|
Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list
RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZmetD, 66/06 in 33/07 – ZPNačrt), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB, 21/06 –
odločaba US RS in 94/07), 3., 7. in 35. člena
Zakona o gospodarskih
javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 –
ZJZP), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07), Uredbe o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni
list RS, št. 47/05, 45/07), Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne
vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07) in
16. člena
Statuta Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 11/07) je Občinski
svet Občine Mozirje na 16. redni seji dne 7. 4. 2008 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini
Mozirje |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(splošna opredelitev) |
|
|
Ta odlok ureja na območju Občine Mozirje (v nadaljnjem
besedilu: občina) način opravljanja storitev obvezne občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in
padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: storitve javne službe) tako, da
določa: |
|
|
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja
storitve javne službe, |
|
|
– varstvo in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo
prostorsko razporeditev, |
|
|
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
|
|
|
– pravice in obveznosti uporabnikov, |
|
|
– vire financiranja storitve javne službe in način
njihovega oblikovanja, |
|
|
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za
izvajanje storitev javne službe, |
|
|
– druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj
gospodarske javne službe. |
|
|
2. člen |
|
|
(namen) |
|
|
Namen odloka je: |
|
|
– zagotavljanje in upravljanje javne dobrine, |
|
|
– uveljavljanje zakonov in ostalih predpisov, ki se
nanašajo na varovanje okolja in ostalih predpisov in posebej na
varovanje voda, |
|
|
– smotrno planiranje, gradnja in uporaba javne
kanalizacije, |
|
|
– razporejanje stroškov obratovanja in vzdrževanja javne
kanalizacije, |
|
|
– varovanje okolja. |
|
|
3. člen |
|
|
(pojmi) |
|
|
Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo pomen, kot ga
določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja javna služba,
če ni pomen s tem odlokom posebej opredeljen. |
|
|
Za potrebe izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom
opredeljeni pojmi naslednji pomen: |
|
|
1) Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem
okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri
kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna
voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in
storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po
uporabi v gospodinjstvih. Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka
odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m(na 3)/dan
in letna količina ne presega 4000 m(na 3), hkrati pa letno
obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna
količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi
in ustreza zakonskim predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
|
|
2) Padavinska odpadna voda je voda, ki je posledica
padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim
materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali v
tla. |
|
|
3) Industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda
v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. |
|
|
4) Komunalna čistilna naprava je naprava za komunalno
odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske vode. |
|
|
5) Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico
komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh z industrijsko odpadno
vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča
industrijska odpadna voda enega ali več naprav, presega 50%, merjeno s
KPK. |
|
|
6) Mala komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje
komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000
populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi
njenega čiščenja obdeluje biološko na način, kot ga ureja uredba o
emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav. |
|
|
7) Nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za
komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v
čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. |
|
|
8) Greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo
komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz
usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo
odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta
odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo. |
|
|
9) Obstoječa greznica je greznica, ki obratuje na dan
uveljavitve Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav. |
|
|
10) Obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je
obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred
odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje,
kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se
štejejo tudi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se
izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki
urejajo ravnanje z odpadki. |
|
|
11) Območje izvajanja javne službe je območje celotne ali
dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s
predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe.
|
|
|
12) Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in
naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. |
|
|
13) Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo je del
interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno
kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri
stoji stavba ali več stavb, ki so priključeni na javno kanalizacijo ali
do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
|
|
|
14) Populacijski ekvivalent (PE) je enota za
obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en
prebivalec na dan. |
|
|
15) Nevarne snovi v odpadni vodi so tiste snovi ali
kemijske spojine, ki: |
|
|
– so kot škodljive in nevarne snovi določene po predpisih,
|
|
|
– povzročajo škodo na javni kanalizaciji, |
|
|
– škodljivo delujejo na čiščenje odpadnih voda,
|
|
|
– škodujejo biološkim združbam v sprejemniku, |
|
|
– povzročajo, da odvečen mulj ne ustreza lastnostim, ki so
določene z uredbami, katere je sprejelo pristojno ministrstvo.
|
|
|
16) Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca
o objektih gospodarske javne infrastrukture. |
|
|
17) Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je
evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture,
ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. |
|
|
18) Pristojni organ je organ občinske uprave, stvarno
pristojen za gospodarske javne službe. |
|
|
19) Tehnični pravilnik je akt, ki ureja področje tehničnih
normativov in postopkov pri odvajanju in čiščenju komunalnih in
padavinskih voda. |
|
|
II. ORGANIZACIJA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
|
4. člen |
|
|
(oblika javne službe) |
|
|
Javno službo zagotavlja občina v obliki javnega podjetja
na območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
|
|
|
Z objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih
in padavinskih voda na celotnem območju občine Mozirje upravlja in
gospodari JP Komunala d.o.o. Mozirje (v nadaljnjem besedilu: izvajalec). |
|
|
III. VRSTA IN OBSEG STORITVE JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA
RAZPOREDITEV |
|
|
5. člen |
|
|
(izvajanje storitve) |
|
|
Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno
vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in
padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih
površin ali streh. |
|
|
Izvajanje storitve javne službe mora biti zagotovljeno na
območju celotne občine, razen za posamezne stavbe ali skupino stavb na
nadmorski višini nad 1.500 m. V okviru javne službe mora izvajalec javne
službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, zagotoviti: |
|
|
1) vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
|
|
|
2) odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne
vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
|
|
|
3) prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih
naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitve ter njegovo
obdelavo najmanj enkrat na štiri leta, |
|
|
4) prve meritve in obratovalni monitoring za komunalne
čistilne naprave. |
|
|
Kot posebno storitev javne službe zaradi uporabe objektov
javne kanalizacije izvajalec javne službe zagotavlja tudi odvajanje in
čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
|
|
|
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za
stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb
zunaj naselja zagotoviti: |
|
|
1) redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter
obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi, |
|
|
2) prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri
uporabniku storitve in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
|
|
|
3) prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo
ocene obratovanja male čistilne naprave za male komunalne čistilne
naprave iz prejšnje alinee v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
|
|
|
4) izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav. |
|
|
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter
padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne ali strehe stavb, se
ne štejejo za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna
voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni
čistilni napravi. |
|
|
6. člen |
|
|
(lokalna gospodarska javna infrastruktura) |
|
|
Javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi
povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje
in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih,
tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
|
|
|
Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna
gospodarska javna infrastruktura. Interna kanalizacija, kanalizacijski
priključek, pretočne, nepretočne greznice ter male čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v
lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo. |
|
|
7. člen |
|
|
(uporabniki) |
|
|
Uporabniki javne službe iz tega odloka so gospodinjstva in
pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe, oziroma vsaka druga
fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali posestnik objekta ali
zemljišča, kjer nastaja odpadna in/ali padavinska voda, ki odteka v
javno kanalizacijo ali greznice. |
|
|
Za potrebe izvajanja tega odloka so fizične osebe
organizirane v gospodinjstva. Gospodinjstvo kot uporabnik je oseba ali
skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do
javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v
gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je za obveznosti po tem odloku za
člane gospodinjstva solidarno odgovorna v razmerju do izvajalca.
