Na podlagi 64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US,
45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – ORZLS19, 73/95 –
odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97,
78/97 – ZIPRS-A, 10/98, 34/98 – ZIPRS-B, 68/98 – odl. US, 74/98, 59/99 –
odl. US, 70/00, 28/01 – odl. US, 87/01 – ZSam-1, 51/02, 108/03 – odl.
US, 72/05, 21/06 – odl. US, 14/07 – ZSPDPO, 60/07, 27/08 – odl. US,
76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO) je Občinski svet
Občine Rogaška Slatina na 11. redni seji dne 28. 10. 2015 sprejel |
|
S T A T U T |
Občine Rogaška Slatina |
|
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(uporaba izrazov) |
V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
2. člen |
(območje, ime in sedež občine) |
(1) Občina Rogaška Slatina (v nadaljevanju: občina) je samoupravna
lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
Brestovec, Brezje pri Podplatu, Cerovec pod Bočem, Ceste, Čača vas,
Drevenik, Gabrce, Gabrovec pri Kostrivnici, Gradiški Dol, Irje, Kačji
Dol, Kamence, Kamna Gorca, Male Rodne, Nimno, Plat, Podplat, Podturn,
Pristavica, Prnek, Rajnkovec, Ratanska vas, Rjavica, Rogaška Slatina,
Spodnja Kostrivnica, Spodnje Negonje, Spodnje Sečovo, Spodnji Gabernik,
Strmec pri Sv. Florijanu, Sv. Florijan, Tekačevo, Topole, Tržišče,
Tuncovec, Velike Rodne, Vinec, Zagaj pod Bočem, Zgornja Kostrivnica,
Zgornje Negonje, Zgornje Sečovo, Zgornji Gabernik. |
(2) Sedež občine je v Rogaški Slatini, Izletniška ulica 2. |
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati,
pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino predstavlja in zastopa župan. |
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po
postopku, ki ga določa zakon. |
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
3. člen |
(ožji deli občine) |
(1) Na območju občine so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge,
organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine so
določeni s tem statutom in odlokom občine. |
(2) Imena in območja ožjih delov občine so: |
Mestna krajevna skupnost Rogaška Slatina, ustanovljena na območju
naselij: Brestovec, Cerovec pod Bočem, Ceste, Gabrce, Gradiški Dol,
Irje, Kačji Dol, Kamence, Male Rodne, Nimno, Plat, Pristavica, Prnek,
Rajnkovec, Ratanska vas, Rjavica, Rogaška Slatina, Spodnje Negonje,
Spodnje Sečovo, Tekačevo, Topole, Tržišče, Tuncovec, Velike Rodne,
Vinec, Zgornje Negonje, Zgornje Sečovo. |
– Mestna krajevna skupnost ima sedež na naslovu Celjska cesta 3a,
Rogaška Slatina. Svet MKS Rogaška Slatina šteje 19 članov. |
– Krajevna skupnost Kostrivnica, ustanovljena na območju naselij: Brezje
pri Podplatu, Čača vas, Drevenik, Gabrovec pri Kostrivnici, Kamna gorca,
Podplat, Podturn, Spodnja Kostrivnica, Spodnji Gabernik, Zagaj pod
Bočem, Zgornji Gabernik, Zgornja Kostrivnica. Krajevna skupnost
Kostrivnica ima sedež na naslovu Zg. Kostrivnica 31, Podplat. Svet
Krajevne skupnosti Kostrivnica šteje 11 članov. |
– Krajevna skupnost Sv. Florijan, ustanovljena na območju naselij: Sv.
