacijsko omrežje. 

(2) Meteorne vode bodo po ustreznem čiščenju (peskolovci, lovilci olj in maščob) odvajanje v lokalni vodotok – recepient. Projektno je potrebno obdelati priključevanje objektov na ločen sistem kanalizacije. Do pričetka obratovanja CČN pa čistiti odpadne vode na individualnih čistilnih napravah. Upoštevati je potrebno Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014).

(3) Komunalne odpadne vode bodo priključene na sistem javne kanalizacije, povezan s CČN.

 

21. člen

(ogrevanje)

Način ogrevanja v upravnem delu bo določen v projektni dokumentaciji PGD.

V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba

izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.

 

22. člen

(javna razsvetljava)

Osvetlitev centralne čistilne naprave se izvede z interno zunanjo varnostno razsvetljavo, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.  Osvetljevanje naj bo minimalno in v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13). Prednostno naj se uporabljajo svetlobna tipala.

 

V.         Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin

 

23. člen

(ravnanje z odpadki)

Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih za komunalne odpadke in odlagajo na deponiji Pragersko.

Pri ravnanju z odpadnim blatom je potrebno upoštevati področno zakonodajo, ki jo je upravljavec ČN dolžen upoštevati.

 

24. člen

(ohranjanje narave)

(1) Območje OPPN se nahaja na področju Nature 2000 - SPA Dravinjska dolina, pSCI, SAC - Dravinja s pritoki, in Ekološko pomembnem območju - EPO 44100 Dravinjska dolina.

(2) V delu območja, kjer ne bodo zgrajeni objekti, naj se po zaključku del vzpostavi mokrotne travnike. Raba tega območja naj bo ekstenzivna, kar pomeni košnjo največ dvakrat letno (konec junija-začetek julija in konec septembra). Omenjeni travniki naj ne bodo gnojeni oziroma naj bo gnojenje minimalno. Uporaba umetnih gnojil, pesticidov in drugih kemikalij ni dovoljena. Z lastniki parcel št. 390/1, 390/2, 393, 395, 396, 397, 399/1, 404, 405 in J, JZ delom parcele 402, naj se sklene pisni dogovor o ekstenzivni rabi (glej prejšnji ukrep) zemljišč.

(3) Prizadeta območja je potrebno sanirati z avtohtono vegetacijo in preprečevati razrast invazivnih vrst rastlin. Sanacija prizadetih travnikov naj se izvede s setvijo senenega drobirja iz sosednjih travnikov in bližnjih senikov.

(4) Gozdne otoke in druge naravne elemente kulturne krajine naj se v največji možni meri ohranja. Prizadete gozdne otoke naj se nadomešča (npr. tako, da se objekte zasadi z avtohtono lesnato vegetacijo).

(5) Čas izvajanja del z gradbeno mehanizacijo naj se prilagodi biološkemu ciklu kvalifikacijskih vrst. Večjih gradbenih del (izkopi gradbenih jam, nasutja) naj se ne izvaja med 15. aprilom in 30. julijem.

(6) Na strehi novih objektov naj se v sodelovanju z ZRSVN vzpostavi primerna mesta oziroma nosilce za gnezda bele štorklje.

 

25. člen

(varovanje kulturne dediščine)

Na območju OPPN ni območij ali objektov kulturne dediščine.

 

26. člen

(vpliv na vodni režim in stanje voda)

(1) Ker je območje lahko občasno preplavljeno, je potrebno ob izgradnji in obratovanju objekta izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območje in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje. Zagotoviti je potrebno protivzgonsko zavarovanje odvodnega kanala.

(2) V sklopu priprave PGD je potrebno upoštevati zaključke Hidrološko-hidravlične analize, št. HH-215/2016, izdelal BLAN d.o.o..

(3) Čistilna naprava je umeščena na plato neposredno ob cesti v višini ceste, tako kot je predvideno v idejnem projektu na koti 257,10 m n.v. in je prikazano v sliki v okoljskem poročilu v preglednici št. 17. Preostalega dela območja naj se ne nasipa in naj se na njem ne gradi – na tem območju so dovoljene zgolj ureditve namenjene iztoku iz čistilne naprave.

(3) V sklopu priprave PGD je potrebno upoštevati zaključke Poplavne študije za območje Občine Poljčane in morebitne dodatne omilitvene ukrepe, ki iz nje izhajajo.

(4) Potrebno je ohranjati morfološke značilnosti struge vodotokov. Posegi v struge vodotokov morajo biti minimalni in sonaravno urejeni. Kanaliziranje struge ter utrjevanje brežin s kamnitimi zložbami in betoniranjem ni dovoljeno. Potrebno urejanje in utrjevanje brežin naj se izvaja z ekoremediacijskimi tehnikami (kašte, zvitki iz geotekstila, itd.). Po končani ureditvi je potrebno brežine zarasti z avtohtono vegetacijo.

(5) V 15 m pasu priobalnega zemljišča ne bodo zgrajeni objekti, niti komunalne, prometne in zunanje ureditve, kakor tudi ne ograja. V tem pasu bo izveden le iztok čistih vod v vodotok. 

(6)  Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključuje na komunalni čistilni napravi.

(7) Kanalizacijski sistem in vsi ostali objekti centralne čistilne naprave (objekti biološkega bloka) morajo v celoti biti načrtovani vodotesno, ki jo je po končani gradnji potrebno preveriti.