|
|
|
Praviloma je uporabnik posestnik objekta. Posredni in
neposredni posestnik (praviloma lastnik in uporabnik oziroma
najemodajalec in najemnik) sta za obveznosti po tem odloku solidarno
(nerazdelno) odgovorna. Razmerje med uporabnikom in izvajalcem javne
službe se vzpostavi na način, določen v 15. členu tega odloka. |
|
|
8. člen |
|
|
(javna pooblastila) |
|
|
S tem odlokom se izvajalcu podeli javno pooblastilo za
uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje
katastra komunalnih naprav (v nadaljnjem besedilu: kataster), ki vsebuje
baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah
namenjenih izvajanju javne službe. |
|
|
Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra
financira občina v deležu, ki se določi v dogovoru z ostalimi občinami,
za katere izvajalec izvaja storitev odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode. |
|
|
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last občine v
deležu, ki se določi v dogovoru z ostalimi občinami iz predhodnega
odstavka in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega
katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in
normativi geografskega informacijskega sistema. |
|
|
Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov.
Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to
izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega
interesa. Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij
javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse
informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon
določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega
značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan
posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega
značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z
uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja. |
|
|
Izvajalec ima javno pooblastilo tudi za vodenje vseh
evidenc po tem odloku, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z
veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti.
|
|
|
V okvir javne službe iz tega odloka sodi tudi izvajanje
vzdrževalnih del v javno korist na javnem kanalizacijskem omrežju. |
|
|
9. člen |
|
|
(Tehnični pravilnik) |
|
|
Izvajalec sprejme Tehnični pravilnik z navodili, normativi
in standardi o javnem kanalizacijskem sistemu in odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode v občini (v nadaljevanju: Tehnični
pravilnik). |
|
|
Tehnični pravilnik podrobneje določa navodila in tehnične
normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne
kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo
delovanje ter druge pogoje za izvajanje javne službe, varstvene razmere
glede odvajanja odpadnih voda na vodovarstvenem območju, opredeljuje
izvajanje nadzora nad gradnjo javne kanalizacije ter ureja pravico
vpogleda v kataster komunalnih naprav oziroma pridobivanje drugih
informacij javnega značaja in stroškovnik za pridobivanj teh informacij. |
|
|
IV. OBJEKTI IN NAPRAVE V UPRAVLJANJU UPORABNIKOV IN IZVAJALCA |
|
|
10. člen |
|
|
(stvarno pravna razmerja javne infrastrukture) |
|
|
Javna infrastrukturna omrežja, objekti in naprave ter
zemljišča, na katerih je ta javna infrastruktura zgrajena in, ki se
predajo v upravljanje izvajalcu, so v lasti občine. Infrastrukturni
objekti in zemljišča se v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina občine,
služnostne pravice pa v korist občine in vsakokratnega upravljavca.
|
|
|
Lastniki nepremičnin, prek katerih poteka javno
infrastrukturno omrežje oziroma na njih stojijo javni infrastrukturni
objekti ali naprave, so lahko tudi druge pravne ali fizične osebe, ki pa
so dolžne občini omogočiti ustrezno služnostno ali drugo stvarno pravno
pravico v skladu s smiselno uporabo prvega odstavka. V nasprotnem
primeru mora izvajalec o tem obvestiti občino, ki mora nemudoma pričeti
postopek za omejitev lastninske pravice lastnika zemljišča. |
|
|
Brez soglasja občinskega sveta so omrežja, objekti,
naprave in zemljišča iz prvega odstavka tega člena izven pravnega
prometa, niso predmet hipoteke, na njih ni mogoča izvršba in jih ni
mogoče priposestvovati ali na drugačen način pridobiti lastninskih ali
drugih stvarnih pravic, razen služnosti za napeljevanje kanalizacijskih
in podobnih objektov in naprav javnega pomena. |
|
|
11. člen |
|
|
(omrežja, objekti in naprave v upravljanju izvajalca) |
|
|
Omrežja, objekti in naprave v upravljanju izvajalca so:
|
|
|
1) magistralno omrežje in naprave: |
|
|
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda
medobčinskega pomena, |
|
|
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda
na magistralnem omrežju, |
|
|
– naprave za čiščenje odpadnih in padavinskih voda na
magistralnem omrežju. |
|
|
2) primarno omrežje in naprave: |
|
|
– primarno omrežje in naprave javne kanalizacije (v
nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani
tehnološki sklopi, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje
odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki so namenjeni odvajanju
komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih
kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za
odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na
območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni
čistilni napravi ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje.
|
|
|
3) sekundarno omrežje in naprave: |
|
|
– sekundarno omrežje in naprave javne kanalizacije (v
nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter
z njimi povezanih tehnoloških sklopov, kot so peskolovi, lovilci olj in
maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki so
namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali
njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni
napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
4) male čistilne naprave: |
|
|
– komunalne čistilne naprave opredeljene v predpisu, ki
ureja odvajanje odpadnih voda iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
|
|
12. člen |
|
|
(objekti in naprave uporabnikov) |
|
|
Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnika ali
uporabnikov so: |
|
|
1) interna kanalizacija, |
|
|
2) kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo,
|
|
|
3) obstoječe greznice, greznice, |
|
|
4) male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo
od 50 PE, |
|
|
5) vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred
izpustom v javno kanalizacijo, |
|
|
6) merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem
priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
|
|
|
Objekti iz prvega odstavka tega člena so v upravljanju
upravljavcev stavb ali lastnikov stavb. |
|
|
Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena morajo
sami zagotoviti: |
|
|
– redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in
priključkov na javno kanalizacijo, |
|
|
– redno vzdrževanje obstoječih greznic ter malih
komunalnih čistilnih naprav, |
|
|
– občasno preverjanje tehnične brezhibnosti priključkov na
javno kanalizacijo, greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav v
skladu s predpisom. |
|
|
Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena lahko
vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s
pogodbo na izvajalca javne službe. |
|
|
Uporabnik je dolžan z objekti iz prvega odstavka
gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode in da
voda pred iztokom v javno kanalizacijo ali naravni odvodnik oziroma
površinski vodotok izpolnjuje zahteve predpisov o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
|
|
V. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA |
|
|
13. člen |
|
|
(javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje
soglasij) |
|
|
Izvajalec ima javno pooblastilo za predpisovanje mnenj,
projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z
zakonom: |
|
|
– k prostorskim aktom; |
|
|
– k projektom oziroma drugim aktom v postopku izdaje
gradbenega dovoljenja; |
|
|
– za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje;
|
|
|
– za posege v prostor, kjer poteka javno kanalizacijsko
omrežje; |
|
|
– za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči;
|
|
|
– v drugih primerih, določenih z zakonom. |
|
|
Izvajalec je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi
predhodne strokovne pogoje ali mnenje. |
|
|
Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in
naprav, če je tako določeno s predpisi. |
|
|
14. člen |
|
|
(javna pooblastila) |
|
|
Izvajalec ima, poleg javnih pooblastil iz prejšnjega
člena, tudi, skladno s 8. členom tega odloka, javno pooblastilo za
vodenje katastra komunalnih naprav in evidenc po tem odloku.
