New Page 1

 

Na podlagi 5. točke prvega odstavka 179. člena in 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02), 218., 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), prve alineje 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 58. do 63. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 …, 27/98) in 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99 …, 23/07) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 6. izredni seji dne 23. 12. 2008 sprejel

 

 

O D L O K

 

 

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ravne na Koroškem

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

(predmet odloka)

 

 

Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Ravne na Koroškem plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), zavezance, merila za določitev višine nadomestila in postopek odmere.

 

 

2. člen

 

 

(zavezanec)

 

 

Zavezanec za plačilo nadomestila je fizična ali pravna oseba kot neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe.

 

 

Neposredni uporabnik je:

 

 

– lastnik, katerega lastninska pravica je vpisana v zemljiško knjigo;

 

 

– pridobitelj lastninske pravice na podlagi pravnega akta (pogodba, odločba, zakon);

 

 

– uporabnik, ki je pridobil pravico uporabe na podlagi najemne ali zakupne pogodbe, služnostne pogodbe o podelitvi osebne služnosti (užitek, raba, služnost stanovanja), ustanovljene stavbne pravice oziroma drugega pravnega posla.

 

 

II. DOLOČITEV POVRŠIN ZA ODMERO NADOMESTILA

 

 

3. člen

 

 

(plačevanje nadomestila)

 

 

Zavezanci plačujejo nadomestilo za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča na območjih določenih v tem odloku, ne glede na to, ali se površine dejansko uporabljajo ali ne.

 

 

Kolikor se površine dejansko ne uporabljajo, se upošteva tista dejavnost oziroma uporaba, ki so jo imele površine pred opustitvijo dejavnosti oziroma uporabe.

 

 

Nadomestilo se plačuje tudi za nelegalne gradnje v skladu z 218.a členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02).

 

 

4. člen

 

 

(zazidano stavbno zemljišče)

 

 

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti javne infrastrukture.

 

 

Osnova za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) za zazidano stavbno zemljišče je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje in se ali se je uporabljala za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene.

 

 

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:

 

 

1. pri stanovanjskih in počitniških prostorih neto tlorisna površina vseh prostorov (sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugi zaprti prostori stanovanja, ki so funkcionalno povezani) ter neto tlorisna površina garaž;

 

 

2. pri poslovnih prostorih neto tlorisna površina vseh poslovnih prostorov in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom;

 

 

3. poleg zgoraj navedenih površin se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:

 

 

– površine nepokritih skladišč;

 

 

– površine internih parkirišč;

 

 

– površine namenjene začasnim in trajnim zasebnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje;

 

 

– površine namenjene delavnicam na prostem oziroma garažam;

 

 

– letni vrtovi;

 

 

– igrišča in odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti;

 

 

– površine za obratovanje bencinskih servisov;

 

 

– druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

 

 

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to, ali so prostori zasedeni ali ne, pri čemer se pri odmeri nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.

 

 

5. člen

 

 

(zemljišča brez gradbene parcele)

 

 

Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5; preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

 

 

Za preostanek površine zemljiške parcele, kot je opredeljena v prejšnjem odstavku tega člena, se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča odmeri samo v primeru, če je površina zazidljive parcele najmanj 500 m2 in je na njej mogoče graditi stanovanjske oziroma poslovne stavbe.

 

 

Šteje se, da ima že določeno gradbeno parcelo vsaka stavba, ki je bila zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja, enotnega dovoljenja za gradnjo ali stavba, za katero je bila izdana odločba o funkcionalnem zemljišču, v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 71/93 …, 52/00) in Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 …, 29/86 in Uradni list RS 26/90 …, 23/02).

 

 

6. člen

 

 

(nezazidano stavbno zemljišče)

 

 

Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ter da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

 

 

Nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena se odmeri le, če je za zemljišča zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja in je za njih možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

 

 

Nezazidano stavbno zemljišče pridobi status zazidanega stavbnega zemljišča z dnem izdaje uporabnega dovoljenja investitorju.

 

 

III. OBMOČJA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA

 

 

7. člen

 

 

(kriteriji za določitev območij)

 

 

Pri določitvi območij, kjer se plačuje nadomestilo, so upoštevani naslednji kriteriji:

 

 

– splošna opremljenost s komunalno infrastrukturo,

 

 

– funkcionalna ugodnost lokacije stavbnega zemljišča.