(8) Pokrovi na jaških odvodnega kanala za odvajanje prečiščenih komunalnih vod, ki se nahajajo na poplavnem območju, morajo biti vodotesni in vzgonsko zavarovani.

(9) Pri dimenzioniranju odvodnega kanala za odvajanje prečiščenih komunalnih odpadnih vod in morebitnih padavinskih vod v vodotok Dravinjo, ki poteka po vodnem in priobalnem zemljišču, je treba upoštevati tudi prometno obremenitev in predvideti ustrezno zaščito za čas uporabe strojne mehanizacije za potrebe vodnogospodarske javne službe.

(10) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) in Uredbo o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 98/15).

(11)      Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri  zmanjšan hipni odtok padavinskih vod. 

(12) Odvajanje padavinskih odpadnih vod s parkirišč in manipulativnih površin je treba načrtovati preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

(13) Iztok prečiščenih komunalnih vod iz CČN in morebitnih padavinskih vod v vodotok Dravinja mora biti urejen tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Opremljena mora biti s protipoplavno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred erozijo. Detajl iztoka mora biti v PGD ustrezno grafično in tekstualno obdelan in prikazan.

(14) Za dovoljenje gradnje po 37. in 201. členu ZV-1, ki poteka po priobalnem in vodnem zemljišču, mora investitor s pristojnim organom skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih 153.a člena ZV-1 za gradnjo iztoka prečiščenih in morebitnih padavinskih odpadnih voda, preko vodnega zemljišča, če je lastnik zemljišča RS. Investitor si mora pogodbo o ustanovitvi služnosti pridobiti na podlagi izdanega vodnega soglasja pri pristojnem organu. Pogodba služi kot dokazilo o pravico graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti RS.

(15) V skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov si mora investitor pri MOP – Direkcija RS za vode, Urad za upravljanje z vodami – Sektor za porečje reke Drave in Mure, Oddelek za porečje Drave, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.

 

VI.       Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

 

27. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Pri pripravi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost terena) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje.

(2) Območje obravnave leži v poplavnem območju, za kar bodo izdelani protipoplavni ukrepi. 

Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,100g.

 

28. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Varstvo pred požarom se zagotavlja s pravilno izbiro materialov in opreme skladno s predpisi s področja požarnega varstva. Naprava je opremljena s hidrantnim omrežjem ter opremo za gašenje požarov.

(2) Varen umik bo na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Dostop za interventna vozila do objekta bo po državni cesti RIII 688, preko cestnega priključka do dvorišča. Požarna ogroženost objektov ČN je zelo majhna. Intervencijski čas za prihod gasilcev je ocenjen na 5 minut. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD projektu in bo skladen z določili Zakona o varstvu pred požarom. Potrebni odmiki med objekti ali potrebne protipožarne ločitve se upoštevajo skladno s 3. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah.

 

VII.      Drugi pogoji posega v prostor, parcelacija in etapnost gradnje

 

29. člen

(viški materiala)

Pri načrtovanem posegu se večje količine izkopanega materiala ne predvidevajo, saj se bo humus odstranil in po končanih delih ponovno uporabil. Na območju ČN je načrtovana gradnja z nasipavanjem, zato se ne predvidevajo večje količine viškov materiala. Natančnejše količine materiala bodo definirane v projektu PGD.

 

30. člen

(dopustna odstopanja)

Dopustna so odstopanja pri tlorisnih in višinskih gabaritih zgradb in naprav znotraj gradbene meje, določene v situaciji.

Za infrastrukturo so dovoljena manjša odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na končni koncept ostalih rešitev. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN.

31. člen

(etapnost izvajanja OPPN)

Posegi na območju OPPN za CČN občine Poljčane se lahko izvajajo etapno, vendar mora biti tehnološko zaključena enota izvedena v eni etapi.

 

VIII.    Obveznosti investitorja in izvajalcev

 

32. člen

(monitoring)

Zagotoviti se mora posnetek ničelnega stanja, podrobnejši načrt izvajanja monitoringa in izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja v posebnih pogojih lahko presegli zakonsko določene pragove. Monitoring se izvaja v skladu s področno zakonodajo.

 

33. člen

(ukrepi v primeru prekoračitev dopustnih vrednosti)

V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba izvesti dodatne zaščitne ukrepe s tehničnimi in prostorskimi rešitvami, dodatno zasaditvijo in zgostitvijo vegetacije in drugimi ustreznimi rešitvami.

 

34. člen

(druge obveznosti investitorja in izvajalcev)

Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:

med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi,

ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,

pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci,

omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej,

med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav.

Zavarovati gradbišče, tako da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode.

 

IX.       Končne določbe

 

35. člen

(veljavnost odloka)

Ob sprejetju navedenega odloka prenehajo veljati določila Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89, dopolnjen Uradni list RS, št. 43/92, 3/93, 35/94 in 45/2000).

 

36. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri Občinski upravi Občine Poljčane in Upravni enoti Slovenska Bistrica. Priloga Spis upravnega postopka priprave in sprejemanja akta je stalno na vpogled pri Občinski upravi Občine Poljčane.

 

37. člen

(nadzor nad izvajanjem OPPN)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

 

38. člen

(začetek veljavnosti OPPN)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem  glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 3500-0003/2016-201

Datum: 26. 1. 2017

 

 

Občina Poljčane

 

Stanislav Kovačič, župan