|
|
|
V katastru javne kanalizacije se vodijo podatki o:
|
|
|
– objektih in napravah sekundarnega, primarnega omrežja in
magistralnega omrežja, |
|
|
– komunalnih in skupnih čistilnih napravah, |
|
|
– kanalizacijskih priključkih. |
|
|
15. člen |
|
|
(priključitev na javno kanalizacijo) |
|
|
Na območju, kjer se zgradi javna kanalizacija je obvezna
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v dvanajstih mesecih po
tem, ko uporabnik prejme obvestilo iz tretjega odstavka 16. člena tega
odloka, sicer nastane obveznost plačila storitev javne službe po tem
odloku. |
|
|
Ne glede na določila prejšnjega odstavka priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna, ko bi bile tehnične rešitve, ki
bi le-to omogočile, nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik
odvajanja komunalne odpadne vode dolžan urediti z izgradnjo nepretočne
greznice oziroma male čistilne naprave, skladno s predpisi. |
|
|
Ne glede na določila prvega odstavka tega člena
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje prav tako ni obvezna v
primeru, da uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v malo čistilno
napravo, ki je bila izgrajena in predana v uporabo skladno s predpisi.
|
|
|
V primeru spora o tem, ali obstoji dolžnost priključitve
na javno kanalizacijsko omrežje, odloči o tem v upravnem postopku
pristojni organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne
službe. |
|
|
Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje je dovoljena
samo ob izpolnitvi pogojev iz soglasja k priključitvi, ki ga je dolžan
izvajalec izdati v skladu z določili tega odloka, ter pod pogojem, da
objekt razpolaga z gradbenim ali temu ustreznim upravnim dovoljenjem.
Gradbeno oziroma ustrezno dovoljenje ni potrebno, ko gre za objekte,
zgrajene pred letom 1967 in je za objekt odmerjen komunalni prispevek.
|
|
|
Uporabnik mora pred priključitvijo z izvajalcem skleniti
pogodbo o izvajanju storitev gospodarske javne službe, ki je predmet
tega odloka. Kjer je več uporabnikov vezanih na en obračunski vodomer,
sklene pogodbo v imenu uporabnikov upravnik ali druga s strani
uporabnikov pooblaščena oseba, na podlagi pravnega akta z uporabniki
oziroma solastniki objekta oziroma objektov. |
|
|
Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo
opustiti greznice v skladu s predpisi in izvajalcu omogočiti nadzor nad
kanalizacijskim priključkom in revizijskim jaškom. Smernice za opustitev
in sanacijo greznic poda izvajalec na zahtevo uporabnika. |
|
|
16. člen |
|
|
(pravica do priključitve na omrežje) |
|
|
Izvajalec je dolžan dopustiti priključitev na javno
kanalizacijo, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti
ter tehnična izvedba priključitve na javno kanalizacijo. |
|
|
Če priključitev ni možna, mora izvajalec o uporabnikovi
zahtevi odločiti z upravnim aktom, zoper katerega je možna pritožba.
|
|
|
Ob usposobitvi nove kanalizacijske infrastrukture, ki
omogoča priključitev dodatnih objektov oziroma uporabnikov, izvajalec
obvesti potencialne nove uporabnike in organe lokalne skupnosti o
možnosti priključitve ustreznih objektov na javno kanalizacijsko omrežje
in jim posreduje tudi pogoje za izvedbo priključka. |
|
|
Izvajalec ne sme izvesti priključka uporabniku, če ta nima
izdelanega projekta priključka v skladu s Tehničnim pravilnikom. V
enostavnih primerih in po dogovoru z upravljavcem je ta rešitev lahko
tudi tipska. |
|
|
17. člen |
|
|
(kanalizacijski priključek) |
|
|
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej,
lahko pa ima objekt tudi več priključkov. |
|
|
Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in
kanalizacijskih priključkov nadzira izvajalec. Priključitev na javno
kanalizacijo lahko izvede izvajalec oziroma za to usposobljena oseba pod
nadzorom izvajalca. |
|
|
Izvajalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco
uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi. |
|
|
18. člen |
|
|
(prepoved posegov v omrežje) |
|
|
Brez soglasja izvajalca ni dovoljeno izvajanje
kakršnihkoli del ali posegov na omrežjih, objektih in napravah,
določenih v 11. členu tega odloka. |
|
|
Vsa dela na javnem kanalizacijskem omrežju,
kanalizacijskem priključku ter interni kanalizaciji nadzira izvajalec
oziroma s strani izvajalca v skladu z veljavno zakonodajo pooblaščena
oseba. |
|
|
19. člen |
|
|
(akti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja) |
|
|
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja izvajalec določa
projektne pogoje ter daje soglasja k projektnim rešitvam. Postopek
določanja projektnih pogojev ter dajanja soglasij, roki, zahtevana
dokumentacija, zaračunavanje stroškov in druga s temi postopki povezana
vprašanja se, upoštevajoč področne predpise, uredijo v Tehničnem
pravilniku. |
|
|
20. člen |
|
|
(začasni priključek) |
|
|
Začasni priključek je možen, kadar za objekt niso
izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 15. člena tega odloka, pod
pogojem, da to ne zahteva povečanih zmogljivosti obstoječega
kanalizacijskega sistema. Za izvedbo začasnega priključka iz prvega
odstavka je potrebno soglasje izvajalca, izdano v upravnem postopku.