 

 

8. člen

 

 

(območja)

 

 

Območja, kjer se plačuje nadomestilo so:

 

 

I. območje

 

 

V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča na območju:

 

 

– Poslovne cone Ravne;

 

 

– mestno jedro Raven;

 

 

– del naselja Javornik – »Javorniška vrata«,

 

 

– območje Čečovje, ki ga omejujeta parc. št. 1213 in parc. št. 642, obe k.o. Ravne;

 

 

– območje Dobje vasi, ki ga omejujejo parc. št. 268, parc. št. 226/1, parc. št. 225/1, parc. št. 258/1, parc. št. 258/2, parc. št. 254/4, parc. št. 254/1, parc. št. 254/2, parc. št. 186/9, parc. št. 190/1 in parc. št. 250/3, vse k.o. Dobja vas.

 

 

II. območje

 

 

V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča, ki niso zajeta v I. območju in so znotraj ureditvenega območja mesta Raven, naselja Kotlje, Strojnska reka in Brdinje (razen naselja Brdinje–Duler).

 

 

III. območje

 

 

V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij vseh ostalih naselij v občini.

 

 

IV. območje

 

 

V to območje se uvrščajo vsa ostala stavbna zemljišča na območju Občine Ravne na Koroškem, ki so opremljena vsaj z vodovodnim in električnim omrežjem.

 

 

Območja so vrisana na grafičnih kartah in so sestavni del tega odloka ter na vpogled na sedežu Občine Ravne na Koroškem.

 

 

IV. MERILA ZA DOLOČANJE NADOMESTILA ZA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

 

 

9. člen

 

 

(merila za določitev višine nadomestila)

 

 

Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:

 

 

1. lega in namembnost stavbnega zemljišča,

 

 

2. stopnja komunalne opremljenosti,

 

 

3. izjemne ugodne lokacije za opravljanje poslovne dejavnosti.

 

 

10. člen

 

 

(namembnost stavbnega zemljišča)

 

 

Glede na namembnost so stavbna zemljišča razvrščena sledeče:

 

 

a) stavbna zemljišča za stanovanjske namene: večstanovanjski objekti, individualni stanovanjski objekti, samski domovi, dijaški domovi, domovi za ostarele, garaže za osebne avtomobile v objektu ali izven njega in drugi prostori, ki jih ni možno razvrstiti pod točko b., c. ali d;

 

 

b) stavbna zemljišča za počitniške namene: objekti za občasno bivanje;

 

 

c) stavbna zemljišča za izvajanje pridobitne dejavnosti: vsi poslovni prostori proizvodnih, industrijskih in storitvenih dejavnosti s skladišči, parkirnimi prostori, prometnimi površinami, garažami za vozila za potrebe izvajanja poslovne dejavnosti ipd. ter vsi ostali prostori, kjer se izvaja tržna dejavnost;

 

 

d) stavbna zemljišča za izvajanje nepridobitne dejavnosti: prostori javnih zavodov, javnih ustanov, javnih društev, javnih skladov, političnih strank, državnih organov in institucij itd., kjer se izvaja izključno neprofitna dejavnost.

 

 

11. člen

 

 

(lega)

 

 

Po legi zemljišča in namenu uporabe je točkovanje za odmerjanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča naslednje:

 

 

+-----------+------------+-----------+-----------+-------------+

 

 

|Lega       |Stanovanjski|Počitniški |Pridobitna |Nepridobitna |

 

 

|zemljišča  |   namen    |   namen   | dejavnost |  dejavnost  |

 

 

+-----------+------------+-----------+-----------+-------------+

 

 

|I. območje |     35     |    35     |    370    |     300     |

 

 

+-----------+------------+-----------+-----------+-------------+

 

 

|II.        |     28     |    28     |    320    |     240     |

 

 

|območje    |            |           |           |             |

 

 

+-----------+------------+-----------+-----------+-------------+

 

 

|III.       |     24     |    24     |    260    |     210     |

 

 

|območje    |            |           |           |             |

 

 

+-----------+------------+-----------+-----------+-------------+

 

 

|IV.        |     17     |    17     |    185    |     150     |

 

 

|območje    |            |           |           |             |

 

 

+-----------+------------+-----------+-----------+-------------+

 

 

Kolikor so v objektu prostori z različnim namenom uporabe, se točkujejo glede na dejansko površino, ki se uporablja za določen namen.