Florijan in Strmec pri Sv. Florijanu. Krajevna skupnost Sv. Florijan ima
sedež na naslovu Sv. Florijan 42, Rogaška Slatina. Svet Krajevne
skupnosti Sv. Florijan šteje pet članov. |
(3) Krajevne skupnosti zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti, ki
se izvoli na konstitutivni seji sveta krajevne skupnosti z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. Predsednik sveta krajevne skupnosti
zastopa krajevno skupnost, razen v delu, kjer za sklenitev pravnih
poslov potrebuje predhodno soglasje župana. |
(4) Za delovanje svetov ožjih delov občine se uporabljajo določbe
statuta občine in poslovnika občinskega sveta. |
(5) Financiranje krajevnih skupnosti določa zakon, ki ureja javne
finance. Sredstva od premoženja krajevnih skupnosti in sredstva, ki jih
pridobi na trgu, bodo s proračunom občine namenjena za financiranje
njihovih nalog. |
(6) Nezdružljivost članstva v svetih krajevnih skupnosti s funkcijami
občinskih funkcionarjev in z delom v občinski upravi ureja zakon. |
|
4. člen |
(izvirne in prenesene naloge) |
(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja
naloge, določene v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo ter naloge,
določene s predpisi občine na podlagi zakona. |
(2) Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če
država za to zagotovi potrebna sredstva. |
|
5. člen |
(občani) |
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na
zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike
odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče,
in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju
občine. |
|
6. člen |
(uresničevanje skupnih nalog) |
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in
drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko
sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva,
ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne
sklade, javne zavode in javna podjetja. |
|
7. člen |
(grb, zastava in praznik občine) |
(1) Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in
uporaba se določi z odlokom. |
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: Občina Rogaška Slatina, v zunanjem krogu na
spodnji polovici pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni
odbor; Občinska uprava; Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb
občine. |
(3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
(4) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina
zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade
v skladu s posebnim odlokom. |
|
2. NALOGE OBČINE |
|
8. člen |
(naloge občine) |
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut in druge predpise občine, |
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– sprejema programe razvoja občine. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
– pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog
občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih
problemov, |
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje
v stanovanjski trg, |
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj. |
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v
skladu z zakonom, |
– odloča o koncesijah, |
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje
lokalnih javnih služb, |
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da: |
– ustanovi vzgojno izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec),
zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo
delovanje, |
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
– sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
– spremlja stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami, |
– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih
priložnostih ali obletnicah občanov. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju, |
– določa občinski program športa, |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom in
elektromagnetnim sevanjem, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja
druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– občinske ceste, ulice in javne poti, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja
promet v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč, |
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
– sprejema programe varnosti, |
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
– organizira občinsko redarstvo, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
(2) V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge,
ki se nanašajo na: |
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic
občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine, |
– določanje namembnosti prostora, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena. |
|
9. člen |
(statistične, evidenčne in analitične naloge) |
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje
potrebe. |
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz
svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
(3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od
upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno
ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini
nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje
oziroma del premoženja v občini. |
(4) Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za
potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z
zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na
magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v
občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko
računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko
računalniške povezave, je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. |
|
3. ORGANI OBČINE |
|
3.1 Skupne določbe |
|
10. člen |
(organi občine) |
(1) Organi občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor. |
(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ,
ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
(3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge
določa zakon. |
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
(občinska uprava) |
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in
splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz
občinske pristojnosti. |
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti
na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe in krajevne skupnosti. |
(4) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in
organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z
odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno
področje. |
(5) Občinsko upravo vodi tajnik občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa
jo župan. |
|
12. člen |
(sprejemanje odločitev na sejah organov) |
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki
delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina
opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
13. člen |
(javnost dela) |
(1) Delo organov občine je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva,
ki so podlaga za odločanje občinskih organov. Splošni akti in prečiščena
besedila občine se objavijo v uradnem glasilu občine ter v katalogu
informacij javnega značaja in na spletni strani občine. |
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in
postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v
dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih, skladno z določili zakona, ki
ureja dostop do informacij javnega značaja. |
|
3.2 Občinski svet |
|
14. člen |
(občinski svet) |
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru
pravic in dolžnosti občine. |
(2) Občinski svet šteje dvajset članov. |
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov
občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega
sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega
občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20
dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana
potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu
volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik
občinske volilne komisije. |
(6) Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta
oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
(7) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo
v vseh občinskih organih, odborih in komisijah. |
(8) Mandat članov občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih
podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so
bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta, traja in preneha v
skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov
in drugih organizacij, razen če občinski svet ne odloči drugače. |
|
15. člen |
(volitve članov občinskega sveta) |
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči
občinski svet z odlokom. |
|
16. člen |
(pristojnosti občinskega sveta) |
(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta,
odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in
drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema statut občine, |
– sprejema odloke in druge občinske akte, |
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, |
– sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna, |
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in
odborov občinskega sveta, |
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta, |
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z
zakonom določeno drugače, |
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
17. člen |
(funkcija člana občinskega sveta) |
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2) Nezdružljivost članstva v občinskem svetu s funkcijami občinskih
funkcionarjev in z delom v občinski upravi ureja zakon. |
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja
funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan,
ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo
župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
18. člen |
(župan) |
(1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje,
nima pa pravice glasovanja. |
(2) Nezdružljivost funkcije župana z drugimi funkcijami določa zakon. |
(3) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi
sejo podžupan. |
(4) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma
pooblaščeni član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo
brez posebnega pooblastila vodi najstarejši navzoči član občinskega
sveta. |
(5) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega
statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
(6) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po
tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno
zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni
red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z
novimi točkami. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni
po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki
so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje
za vodenje in izvedbo seje. |
|
19. člen |
(administrativno delo za potrebe občinskega
sveta) |
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
|
20. člen |
(seje občinskega sveta) |
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za
vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. Na
seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine
odgovorita na naslednji seji. |
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, članom
občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, tajniku občine,
predsednikom krajevnih skupnosti in vodji organa skupne občinske uprave.
O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Vabilo z
gradivom za sejo sveta se objavi v katalogu informacij javnega značaja
občine na svetovnem spletu. |
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta, tajnik občinske uprave in organ skupne občinske uprave
so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja
članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove
pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
21. člen |
(odločanje članov občinskega sveta) |
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se
glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene
občinski svet. |
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter
druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom
občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
navzočih članov. |
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
(5) Župan in tajnik občinske upraveo izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
22. člen |
(predčasno prenehanje mandata člana občinskega
sveta) |
(1) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
(2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana občinskega sveta. |
(3) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v
primeru odstopa. Ugotovitveni sklep sprejme občinski svet na prvi seji
po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
(4) Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je
podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko
volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih
dni od prejema pisne odstopne izjave. |
(5) Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta
in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je
prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka
vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka
in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O
morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo
lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil
izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat
prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov
za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
(6) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega
sveta določa zakon. |
|
23. člen |
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja) |
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot
svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
(3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega
sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
24. člen |
(naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja) |
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet
članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za
opravljanje funkcije ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter
izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo
plačila za opravljanje funkcije in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
– opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije, |
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
|
25. člen |
(stalna in občasna delovna telesa občinskega
sveta) |
(1) Občinski svet lahko ustanovi enega ali več odborov in komisij kot
svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
(2) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
– Odbor za gospodarske dejavnosti, |
– Odbor za družbene dejavnosti, |
– Odbor za cestno in komunalno infrastrukturo, |
– Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
– Komisija za vloge, pritožbe, nagrade in odlikovanja, |
– Statutarno pravna komisija, |
– Zdraviliška komisija. |
(3) Odbori in komisije štejejo 5 članov. Delovno področje in število
članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
|
26. člen |
(imenovanje članov odborov in komisij) |
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov
in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za
člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta
kot predsednik. |
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče predsednik delovnega telesa. |
(4) Nezdružljivost članstva v odborih in komisijah z drugimi funkcijami
določa zakon. |
|
27. člen |
(pristojnosti komisij in odborov občinskega
sveta) |
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega
področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve
iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
|
28. člen |
(razrešitev člana delovnega telesa občinskega
sveta) |
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
3.3 Župan |
|
29. člen |
(župan) |
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve
župana se opravijo v skladu z zakonom. |
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. |
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi
seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
(4) Župan svojo funkcijo opravlja nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti
občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
30. člen |
(pristojnosti župana) |
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja občinski
svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice
glasovanja. |
(2) Poleg tega župan predvsem: |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev
občinskega sveta, |
– predlaga pridobitev in odtujitev premičnega premoženja ter o
pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine
ne določa drugače, |
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega
področja, naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih
javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, |
– imenuje in razrešuje tajnika občine in vodjo organa skupne občinske
uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
31. člen |
(zadržanje objave splošnega akta) |
(1) Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven
ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom. |
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen |
(naloge župana na področju zaščite in
reševanja) |
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge
zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte
zaščite in reševanja, |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
(nujni ukrepi) |
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34. člen |
(podžupan občine) |
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina dva podžupana.
Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. |
|
35. člen |
(nadomeščanje župana in podžupana) |
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan/i ne
moreta/morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član
občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši
član občinskega sveta. |
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
36. člen |
(komisije in drugi strokovni organi občine) |
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna
in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
37. člen |
(predčasno prenehanje mandata župana) |
(1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
(2) Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana. |
(3) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne
izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v
primeru odstopa. |
(4) Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu
pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
(5) Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski
svet na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
(6) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske
volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred
potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne
volitve. |
(7) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega
sveta. |
(8) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z
izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega
župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
|
3.4 Nadzorni odbor občine |
|
38. člen |
(nadzorni odbor občine) |
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v
občini. |
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
39. člen |
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega
odbora) |
(1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje
občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega
področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta,
župan, podžupan, člani krajevnih odborov, direktor občinske uprave,
delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki
občinskih proračunskih sredstev. |
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40. člen |
(konstituiranje nadzornega odbora) |
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan.
Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove
seje. |
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Rogaška Slatina,
Izletniška cesta 2. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
|
41. člen |
(program dela nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu. |
(2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
– proračuna in zaključnega računa proračuna občine, |
– finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine, |
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih
sredstev. |
(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor
določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki
ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
(4) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter
drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov
občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
(5) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
42. člen |
(pristojnosti nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb
med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge
pridobljene dokumentacije. |
(2) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno
osebo uporabnika proračuna. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati
opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe. |
(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni
nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
43. člen |
(izločitev člana nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in
odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o
njegovi nepristranskosti. |
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, |
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe, |
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki
je predmet nadzora. |
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na
katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni
odbor z večino glasov vseh članov. |
|
44. člen |
(poročilo nadzornega odbora) |
(1) Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je
določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik
pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku
nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake
sestavine kot poročilo o nadzoru. |
(2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora
o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik
nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek
poročila o nadzoru. |
(4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor
sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora
upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
(5) Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
45. člen |
(odzivno poročilo) |
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru
najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v
roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na
posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja,
pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev
iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če
nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu
poročilu. |
(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor
poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in
županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu
ministrstvu. |
|
46. člen |
(vsebina poročila nadzornega odbora) |
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z
zakonom in aktom pristojnega ministrstva. |
(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki
je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. |
(4) V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno
in/ali smotrno. |
(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali
neuspešno. |
(7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
(8) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
(9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji
poslovanja nadzorovane osebe. |
(10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti
poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in
uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma
predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje kako nadzorovana oseba
izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje. |
|
47. člen |
(postopanje nadzornega odbora) |
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike
Slovenije. |
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da
je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
|
48. člen |
(obravnava poročila nadzornega odbora) |
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in
predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov
občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila
nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati
priporočila in predloge nadzornega odbora. |
(2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni
in drugi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in
lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji
delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi
pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi)
ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami. |
(3) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje
občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz
pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost
poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki
jih je ustanovila občina. |
|
49. člen |
(letno poročilo o delu in porabi sredstev
nadzornega odbora) |
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno
poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o
svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja
svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
50. člen |
(javnost dela nadzornega odbora) |
(1) Delo nadzornega odbora je javno. |
(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da
se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da
se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o
nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki
jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot
razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo
javnega značaja. |
(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik. |
(5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen
predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
51. člen |
(strokovna in administrativna pomoč za delo
nadzornega odbora) |
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi sej ter pisanju in odpravi zapisnikov nadzornega odbora,
arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje
drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela
nadzornega odbora. |
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. |
|
52. člen |
(sredstva za delo nadzornega odbora) |
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
|
53. člen |
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega
odbora) |
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta – pravilnikom o
plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles
občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o
povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali
avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
54. člen |
(poslovnik o delu nadzornega odbora) |
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z večino glasov svojih članov. |
|
3.5 Občinska uprava |
|
55. člen |
(občinska uprava) |
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
(2) Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določi župan. |
|
56. člen |
(ustanovitev skupne občinske uprave) |
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino
ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
57. člen |
(odločanje o upravnih zadevah) |
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in
pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v
upravnem postopku. |
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
|
58. člen |
(pristojnost za odločanje v upravnih zadevah) |
(1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
tajnik občine po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za
pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo
zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje
posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za
odločanje v upravnih zadevah. |
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
59. člen |
(izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku) |
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
60. člen |
(odločanje o upravnih zadevah iz izvirne
pristojnosti občine) |
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje
pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega
postopka. |
|
61. člen |
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte) |
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske
uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne
pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni
organ, določen z zakonom. |
|
62. člen |
(izločitev uradne osebe) |
(1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občinske
uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči,
če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
(2) O izločitvi tajnika občinske upraveali župana odloča občinski svet,
ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
4. DRUGI ORGANI OBČINE |
|
63. člen |
(drugi organi občine) |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
64. člen |
(poveljnik in štab civilne zaščite) |
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
|
5. OŽJI DELI OBČINE |
|
65. člen |
(krajevne skupnosti) |
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem
smislu. |
(2) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali
spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali
deset odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je
določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
(3) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje
občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu
in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila krajevna
skupnost. |
|
66. člen |
(pristojnosti krajevne skupnosti) |
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in
sicer sodelujejo pri: |
– pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture
na svojem območju, |
– izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju, |
– pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, |
– pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja
gospodarskih javnih služb, |
– sanaciji divjih odlagališč odpadkov, |
– ureditvi in olepševanju kraja, |
– urejanju in opremljanju otroških in športnih igrišč, |
– vzdrževanju spomenikov in objektov kulturne dediščine, |
– predlogih za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
– organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev na njenem
območju. |
|
67. člen |
(naloge krajevnih skupnosti) |
(1) Krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine,
ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti
praviloma samostojno: |
– upravljajo in gradijo javno komunalno infrastrukturo, |
– upravljajo z lastnim premoženjem in s premoženjem občine, ki jim je
dano v uporabo, |
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti, |
– pristojne strokovne službe opozarjajo na socialne probleme krajanov in
sodelujejo pri njihovem reševanju. |
(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo z
odlokom. |
|
68. člen |
(status krajevnih skupnosti) |
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki
jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. |
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za
svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja
župana so nični, vendar lahko predpis občine, ki je potreben za
izvršitev proračuna določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so ti
pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega
soglasja župana. |