|
|
|
Soglasje iz prvega odstavka tega člena se izda največ za
dobo enega leta, lahko pa se ga podaljša za dobo največ enega leta, brez
obveznosti ponovnega plačila stroškov izdaje soglasja. |
|
|
21. člen |
|
|
(ukinitev priključka) |
|
|
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v
primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi
uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo
priključka. Izvajalec po odjavi izbriše uporabnika iz registra
kanalizacijskih priključkov ter na stroške uporabnika fizično ukine
priključek. |
|
|
VI. PREVZEM NAPRAV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA V UPRAVLJANJE |
|
|
22. člen |
|
|
(prenos objektov izvajalcu) |
|
|
Investitor javnega kanalizacijskega omrežja ali njegovih
posameznih elementov, objektov oziroma naprav mora po končani gradnji,
skladno s pogodbo, prenesti objekte in naprave v upravljanje in
gospodarjenje izvajalcu. Investitor je dolžan poleg objektov in naprav
izvajalcu izročiti tudi vso projektno in tehnično dokumentacijo ter vsa
predpisana upravna dovoljenja. |
|
|
Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z
zapisniki o primopredaji dokumentacije. Pri prevzemu obstoječih objektov
in naprav javne kanalizacije v upravljanje mora biti izvajalcu izročena
vsa dokumentacija, ki je na voljo, kot npr. evidence, knjigovodski
podatki, blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki o terjatvah
in dolgovih in ostale poslovne zadeve. |
|
|
VII. MERITVE KOLIČIN IN OBRAČUN ODVEDENE TER OČIŠČENE ODPADNE VODE |
|
|
23. člen |
|
|
(meritve količin in obračun odvajanja) |
|
|
Odvedena odpadna in očiščena voda se obračunava v kubičnih
metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo
odvedeno in očiščeno vodo v enaki količini in v enakih razdobjih, kot jo
plačujejo za porabljeno vodo. |
|
|
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodovodov in ki
so priključeni na sistem javne kanalizacije, plačujejo stroške odvedene
odpadne in očiščene vode v količini, kot jo porabijo. Količina
porabljene vode se meri z obračunskim vodomerom (merilno napravo).
Obračunski vodomer (merilno napravo) je dolžan zgraditi uporabnik,
skladno z zahtevami odloka, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s
pitno vodo, in ostalimi veljavnimi predpisi. Do vgraditve obračunskega
vodomera (merilne naprave) se odvedena odpadna in očiščena voda
uporabniku obračuna po pavšalni porabi, ki jo izvajalec določi na
podlagi kriterijev o norma porabi vode. |
|
|
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena lahko
uporabnik v primeru, ko količina odvedene odpadne in očiščene vode
bistveno odstopa od količine pitne oziroma tehnološke vode, na svoje
stroške zahteva vgradnjo merilne naprave za merjenje količin odvedene
odpadne in očiščene vode. Takšno napravo je uporabnik dolžan vzdrževati
sam, na lastne stroške, upoštevajoč pri tem zahteve Tehničnega
pravilnika. V primeru vgradnje v tem odstavku opredeljene merilne
naprave, se količina odvedene odpadne in očiščene vode obračunava
skladno s stanjem po takšni merilni napravi. |
|
|
24. člen |
|
|
(okvara obračunskega vodomera oziroma merilne naprave) |
|
|
Kolikor izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je
obračunski vodomer oziroma merilna naprava v okvari ali je ugotovljen
nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati
obračunskega vodomera (merilne naprave), je osnova za obračun povprečna
dnevna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na
osnovi odčitkov, oziroma v obdobju 12 mesecev pred nastankom okvare.
|
|
|
Plačila storitev javne službe se lahko oprosti uporabnik,
ki izkaže, da je prišlo do okvare internega omrežja, voda pa ni odtekala
v kanalizacijo in sicer za tisto količino vode, ki presega povprečno
porabo zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi
odčitkov, oziroma v obdobjih 12 mesecev pred nastankom okvare. |
|
|
25. člen |
|
|
(merilno mesto) |
|
|
Merilno mesto je objekt na priključku uporabnika, ki služi
nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora
biti, kolikor je to zahtevano v skladu z veljavnimi predpisi in
Tehničnim pravilnikom. |
|
|
Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan
zgraditi merilno mesto in mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za
izvedbo merilnega mesta. V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora
uporabnik pisno zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
|
|
|
Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega
mesta: |
|
|
1) voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta,
|
|
|
2) dovoliti izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu
omogočiti pregled obratovalnega dnevnika, |
|
|
3) dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za
določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter
|
|
|
4) izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja
merilnih naprav. |
|
|
26. člen |
|
|
(izvajanje in pogostost meritev) |
|
|
Meritve, ki so osnova za izračun kanalščine, izvaja
izvajalec. Stopnja onesnaženosti komunalnih odpadnih vod iz
gospodinjstev in ostalih uporabnikov je določena na osnovi splošnih
določil in predpisov, ki so podani s strani pristojnih ministrstev.
|
|
|
Pogostost meritev mora biti usklajena z veljavnimi
predpisi. |
|
|
27. člen |
|
|
(stroški opravljanja meritev in odvajanja) |
|
|
Vse stroške odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode
plača uporabnik javne kanalizacije. |
|
|
V primeru, da se v objektu oziroma na nepremičnini,
priključeni na omrežje izvajalca, nahaja več uporabnikov, le-ti z
medsebojnim sporazumom določijo deleže, po katerih plačujejo storitev
odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode. |
|
|
28. člen |
|
|
(okoljske dajatve) |
|
|
Uporabniki so za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje
okolja, ki je posledica odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo,
neposredno v površinske vode ali posredno s ponikanjem v podzemne vode,
dolžni plačati ceno za enoto obremenitve, ki jo določi Vlada Republike
Slovenije s sklepom na predlog ministrstva, pristojnega za okolje in se
plačuje na način in v obsegu, kot ga določi Vlada Republike Slovenije. |
|
|
VIII. INDUSTRIJSKA ODPADNA VODA |
|
|
29. člen |
|
|
(odvajanje industrijskih odpadnih voda) |
|
|
V javno kanalizacijo se smejo izpuščati samo tiste
industrijske odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in
toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
|
|
Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, ki ni
primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na
javno kanalizacijo to vodo očistiti skladno s predpisi o emisiji snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. V
primeru, če takšno odpadno vodo v javno kanalizacijo odvede brez
prehodnega očiščenja, je ne glede na krivdo odškodninsko odgovoren za
vso v posledici takšnega ravnanja morebiti nastalo škodo. |
|
|
Uporabnik mora uveljavljati take ukrepe in tehnične
rešitve, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti odpadne vode,
ki odteka v javno kanalizacijo. |
|
|
30. člen |
|
|
(meritve stopnje onesnaženosti) |
|
|
Meritve stopnje onesnaženosti industrijskih odpadnih vod,
ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. Meritve stopnje onesnaženosti je dolžan zagotoviti
uporabnik. |
|
|
V posebnih primerih lahko izvajalec predpiše dodatne
pogoje za način vzorčenja, pogostnost meritev in parametre, ki so sicer
določeni z veljavnimi predpisi. |
|
|
Izvajalec lahko zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki so
določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na
priključku v javno kanalizacijo ustrezna, vendar se meritev ne sme
opravljati na manj kot vsakih šest mesecev. |
|
|
31. člen |
|
|
(posebna pogodba) |
|
|
Posebno pogodbo z izvajalcem morajo skleniti uporabniki v
primeru, če dosegajo: |
|
|
1) nadpovprečne količine odpadne vode, |
|
|
2) nadpovprečna nihanja količin odpadne vode, |
|
|
3) nadpovprečne parametre onesnaženja odpadne vode oziroma
nihanj parametrov, |
|
|
4) za odvajanje vseh industrijskih odpadnih voda. |
|
|
32. člen |
|
|
(obveznost obveščanja) |
|
|
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan takoj obvestiti
izvajalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare
tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno
kanalizacijo. |
|
|
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca o vseh
spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
|
|
|
O rezultatih meritev onesnaženosti je uporabnik dolžan
obveščati izvajalca najmanj enkrat letno oziroma do 31. januarja
tekočega leta za preteklo leto. |
|
|
IX. PADAVINSKE VODE |
|
|
33. člen |
|
|
(odvajanje padavinskih voda) |
|
|
Padavinsko vodo je treba odvajati neposredno v naravne
odvodnike (vodotoke) ali s ponikanjem v tla. |
|
|
Padavinske vode, ki so tako onesnažene, da se na podlagi
določb podzakonskih aktov ne smejo odvajati neposredno v vodotoke ali na
ponikanje, mora lastnik ali upravljavec površin primerno zajeti in
očistiti, ter jih speljati v vodotoke ali s ponikanjem v tla, kadar je
to izvedljivo. |
|
|
V primeru, če se padavinska voda odvaja v javno
kanalizacijo, za kar mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje
izvajalca, se za plačilo odvajanja uporabljajo določila tega odloka, ki
urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, s tem, da se
tarifa obračuna na podlagi velikosti površine, s katere se padavinska
voda odvaja. |
|
|
X. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NE OBSTAJAJO
IN NISO PREDVIDENI SISTEMI JAVNE KANALIZACIJE |
|
|
34. člen |
|
|
(gradnja lastnih naprav) |
|
|
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne
kanalizacije, ali se po operativnem programu ne predvideva gradnja javne
kanalizacije, je pri gradnji novih objektov obvezna izgradnja lastnih
objektov za čiščenje odpadnih voda (čistilne naprave), na katere se ne
navezuje padavinskih voda. Dovoli se gradnja izključno nepretočnih
greznic na praznjenje ali navezavo na primerno izvedeno malo čistilno
napravo. |
|
|
Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico.