 

 

Kolikor se v istem prostoru opravljajo dejavnosti z različnim namenom uporabe, se površina in točke določijo glede na razmerje med dejavnostmi, ki se opravljajo v takšnem prostoru.

 

 

12. člen

 

 

(stopnja komunalne opremljenosti)

 

 

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami kolektivne in individualne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:

 

 

+-----------------------------------------------+--------------+

 

 

|Komunalna opremljenost                         | Število točk |

 

 

+-----------------------------------------------+--------------+

 

 

|makadamska cesta                               |       5      |

 

 

+-----------------------------------------------+--------------+

 

 

|asfaltna cesta                                 |      10      |

 

 

+-----------------------------------------------+--------------+

 

 

|javna razsvetljava                             |       5      |

 

 

+-----------------------------------------------+--------------+

 

 

|parkirni prostori                              |      10      |

 

 

+-----------------------------------------------+--------------+

 

 

|vodovod                                        |      10      |

 

 

+-----------------------------------------------+--------------+

 

 

|kanalizacija                                   |      10      |

 

 

+-----------------------------------------------+--------------+

 

 

|toplovod oziroma plinovod                      |      10      |

 

 

+-----------------------------------------------+--------------+

 

 

|zelene ali rekreativne površine                |       5      |

 

 

+-----------------------------------------------+--------------+

 

 

|javna pešpot (pločnik)                         |      10      |

 

 

+-----------------------------------------------+--------------+

 

 

Komunalna opremljenost pomeni dejansko opremljenost s komunalnimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe oziroma možnost priključitve na te objekte in naprave.

 

 

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost:

 

 

– priključka na cestno, vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno oziroma toplovodno omrežje, če je omrežje na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 200 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve,

 

 

– uporabe javne razsvetljave, parkirišč, pločnikov, če je objekt oddaljen od meje stavbnega zemljišča največ 50 m.

 

 

13. člen

 

 

(izjemno ugodna lokacija)

 

 

Pri stavbnih zemljiščih za izvajanje pridobitne dejavnosti, in sicer za dejavnosti gradbeništvo; gostinstvo; promet, skladiščenje in zveze; pošta in telekomunikacije; trgovine, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe; finančno posredništvo; poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve; predelovalne dejavnosti; oskrba z elektriko, plinom in vodo; druge javne skupne in osebne storitvene dejavnosti se dodatno upoštevajo izjemno ugodne lokacije stavbnih zemljišč.

 

 

Izjemno ugodne lokacije so na:

 

 

– mestno jedro mesta Raven,

 

 

– 100-metrski pas ob vsaki strani državne ceste Dravograd–Ravne–Prevalje,

 

 

– 50-metrski pas državne ceste Ravne–Kotlje–Sele.

 

 

Pri vrednotenju izjemno ugodne lokacije se število točk ugotovljenih po merilih iz 11. in 12. člena pomnoži s faktorjem 1,5.

 

 

14. člena

 

 

(določitev višine točk za začasne objekte)

 

 

Nadomestilo se obračuna za uporabo začasnih objektov v območjih iz 8. člena tega odloka.

 

 

Število točk za odmero nadomestila za začasne objekte se določi v skladu z merili iz 11., 12. in 13. člena.

 

 

Nadomestilo za začasne objekte se določi tako, da se število točk pomnoži s številom dni uporabe objekta in se pomnoži z vrednostjo točke.

 

 

V. MERILA ZA DOLOČANJE NADOMESTILA ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

 

 

15. člen

 

 

(lega zemljišča in namen uporabe)

 

 

Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe določi s sledečim številom točk:

 

 

+----------+-------------+-----------+-----------+-------------+

 

 

|Lega      | Stanovanjski|Počitniški |Pridobitna |Nepridobitna |

 

 

|zemljišča |   objekti   |  objekti  | dejavnost |  dejavnost  |

 

 

+----------+-------------+-----------+-----------+-------------+

 

 

|I. območje|      10     |    10     |    260    |     200     |

 

 

+----------+-------------+-----------+-----------+-------------+

 

 

|II.       |      8      |     8     |    182    |     140     |

 

 

|območje   |             |           |           |             |

 

 

+----------+-------------+-----------+-----------+-------------+

 

 

|III.      |      5      |     5     |    130    |     100     |

 

 

|območje   |             |           |           |             |

 

 

+----------+-------------+-----------+-----------+-------------+

 

 

Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjenega za gradnjo in komunalna opremljenost v skladu z 12. členom tega odloka.