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem in sredstvi s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za
obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
(4) Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. |
|
69. člen |
(svet krajevne skupnosti) |
(1) Organ vsake krajevne skupnosti, ki je določena s splošnim aktom, je
svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne
skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon, število članov je
določeno s statutom. |
(2) Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti z drugimi
funkcijami določa zakon. |
(3) Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti se volitve opravijo po
večinskem sistemu v volilnih enotah, ki jih z odlokom določi občinski
svet. |
(4) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
(5) Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je častna. |
|
70. člen |
(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti) |
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni
po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko
so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev
mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki
veljajo za konstituiranje občinskega sveta. |
|
71. člen |
(predsednik in podpredsednik sveta krajevne
skupnosti) |
(1) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo
člani sveta. |
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje
in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti. |
(3) Predsednik krajevne skupnosti lahko imenuje največ dva
podpredsednika. Podpredsednik, ki ga določi predsednik, nadomešča
predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
72. člen |
(seje sveta krajevne skupnosti) |
(1) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji,
na kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar nima pravice glasovati. |
(3) Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. |
(4) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja
poslovnik občinskega sveta. |
|
73. člen |
(naloge sveta krajevne skupnosti) |
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem
statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: |
– sprejema predlog finančnega načrta in po sprejemu proračuna občine
finančni načrt ter letno poročilo, |
– sklepa o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, po predhodnem soglasju
občinskega sveta, |
– sklepa o uporabi sredstev krajevne skupnosti ter o gospodarjenju s
premoženjem krajevne skupnosti, |
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na
območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja
stališča in mnenja, |
– obravnava gradiva za seje občinskega sveta ter odbora za krajevne
skupnosti ter pripravi stališča do obravnavanih vprašanj, |
– komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlaga
kandidate za člane delovnih teles, |
– opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona, občinskih predpisov ali
posamičnih aktov občinskega sveta ali navodil župana ali uprave občine. |
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevneskupnosti niso
pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet,
župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem
statutom ali odlokom drugače določeno. |
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj
sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora
krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je
urejen zbor občanov. |
|
74. člen |
(svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti) |
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo
zadev iz občinske pristojnosti župan oblikuje svet predsednikov svetov
krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
75. člen |
(premoženje krajevne skupnosti) |
(1) Krajevna skupnost ima lastno premoženje, ki ga sestavljajo
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja razpolaganje s premoženjem občine
ter določbe tega statuta. |
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
76. člen |
(financiranje krajevne skupnosti) |
(1) Financiranje krajevnih skupnosti določa zakon. |
(2) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja
nadzorni odbor občine. |
|
77. člen |
(razpustitev sveta krajevne skupnosti) |
Občinski svet lahko po predhodni spremembi statuta, na predlog župana,
nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali
zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in
razpiše predčasne volitve: |
– če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane, |
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma
jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi ali če se
sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo
nenamensko. |
|
6. NEPOSREDNE OBLIKE SODELOVANJA OBČANOV PRI
ODLOČANJU V OBČINI |
|
78. člen |
(neposredne oblike sodelovanja občanov pri
odločanju v občini) |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: |
– zbor občanov, |
– referendum, |
– ljudska iniciativa. |
|
79. člen |
(zbor občanov) |
(1) Občani na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
80. člen |
(sklic zbora občanov) |
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen
del. |
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
(3) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom
ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet odstotkov
volivcev tega dela. |
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu
pravilno vložene zahteve. |
|
81. člen |
(območje, kraj in čas sklica zbora občanov) |
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje
zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
82. člen |
(vodenje zbora občanov) |
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan
lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor
vodi. |
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev
z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali. |
(3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
|
83. člen |
(referendum o splošnem aktu občine) |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
84. člen |
(razpis referenduma) |
(1) Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis
referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
(2) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo
splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve
na referendumu. |
|
85. člen |
(naknadni referendum) |
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani
potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe. |
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
(3) Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjene,
se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni. |
(4) Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca
njegovega mandata. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil
splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne
določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil
izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
86. člen |
(vložitev zahteve za referendum) |
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da
vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine.
Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini.
Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke
podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča. |
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega
odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
87. člen |
(podpora zahtevi za razpis referenduma) |
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
88. člen |
(razpis referenduma) |
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu
odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen
če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset
dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine. |
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija
akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
89. člen |
(pravica glasovati na referendumu) |
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. |
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina
volivcev, ki so glasovali. |
|
90. člen |
(postopek za izvedbo referenduma) |
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe
referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko
iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom
o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
91. člen |
(svetovalni referendum) |
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta,
ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
92. člen |
(referendum o samoprispevku in drugih
vprašanjih) |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o
drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami
tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
93. člen |
(ljudska iniciativa) |
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis
referenduma o splošnem aktu občine. |
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali
drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo
ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene
zahteve. |
|
94. člen |
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri
odločanju v občini) |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
7. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
95. člen |
(premoženje občine) |
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
(3) Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je
pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni
program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni
program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
(4) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
(5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti
soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje
stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost
občine. |
|
96. člen |
(prihodki občine) |
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin
in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
97. člen |
(proračun občine) |
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so
zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku,
določenem v poslovniku občinskega sveta. |
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča
njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v
sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
98. člen |
(sestava proračuna občine) |
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt
razvojnih programov ter obrazložitve. |
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in
odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih
programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z
dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
|
99. člen |
(izvrševanje proračuna občine) |
(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. |
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z
zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu
občine ali drugim splošnim aktom občine. |
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora
v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance,
izdanim na podlagi zakona. |
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce
občinske uprave. |
(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče
leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki
ureja sistem javnih financ. |
|
100. člen |
(sprejem proračuna občine) |
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom, rebalans oziroma spremembe
proračuna občine se sprejmejo z odlokom o rebalansu proračuna oziroma z
odlokom o spremembah proračuna. |
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni
možno uravnovesiti proračuna občine. |
(5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na
katerega se sprejeti proračun nanaša. |
|
101. člen |
(začasno financiranje) |
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se
nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega
sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja
se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v
enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. |
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom.
Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
102. člen |
(uporaba sredstev proračuna) |
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
|
103. člen |
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in
na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo
oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug
uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese
sredstva v proračunsko rezervo. |
|
104. člen |
(zaključni račun proračuna) |
(1) Neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni račun
svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga
predloži županu do 28. februarja tekočega leta. |
(2) Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za
preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31.
marca tekočega leta. |
(3) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna
občinskemu svetu v sprejem, do 15. aprila tekočega leta. |
(4) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti
ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
105. člen |
(zadolževanje občine) |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
106. člen |
(zadolževanje javnih podjetij in javnih
zavodov) |
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina,
se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z
zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. |
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih
zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana
občinski svet. |
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali
javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh
občin ustanoviteljic. |
|
107. člen |
(finančno poslovanje občine) |
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru
občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega
finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje
pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in
podzakonskimi predpisi. |
|
108. člen |
(javno naročanje) |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja občinska
uprava občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
8. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
8.1. Splošni akti občine |
|
109. člen |
(splošni akti občine) |
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge
načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta
posebni vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je
lahko splošni ali posamični akt. |
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
110. člen |
(statut občine) |
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
111. člen |
(poslovnik občinskega sveta) |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
112. člen |
(odlok občine) |
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar
je tako določeno z zakonom. |
|
113. člen |
(pravilnik) |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v
procesu njihovega izvrševanja. |
|
114. člen |
(objavljanje splošnih aktov občine) |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
uradnem glasilu občinein pričnejo veljati praviloma petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V uradnem glasilu občine se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet. |
|
8.2 Posamični akti občine |
|
115. člen |
(posamični akti občine) |
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
116. člen |
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte
občine) |
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske
uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za
posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi
zakon. |
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
9. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE |
|
117. člen |
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti) |
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine. |
|
118. člen |
(spor o pristojnosti) |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
119. člen |
(upravni spor) |
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
120. člen |
(upravni in sodni postopki) |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in uporabi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
|
121. člen |
(mnenje delovnega telesa) |
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
10. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
122. člen |
(nadzor nad zakonitostjo dela) |
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih
in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo
župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo
pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo
njihovega dela. |
(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
123. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Rogaška
Slatina (Uradni list RS, št. 26/12, 28/15). |
|
124. člen |
(objava in začetek veljavnosti) |
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 0320-0007/2015 |
Rogaška Slatina, dne 28. oktobra 2015 |
|
Župan |
Občine Rogaška Slatina |
mag. Branko Kidrič l.r. |
|