Speljati jih je treba v sprejemnike, meteorno kanalizacijo ali s
ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo. |
|
|
Obstoječe greznice, ki niso vodotesne so dolžni lastniki
odstraniti iz uporabe najkasneje do 31. 12. 2015, če je stavba na
vodovarstvenem območju. Na ostalem območju občine pa najkasneje do 31.
12. 2017. Greznice, ki niso vodotesne, je potrebno nadomestiti z malimi
čistilnimi napravami, ki imajo ustrezen certifikat, ali nepretočnimi
greznicami. |
|
|
Lastnik stavbe na območjih iz prvega odstavka tega člena
je dolžan z izvajalcem skleniti pogodbo o praznjenju greznice oziroma
odvozu blata iz male čistilne naprave in o izvajanju obratovalnega
monitoringa. Pogodbo je dolžan skleniti v roku enega leta po uveljavitvi
tega odloka. |
|
|
35. člen |
|
|
(čiščenje in vzdrževanje) |
|
|
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje
lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (greznic, čistilnih naprav).
|
|
|
Praznjenje greznic je obvezno in se opravlja po potrebi s
strani izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih
voda oziroma najmanj enkrat na štiri leta. Uporabniki so dolžni v ta
namen omogočiti in dopustiti dostop do greznic s specialnimi vozili.
Izvajalec izda potrdilo o praznjenju greznice, ki ga mora uporabnik
predložiti na zahtevo inšpekcijskih služb. |
|
|
Vsebino greznic se lahko odpelje izključno na napravo za
prevzem in čiščenje grezničnih gošč. |
|
|
V primeru, ko izvajalec ugotovi, da vsebina greznice, ki
je bila pripeljana na čistilno napravo, ne ustreza pogojem za sprejem,
naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev neustrezne
vsebine na stroške uporabnika. |
|
|
Vsebina greznic, blata iz malih čistilnih naprav in
ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij
ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo. |
|
|
Glede plačila storitve iz drugega odstavka tega člena se
uporabljajo določila tretjega in četrtega odstavka 45. člena tega
odloka. |
|
|
Izvajalec je dolžan voditi evidenco uporabnikov z
individualnimi greznicami, na podlagi katere se pripravlja plan
praznjenja. Dejanske termine praznjenja je upravljavec dolžan uskladiti
z uporabnikom. |
|
|
XI. MOTNJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA |
|
|
36. člen |
|
|
(motnja delovanja sistema brez objave) |
|
|
Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez
objave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane zaradi tega,
najprej prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako,
da se uporabniku prekine odtok iz notranje kanalizacije v javno
kanalizacijo, in nato dobavo vode iz javnega vodovoda, v naslednjih
primerih: |
|
|
– če je zaradi stanja interne kanalizacije stavbe ali
naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije, proces čiščenja
na komunalni čistilni napravi ali zdravje oziroma premoženje ljudi,
|
|
|
– če je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo
izveden brez soglasja izvajalca, |
|
|
– če uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev
drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek
ali če spremeni zmogljivosti svoje napeljave, |
|
|
– če uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in
stopnje onesnaženosti odpadne vode ali pregled na kanalizacijskem
priključku, |
|
|
– če uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka,
|
|
|
– če uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v
zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode, |
|
|
– če uporabnik z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire
ali oskrbo s pitno vodo. |
|
|
Prav tako mora uporabnik v primerih iz prejšnjega odstavka
na poziv izvajalca prekiniti črpanje iz lastnih virov ali virov,
pridobljenih na podlagi koncesije. Prekinjeno odvajanje odpadne in
padavinske vode oziroma dobava vode iz javnega vodovoda velja za čas, do
odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve
plača uporabnik. |
|
|
37. člen |
|
|
(motnja delovanja sistema z obvezno objavo) |
|
|
Izvajalec ima pravico brez povračila škode povzročiti
motnjo v delovanju sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda tudi v
naslednjih primerih: |
|
|
1) za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del na javni
kanalizaciji, |
|
|
2) za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in
napravah javne kanalizacije, |
|
|
3) v primerih višje sile. |
|
|
Izvajalec mora o času trajanja prekinitve odvajanja
odpadnih voda v primeru izvedbe planiranih vzdrževalnih del obvestiti
uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja pravočasno,
in sicer vsaj en (1) teden pred prekinitvijo za planirana vzdrževalna
dela. |
|
|
V primerih iz 3. točke prvega odstavka lahko izvajalec
postopa skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere. V
primerih krajših nepredvidljivih prekinitev (do treh ur) odvajanja
odpadnih in padavinskih voda objava za upravljavca ni obvezna. |
|
|
XII. OBRAČUN ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE
VODE |
|
|
38. člen |
|
|
(plačevanje stroškov) |
|
|
Uporabniki javne službe so dolžni redno plačevati stroške
odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa
izvajalca. |
|
|
39. člen |
|
|
(obračun na internem vodovodnem omrežju več uporabnikom) |
|
|
V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več
uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, izda
izvajalec račun upravniku objekta. Izvajalec lahko izda račun za stroške
odvajanja in čiščenja odpadnih voda tudi posameznim uporabnikom objekta
na podlagi pisnega dogovora z upravnikom objekta ali pooblaščencem