 

 

VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA

 

 

16. člen

 

 

(oprostitve)

 

 

Zavezanci so lahko oproščeni plačila nadomestila v naslednjih primerih:

 

 

– če prejemajo socialno pomoč, subvencijo najemnine ali varstveni dodatek;

 

 

– občani kot najemniki stanovanja, kolikor presegajo cenzus za dodelitev pomoči iz prve alineje tega člena do 10%;

 

 

– zaradi elementarnih ali drugih nezgod;

 

 

– na zahtevo za dobo 5 let od dneva vselitve občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal stanovanjsko hišo, kolikor je poravnal komunalni prispevek.

 

 

Zavezanci so lahko oproščeni nadomestila delno ali v celoti, in sicer za čas trajanja vzroka za uveljavljanje oprostitve plačila nadomestila. O oprostitvah plačila nadomestila odloča na podlagi zahtevka zavezanca občinska uprava, o pritožbah pa župan skladno z upravnim postopkom.

 

 

Nadomestilo se ne odmerja za stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe Rdečega križa, Karitasa in drugih dobrodelnih dejavnosti.

 

 

VII. POSTOPEK ODMERE NADOMESTILA

 

 

17. člen

 

 

(postopek odmere)

 

 

Celoten postopek odmere in pobiranja nadomestila vodi pristojni davčni organ skladno z zakonom o davčnem postopku, ki zavezancu izda tudi odločbo o odmeri nadomestila.

 

 

Nadomestilo odmeri davčni organ na podlagi podatkov iz evidence občine.

 

 

18. člen

 

 

(plačevanje nadomestila)

 

 

Zavezanci plačujejo nadomestilo v dveh polletnih obrokih. Kolikor odmerjeno nadomestilo presega višino 300 €, lahko zavezanci nadomestilo plačujejo v mesečnih obrokih.

 

 

Zavezanci, ki jim nadomestilo za tekoče leto še ni bilo odmerjeno, plačujejo nadomestilo za tekoče leto na podlagi zadnje pravnomočno izdane odločbe.

 

 

19. člen

 

 

(odmera)

 

 

Mesečna višina nadomestila za zemljišče se določi kot zmnožek:

 

 

– seštevka števila točk po merilih iz 11., 12., 13., 14. in 15. člena odloka,

 

 

– površine stavbnega zemljišča,

 

 

– vrednosti točke za izračun nadomestila.

 

 

Za odmero nadomestila v letu 2010 se seštevek števila točk ugotovljenih po merilih iz 11., 12. in 15. člena tega odloka za stavbna zemljišča za izvajanje pridobitne dejavnosti pomnoži s faktorjem 1,1.

 

 

Za izjemno ugodne lokacije pa se število točk iz prejšnjega odstavka tega člena v skladu s 13. členom pomnoži s faktorjem 1,5.

 

 

Za odmero nadomestila v letu 2011 se seštevek števila točk ugotovljenih po merilih iz 11., 12. in 15. člena tega odloka za stavbna zemljišča za izvajanje pridobitne dejavnosti pomnoži s faktorjem 1,21.

 

 

Za izjemno ugodne lokacije pa se število točk iz prejšnjega odstavka tega člena v skladu s 13. členom pomnoži s faktorjem 1,5.

 

 

Po letu 2011 je način odmere nadomestila za stavbna zemljišča za izvajanje pridobitne dejavnosti enak kot v četrtem in petem odstavku tega člena.

 

 

20. člen

 

 

(mesečna vrednost točke)

 

 

Mesečno vrednost točke vsako leto s sklepom določi občinski svet do 31. 12. in velja od 1. 1. naslednjega leta.