skupnosti lastnikov stanovanj. |
|
|
Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski
vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, so uporabniki dolžni
sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec lahko
izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica
uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno
razmerje. |
|
|
Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za
interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec ne vzdržuje in ne
odčitava. |
|
|
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka tega člena
lahko izvajalec in uporabnik ali upravnik stavbe skleneta pogodbo o
odčitavanju in vzdrževanju vodomerov na interni napeljavi. |
|
|
Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim
uporabnikom ni obveznost izvajalca, kar pomeni, da uporabniki
odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga. |
|
|
40. člen |
|
|
(plačilo računa) |
|
|
Račun mora uporabnik plačati v roku navedenem na položnici
ali računu. |
|
|
Uporabnik lahko izvajalcu pisno ugovarja na izdani račun v
8 dneh od dneva izdaje računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost
računa. Izvajalec je na tak ugovor dolžan pisno odgovoriti v 15 dneh od
prejema ugovora in v tem času oziroma do rešitve ugovora ne sme začasno
prekiniti dobave vode, po postopku določenem s tem in odlokom, ki ureja
gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo. |
|
|
41. člen |
|
|
(prekinitev dobave vode) |
|
|
Uporabniku, ki po preteku roka plačila, razen v primerih,
ko je njegovemu ugovoru ugodeno, ne plača celotnega zneska po računu,
izvajalec pošlje pisni opomin, s katerim ga opozori, da mu bo dobava
vode na njegove stroške začasno prekinjena, če računa ne bo poravnal v
skladu z zakonskimi določili. |
|
|
Če celotni znesek računa niti v 15 dneh po vročenem pisnem
opominu z vsebino iz prvega odstavka tega člena ne bo poravnal, lahko
izvajalec uporabniku začasno prekine dobavo vode. |
|
|
XIII. VARSTVO UPORABNIKOV |
|
|
42. člen |
|
|
(načini varstva pravic uporabnikov storitev javne službe) |
|
|
Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se
zagotavlja zlasti z: |
|
|
– dolžnostjo sklenitve pogodbe, če so za to izpolnjeni
pogoji; |
|
|
– možnostjo vložitve pritožb zoper odločitve izvajalca, ki
jih ta izda pri izvajanju javnih pooblastil; |
|
|
– možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve
izvajalca, skladno z določbami tega odloka, naslovljenega na izvajalca;
|
|
|
– ukrepi, določeni z zakonodajo o varstvu potrošnikov;
|
|
|
– drugimi predpisi. |
|
|
43. člen |
|
|
Uporabnik lahko v primeru, ko izvajalec krši dolžnost
sklenitve pogodbe z uporabnikom, ko mu ta pravica pripada, zahteva od
pristojnega organa izdajo odločbe, s katero ta odloči o njegovi pravici,
za katero uporabnik meni, da je kršena in naloži izvajalcu sklenitev te
pogodbe ali drugo ustrezno ravnanje. |
|
|
Izvajalec mora ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe v roku
8 dni od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka. |
|
|
XIV. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
|
|
44. člen |
|
|
(viri financiranja javne službe) |
|
|
Viri financiranja gospodarske javne službe so:
|
|
|
a) plačila uporabnikov za storitve javne službe,
|
|
|
b) sredstva občinskega proračuna, |
|
|
c) sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
|
|
|
d) druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje
sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih in padavinskih
voda, |
|
|
e) sredstva občinskega proračuna za druge storitve javne
službe (prvi odstavek 47. člena). |
|
|
45. člen |
|
|
(plačila uporabnikov za storitve javne službe) |
|
|
Plačila uporabnikov za storitve javne službe so izražena v
evrih za porabljeni kubični meter vode. Plačila uporabnikov za storitve
javne službe so lahko različna za različne kategorije uporabnikov ali za
različne namene uporabe (gospodinjstvo, ostali izven gospodinjski
nameni, posebne kategorije gospodarskih subjektov). |
|
|
Za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z
javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino
stavb zunaj naselja, ki imajo urejeno skupno odvajanje odpadnih voda,
predstavlja plačilo (v smislu točke a) prvega odstavka 44. člena tega
odloka) izvajalcu gospodarske javne službe za naslednje storitve:
|
|
|
– praznjenje nepretočnih greznic, |
|
|
– prevzem blata iz greznic in obstoječih greznic najmanj
enkrat na štiri leta; dejanska frekvenca se definira v Tehničnem
pravilniku, glede na porabo vode na odjemnem mestu, |
|
|
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav
najmanj enkrat na štiri leta, |
|
|
– obratovalni monitoring za male komunalne čistilne
naprave iz prejšnje alinee. |
|
|
Kolikor je storitve iz prve, druge in tretje alinee
prejšnjega odstavka treba opraviti v pogostejših časovnih intervalih,
kot so opredeljeni v prejšnjem odstavku, je izvajalec gospodarske javne
službe vsako nadaljnjo izvedbo teh storitev upravičen zaračunati po
veljavnem ceniku. Ne glede na to, ali je storitev iz tretjega odstavka
naročena, jo je uporabnik (iz tretjega odstavka) dolžan plačati. |
|
|
46. člen |
|
|
(plačilo stroškov za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje) |
|
|
Ob priključitvi na kanalizacijsko omrežje je uporabnik
dolžan plačati stroške priključitve na kanalizacijsko omrežje.
|
|
|
Stroški priključitve iz prvega odstavka tega člena
vsebujejo predvsem stroške uporabljenega materiala ter pripravljalnih in
izvedbenih del za priključitev uporabnika na kanalizacijsko omrežje.
Stroški priključitve se lahko glede na zahtevnost izvedbe priključka
razlikujejo. |
|
|
Stroške priključitve iz prvega in drugega odstavka tega
člena uporabniku, ki se priključi na kanalizacijsko omrežje, zaračuna
upravljavec z računom, glede katerega smiselno veljajo določila 40. in
41. člena tega odloka. |
|
|
47. člen |
|
|
(druge storitve javne službe) |
|
|
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe
zagotavljati čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih
površinah ter redno vzdrževati in čistiti objekte meteorne kanalizacije.
|
|
|
V zvezi z opravljanjem javne službe mora izvajalec javne
službe upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno
kanalizacijo, redno obveščati in na druge načine seznanjati, da morajo:
|
|
|
– na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene
površine in peskolove ter lovilce olj na njih in |
|
|
– čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjen za
odvajanje padavinske vode. |
|
|
XV. OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
|
|
48. člen |
|
|
(programi javne službe, poročanje) |
|
|
Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti program
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za naslednje
leto in ga posreduje občini v uskladitev najkasneje do 31. oktobra v
tekočem letu. Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za
okolje, posredovati usklajen program najkasneje do 31. decembra tekočega
leta, ki jih ta objavi na svojih spletnih straneh. |
|
|
49. člen |
|
|
(obveznosti izvajalca) |
|
|
Izvajalec ima pri izvajanju gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda naslednje
obveznosti: |
|
|
1) skrbi za normalno delovanje ter vzdrževanje in
obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav,
ki so v njegovem upravljanju, |
|
|
2) skrbi za meritve in obračun odvedene in očiščene
odpadne vode, |
|
|
3) redno kontrolira sestav odpadne vode, delovanje
čistilnih naprav in drugih naprav za pred čiščenje tehnološke odpadne
vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh, |
|
|
4) obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob
motnjah ali prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda
neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja, |
|
|
5) vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter
redno usklajuje kataster, |
|
|
6) izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno
kanalizacijo, v skladu z zakonskimi opredelitvami, |
|
|
7) dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi
pogojev priključevanja na javno kanalizacijo, |
|
|
8) nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije
ter kanalizacijskih priključkov, |
|
|
9) sistematično pregleduje objekte in naprave javne
kanalizacije ter priključnih jaškov, |
|
|
10) izdela načrt ukrepov v primeru nepredvidljivih napak
in višje sile (37. člen), |
|
|
11) organizira odvajanje komunalne odpadne in padavinske
vode v primeru višje sile ter o tem poroča pristojnim občinskim službam,
|
|
|
12) pripravlja predloge za načrtovanje, planiranje obnove,
širitve in dopolnitve kanalizacijskega sistema, skladno s predpisi, ki
urejajo investicije v infrastrukturo, |
|
|
13) kontrolira in izvaja praznjenje greznic skladno s
terminskim planom, |
|
|
14) vzpostavi in vodi evidenco uporabnikov z
individualnimi greznicami, na podlagi katere pripravlja terminski plan
za redno praznjenje, |
|
|
15) kontrolira vodo tesnost kanalov in bazenov,
|
|
|
16) pristojnemu organu v rokih iz 48. člena tega odloka
predloži program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske
vode na način in v rokih, ki jih opredeljuje Pravilnik o nalogah, ki se
izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode. |
|
|
50. člen |
|
|
(obveznosti uporabnika) |
|
|
Uporabnik javne kanalizacije ima naslednje obveznosti:
|
|
|
1) na javno kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem
izvajalca, |
|
|
2) na že zgrajeno javno kanalizacijo se mora priključiti
najkasneje v 12 mesecih po izgradnji le-te in hkrati opustiti obstoječo
greznico skladno z navodili izvajalca, |
|
|
3) spremeniti kanalizacijski priključek v primeru
spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode, |
|
|
4) zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije,
skladno s projektno dokumentacijo in Tehničnim pravilnikom, |
|
|
5) redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti
in napravami, kanalizacijskim priključkom in lokalno čistilno napravo
ter voditi dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave v
skladu s predpisi, |
|
|
6) omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in
sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
|
|
|
7) odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno
kanalizacijo, ne sme pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z ne
onesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli
zahtevane lastnosti, |
|
|
8) redno oziroma v skaldu s tem odlokom naročati
praznjenje greznic in izvajati vzdrževalna dela, |
|
|
9) odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo,
ki ne prekoračuje predpisanih parametrov, |
|
|
10) prijaviti izvajalcu vsako spremembo količine in
kvalitete odpadne komunalne in padavinske vode, |
|
|
11) redno plačevati prejete račune za odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
12) pisno obveščati izvajalca o lastninskih in drugih
spremembah v zvezi s priključitvijo na javno kanalizacijo, |
|
|
13) javiti vsako opaženo nepravilnost na objektih in
napravah javne kanalizacije izvajalcu, |
|
|
14) pridobiti soglasje izvajalca pri predelavi
kanalizacijskega priključka, |
|
|
15) ne dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na
svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja
izvajalca, |
|
|
16) odgovarja za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji,
lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim
ravnanjem, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca in
neustrezno uporabo. |
|
|
Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo
samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov. |
|
|
51. člen |
|
|
(obveznosti pri odvajanju industrijskih vod) |
|
|
Pri odvajanju industrijskih odpadnih vod ima uporabnik
javne kanalizacije še naslednje obveznosti: |
|
|
1) v roku šest mesecev od pričetka odvajanja industrijske
odpadne vode urediti kontrolno merilno mesto na izpustu odpadne vode v
javno kanalizacijo, skladno z veljavnimi normativi, |
|
|
2) v skladu s predpisi kontrolirati sestavo odpadne
industrijske vode in rezultate dostavljati izvajalcu najkasneje do
15.03. za preteklo leto, |
|
|
3) pridobiti soglasje izvajalca za povečanje odvajanja
dogovorjene količine vode. |
|
|
52. člen |
|
|
(obveznosti drugih subjektov) |
|
|
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih,
rekonstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v prostor ter
upravljavci drugih omrežij (na primer: električno omrežje, telefon,
plinovod, toplovod in podobno) morajo pred opravljanjem del na svojih
objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri
odvajanju odpadne vode ali poškodbe na infrastrukturi po tem odloku, o
nameravanem pričetku del obvestiti izvajalca. |
|
|
V primeru, ko do poškodb vseeno pride, morajo investitorji
oziroma izvajalci to nemudoma sporočiti izvajalcu javne kanalizacije in
mu poravnati stroške popravila. |
|
|
53. člen |
|
|
(oprostitev odgovornosti izvajalca za škodo) |
|
|
Izvajalec ne odgovarja za škodo zaradi izlivov iz javne
kanalizacije, do katerih pride v naslednjih primerih: |
|
|
– zaradi naravnih in drugih nesreč, |
|
|
– ko niso zagotovljeni pogoji za ureditev vodotokov in
zalednih voda, |
|
|
– ko priključitev stavbe ali površine na javno
kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem. |
|
|
XVI. NADZOR |
|
|
54. člen |
|
|
(organi nadzora) |
|
|
Nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja organ občinske
uprave, pristojen za gospodarske javne službe. |
|
|
Nadzor nad izvajanjem odloka v delu, ki se nanaša na
prepovedana dejanja, opredeljena kot prekršek, izvaja inšpekcijska
služba. |
|
|
Pooblaščeni delavci izvajalca so dolžni o kršitvah določil
tega odloka takoj obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega
odstavka tega člena ter ugotovljene kršitve dokumentirati. |
|
|
55. člen |
|
|
(dolžnost plačevanja storitev po poteku rokov za priključitev) |
|
|
Po poteku rokov iz prvega odstavka 15. člena oziroma 61.