 

 

V primeru, da občinski svet do 31. 12. tekočega leta ne sprejme sklepa o določitvi vrednosti točke, se vrednost iz preteklega leta revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. O tem izda sklep župan in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

21. člen

 

 

(prijava podatkov s strani zavezancev)

 

 

Zavezanci morajo prijaviti občinski upravi Občine Ravne na Koroškem dejstva, ki pomenijo nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v roku 15 dni po nastanku spremembe.

 

 

Če nastane obveznost za plačilo nadomestila ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je bila sprememba sporočena.

 

 

22. člen

 

 

(začetek postopka po uradni dolžnosti)

 

 

Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti.

 

 

Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan, na poziv občinske uprave Občine Ravne na Koroškem, v roku 15 dni od prejema poziva, posredovati verodostojne podatke, ki omogočijo odmero nadomestila.

 

 

Občinska uprava lahko v primerih, ko obstaja utemeljen sum, da so sporočeni podatki nepravilni, zahteva od zavezanca predložitev dokazil na podlagi katerih je prijavil podatke, ki so podlaga za odmero nadomestila.

 

 

VIII. KAZENSKE DOLOČBE

 

 

23. člen

 

 

(kazenska določba)

 

 

Če v predpisanem roku zavezanec pristojnemu organu ne prijavi podatkov, ki pomenijo nastanek obveznosti plačila nadomestila in vseh sprememb, ki vplivajo na odmero ali poda napačne podatke se kaznuje fizična oseba z globo 100 €.

 

 

Če v predpisanem roku zavezanec pristojnemu organu ne prijavi podatkov, ki pomenijo nastanek obveznosti plačila nadomestila in vseh sprememb, ki vplivajo na odmero ali poda napačne podatke se kaznuje v odvisnosti od razlike med prijavljeno in dejansko ugotovljeno kvadraturo, ki bi jo moral prijaviti in sicer:

 

 

+----------------------+----------------------+----------------+

 

 

|                      |Razlika med           |      Globa     |

 

 

|                      |prijavljeno in        |                |

 

 

|                      |dejansko ugotovljeno  |                |

 

 

|                      |kvadraturo            |                |

 

 

+----------------------+----------------------+----------------+

 

 

|samostojni podjetnik  |do 50 m2              |      100 €     |

 

 

|posameznik in pravna  |                      |                |

 

 

|oseba                 |                      |                |

 

 

+----------------------+----------------------+----------------+

 

 

|samostojni podjetnik  |od 50 m2 do 100 m2    |     1.000 €    |

 

 

|posameznik in pravna  |                      |                |

 

 

|oseba                 |                      |                |

 

 

+----------------------+----------------------+----------------+

 

 

|samostojni podjetnik  |od 100 m2 do 200 m2   |     5.000 €    |

 

 

|posameznik in pravna  |                      |                |

 

 

|oseba                 |                      |                |

 

 

+----------------------+----------------------+----------------+

 

 

|samostojni podjetnik  |od 200 m2 do 500 m2   |     7.000 €    |

 

 

|posameznik in pravna  |                      |                |

 

 

|oseba                 |                      |                |

 

 

+----------------------+----------------------+----------------+

 

 

|samostojni podjetnik  |od 500 m2 do 1000 m2  |    10.000 €    |

 

 

|posameznik in pravna  |                      |                |

 

 

|oseba                 |                      |                |

 

 

+----------------------+----------------------+----------------+

 

 

|samostojni podjetnik  |nad 1000 m2           |    15.000 €    |

 

 

|posameznik in pravna  |                      |                |

 

 

|oseba                 |                      |                |

 

 

+----------------------+----------------------+----------------+

 

 

Odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki ravna kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena se kaznuje z globo 1.000 €.

 

 

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

24. člen

 

 

(določitev vrednosti točke za leto 2009)

 

 

V letu 2009 znaša mesečna vrednost točke za odmero nadomestila 0,0003503 €.

 

 

25. člen

 

 

(prenehanje veljavnosti)

 

 

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 122/00 in 119/03).

 

 

26. člen

 

 

(pričetek veljavnosti)

 

 

Ta Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ravne na Koroškem začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

 

 

 

Ravne na Koroškem, dne 23. decembra 2008

 

 

 

 

 

Župan

 

 

Občine Ravne na Koroškem

 

 

mag. Tomaž Rožen l.r.