člena tega odloka se uporabniku lahko začnejo zaračunavati stroški po
ceniku, ki velja za odvajanje v javno kanalizacijsko omrežje ne glede na
to, ali je bila priključitev na javni kanalizacijski sistem izvedena ali
ne in ne glede na to, ali je bila priključitev izvedena pravilno in
zakonito. Razlogi ki onemogočajo priključitev na javno kanalizacijo in,
ki niso na strani izvajalca, uporabnika ne opravičujejo dolžnosti
plačila. |
|
|
XVII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
56. člen |
|
|
(prekrški izvajalca) |
|
|
Z globo 1.200 EUR se kaznuje izvajalec, če: |
|
|
1) ne zagotovi izvajanja določil iz prvega in drugega
odstavka 5. člena, |
|
|
2) ne vodi katastra kanalizacijskega omrežja, kot to
določa prvi odstavek 8. člena odloka, |
|
|
3) priključi objekt, ki ni legalno zgrajen, kot to
prepoveduje peti odstavek 15. člena, |
|
|
4) z uporabnikom ne sklene pogodbe iz šestega odstavka 15.
člena, kljub temu, da so izpolnjeni pogoji za priključitev, |
|
|
5) ne dopusti priključitve, kot to določa prvi odstavek
16. člena, |
|
|
6) ne izvaja nadzora nad deli pri graditvi objektov javne
kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, kot to določa drugi
odstavek 17. člena, |
|
|
7) ne evidentira uporabnika, kot to določa tretji odstavek
17. člena, |
|
|
9) ne zahteva prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno
kanalizacijo oziroma dobave vode v primerih, kot to določa 36. člen,
|
|
|
10) če uporabniku prekine odvajanje odpadnih voda v javno
kanalizacijo ali dobavo vode, pa za to niso podani razlogi iz 36. člena,
|
|
|
11) ne odpravi prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno
kanalizacijo oziroma dobave vode takoj po odpravi vzroka za prekinitev,
|
|
|
12) povzroči motnjo odvajanja odpadnih voda brez
predhodnega obvestila uporabnikom iz drugega odstavka 37. člena in je
zato povzročena škoda. |
|
|
Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega
člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca. |
|
|
57. člen |
|
|
(prekrški uporabnikov) |
|
|
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, če:
|
|
|
1) objekte in naprave
iz prvega odstavka 12. člena ne vzdržuje, kot je to določeno v tretjem
odstavku 12. člena, |
|
|
2) se ne priključi na javno kanalizacijo v roku, kot ga
določa prvi odstavek 15. člena oziroma 61. člen, |
|
|
3) ne uporablja javne kanalizacije, kot to določa sedmi
odstavek 15. člena, |
|
|
4) ne vgradi obračunskih vodomerov (merilnih naprav), kot
to določa drugi odstavek 23. člena, |
|
|
5) brez podlage ne izvede merilnega mesta, če to od njega
zahteva drugi odstavek 25. člena, ali ravna z merilnim mestom v
nasprotju z določili posameznih točk iz 25. člena, |
|
|
6) v javno kanalizacijo izpušča tako industrijsko odpadno
vodo, ki prekoračuje vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo
predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo, in ravna v nasprotju z 29. členom, |
|
|
7) ne zagotovi meritev stopnje onesnaženosti industrijske
odpadne vode iz prvega odstavka 29. člena, |
|
|
8) v primeru potrebe po posebni pogodbi iz 31. člena ne
sklene posebne pogodbe z upravljavcem, |
|
|
9) ne obvešča upravljavca, kot je določeno v 32. členu,
|
|
|
10) padavinsko vodo brez soglasja upravljavca odvaja v
javni kanalizacijski sistem oziroma jo odvaja na ceste ali ostale javne
površine (33. člen), |
|
|
11) na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne
kanalizacije, ne zgradi lastnega objekta za čiščenje odpadnih voda in ne
izvede ukrepov, kot to določa 35. člen, |
|
|
12) ne zagotovi rednega čiščenja in vzdrževanja lastnih
objektov za čiščenje odpadnih voda, kot to določajo prvi, drugi in
tretji odstavek 35. člena, |
|
|
13) ne izpolnjuje katere od obveznosti, ki so navedene v
50. členu tega odloka. |
|
|
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje
uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga
fizična oseba, ki opravlja dejavnost, z globo 1.200 EUR. |
|
|
Odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega
podjetnika posameznika se za prekršek iz prvega odstavka tega člena
kaznuje z globo 400 EUR. |
|
|
58. člen |
|
|
(drugi prekrški) |
|
|
Z globo 1.200 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost,
če: |
|
|
1) ne prenese objektov in naprav v upravljanje upravljavcu
(prvi odstavek 22. člena), |
|
|
2) pred opravljanjem del na svojih objektih in napravah,
ki bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali
poškodbe infrastrukture po tem odloku, o nameravanem pričetku del ne
obvesti upravljavca (prvi odstavek 52. člena). |
|
|
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba
pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Posameznik se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje z
globo 400 EUR. |
|
|
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
59. člen |
|
|
(uskladitev katastra komunalnih naprav) |
|
|
Kataster komunalnih naprav iz prvega odstavka 8. člena
tega odloka mora izvajalec z dejanskim stanjem uskladiti najkasneje v
dveh letih po uveljavitvi tega odloka. |
|
|
60. člen |
|
|
(Tehnični pravilnik) |
|
|
Predlog Tehničnega pravilnika iz 9. člena tega odloka
pripravi izvajalec javne službe, najkasneje v 6 (šestih) mesecih po
uveljavitvi tega odloka. |
|
|
61. člen |
|
|
(priključitev objektov na javno kanalizacijo) |
|
|
Objekte, ki kljub možnosti priključitve na dan uveljavitve
tega odloka še niso priključeni na javno kanalizacijo, je treba
priključiti na javno kanalizacijo v roku dvanajstih mesecev po
uveljavitvi tega odloka, razen izjem iz drugega in tretjega odstavka 15.
člena tega odloka. |
|
|
62. člen |
|
|
(medsebojni sporazumi med uporabniki) |
|
|
Uporabniki so medsebojne sporazume iz drugega odstavka 27.
člena tega odloka dolžni skleniti in jih izvajalcu javne službe
posredovati v dvanajstih mesecih od dneva uveljavitve tega odloka.
|
|
|
V času uveljavitve tega odloka so uporabniki o že
obstoječih medsebojnih sporazumih iz drugega odstavka 27. člena tega
odloka, dolžni pisno obvestiti izvajalca javne službe najpozneje v enem
mesecu od uveljavitve tega odloka. |
|
|
63. člen |
|
|
(pričetek veljavnosti) |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o
pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju
Občine Mozirje (Uradno glasilo ZSO, št. 6/00 in 4/01). |
|
|
|
|
|
Št. 032-0003/2008 |
|
|
Mozirje, dne 7. aprila 2008 |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Mozirje |
|
|
Ivan Suhoveršnik l.r. |
|