Na podlagi
61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13) in 16. člena
Statuta Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 25.
redni seji dne 18. 12. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
občinskem prostorskem načrtu za del območja urejanja PA 28 – širitev
Trnava (Rakun) |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(1) S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski za del območja urejanja
PA 28 – širitev Trnava (Rakun) v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal AR
projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 15/12 in so sestavni del tega odloka.
Občinski podrobni prostorski načrt je izdelan v skladu s prostorskimi
sestavinami Prostorskega reda Občine Braslovče (Uradni list RS, št.
16/08, 46/11). |
(2) Pravna
podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju
ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13). |
2. člen |
OPPN
vsebuje naslednje sestavine: |
I.
TEKSTUALNI DEL |
II.
SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA |
III.
PRILOGE |
IV.
GRAFIČNE PRILOGE |
II.
UREDITVENO OBMOČJE OPPN |
3. člen |
(1)
Območje OPPN obsega zemljišče s parcelno številko 10/2 k.o. Trnava.
Velikost območja OPPN znaša 888,00 m². |
(2) Meja
območja urejanja občinskega podrobnega načrta meji na južni in zahodni
in severni strani z kmetijskimi površinami. Na vzhodni strani meji z
obstoječo cesto. |
(3) Izven
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka izvedba
priključitve območja na občinsko cesto, parc. št. 868/5, k.o. Trnava,
izvedba priključka iz javnega vodovoda iz parcele 868/5, k.o. Trnava.
Izvedba elektro priključka poteka preko parcel št. 2/1, 3/1 in 10/1,
k.o. Trnava. Priključek na kabelski razdelilni sistem bo potekal iz
parcele št. 868/5, k.o. Trnava. |
III.
MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
4. člen |
(vrste
dejavnosti) |
Na območju
OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti: |
–
stanovanjska dejavnost, |
–
storitvena dejavnost. |
5. člen |
(vrste
gradenj) |
Na območju
OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
|
– gradnja
novega objekta, |
– redna
investicijska in vzdrževalna dela, |
–
spremembe namembnosti in sprememba rabe, |
–
rekonstrukcija objektov, |
– rušitve
in nadomestne gradnje, |
– dozidave
in nadzidave. |
6. člen |
(namembnost območja) |
Na območju
OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
|
–
stanovanjski objekti, |
– gradbeno
inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura),
|
– gradnja
manj zahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih predpisov,
|
– zelene
površine. |
7. člen |
(pogoji in
usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov) |
(1) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju
novega objekta ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna
kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor
sprejemljive in je nadaljevanje naselja v njegovi morfologiji.
|
(2)
Stanovanjski objekt: |
– lega
objektov: po geodetski zazidalni situaciji; dovoljene so tolerance v
smeri sever–jug in vzhod–zahod, pod pogojem, da se ne posega v cono
preglednosti, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč in
upravljavcev prometnega omrežja. Odmik od sosednjih zemljiških parcel je
lahko tudi manjši kot je prikazano v geodetski zazidalni situaciji s
soglasjem lastnika sosednjega zemljišča; |
–
horizontalni gabariti: pri projektiranju objektov se mora ohranjat min.
razmerje med stranicami 1:1,2 do 1:1,6 pod pogojem, da se ne presega
faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele, ter da je zagotovljena
požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest. Tloris
osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike. Na osnovni
volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane
volumne, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega
objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov; |
–
vertikalni gabarit: dovoljena je izvedba K + P + M, pri čemer se šteje,
da posamezna etaža ne presega višine 3,0 m, da je klet v celoti vkopana,
kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,20 m; |
–
konstrukcija: klasična – zidana ali montažna; |
– kota
pritličja: ±0,00 = 280,64; toleranca ±0,50; |
– kolenčni
zid: do 1,20 m; |
– streha:
v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Naklon strešine 30º-–45º z
minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeče barve,
možno je tudi drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s
prevladajočimi elementi naselja; |
– fasada:
finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih
barvah, dovoljena izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna
kombinacija več barv; |
–
oblikovanje odprtin: svobodno; |
–
osvetlitev mansarde: strešna okna, frčade ali zidane frčade moderne
oblike; |
– zunanja
ureditev gradbene parcele: dovozni priključek do enodružinske
stanovanjske hiše bo izveden iz kategoriziranih občinskih cest.
Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo.
Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. |
8. člen |
(enostavni
objekti) |
(1)
Znotraj zemljiške parcele je v ureditvenem območju možna gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo.
Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno.
Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko
lesene, zidane in kovinske konstrukcije. |
(2)
Medsosedske ograje za ograjevanje parcele do max. višine 1,80 m so lahko
postavljene do posestne meje zemljiških parcel, tako, da ne posegajo na
sosednja zemljišče razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna
cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem
prometu. |
9. člen |
(infrastrukturni objekti) |
(1)
Infrastrukturni objekti v ureditvenem območju obsegajo vse objekte in
naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo,
postavitev cestne in urbane opreme (ograje, prometna signalizacija,
svetilke) ter objekte zvez in telekomunikacij. |
(2)
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni
določeno drugače: |
– cesta se
asfaltira, manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo ali
tlakujejo. |
10. člen |
(gradbena
parcela) |
(1)
Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma
gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev
parcel. V grafičnem delu OPPN je v ureditvenem območju objekt lociran na
sedanje lastniško stanje parc. št. 10/2, k.o. Trnava. |
(2)
Dovoljen odmik zidu stanovanjskih in pomožnih objektov od sosednjih
parcelnih mej je 4,00 m. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika
sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod
pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve. Gradbena parcela je
lahko pozidana do 40% površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne
objekte, nepozidane površine je 60%. Pri določanju razmerja se upošteva
bruto etažna površina pritličja. |
IV. POGOJI
ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA |
11. člen |
(dovozi in
dostopi ter parkiranje) |
(1)
Območje OPPN za območje urejanja PA28 – širitev Trnava (Rakun) se
prometno navezuje na občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot
JP992430 (odsek 992431 Trnava–Šentrupert). Priključevanje mora biti
varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju
preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur,
postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi
oviralo preglednost. Od roba cestnega telesa morajo biti ograje oziroma
razraščene grmovnice odmaknjene minimalno 1 meter in ne smejo biti višje
1,80 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati
pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer
je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na
kompleksu zemljiške parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje
vozil, tako da se prepreči vzratno vključevanje na cesto. |
12. člen |
(vodovod) |
(1) Iz
smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da je oskrba novih in obstoječih
objektov z vodo na obravnavanem območju možna preko izgrajenega javnega
vodovoda v izvedbi NL dn 150 mm in AC Ø 150 mm, ki poteka zahodno od
obravnavane parcele na nasprotni strani ceste za območje A in PE Ø 90
mm, ki poteka severovzhodno ob obravnavane parcele. |
(2) V
primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek
opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja
nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih
nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno
vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je
obvezna uporaba materialov iz modularne litine. Minimalni odmik novih
objektov od javnega vodovoda znaša 4,00 m. |
(3)
Predviden objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem
območju.. |
13. člen |
(kanalizacija – odvod komunalnih in meteornih voda) |
(1)
Fekalna kanalizacija: |
Na podlagi
smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da je na obravnavanem območju
predvidenega OPPN zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se
zaključuje z čistilno napravo. Priključevanje na javno kanalizacijo še
ni možno. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju
je potrebno fekalne vode odvajati v MKČ napravo dimenzionirano za
predvidene obremenitve skladno s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v
okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07,
33/08), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) ter
Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za
odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni
list RS, št. 66/07, 16/08). Po izgradnji kanalizacijskega sistema na
obravnavanem območju bo priključitev na javno kanalizacijo možna in
obvezna, mala čistilna naprava pa se ukine. |
(2)
Meteorna kanalizacija: |
Na podlagi
smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju OPPN še ni
zgrajena meteorna kanalizacija. Čiste meteorne vode se preko peskolovov
in revizijskih jaškov zbirajo v zadrževalniku meteornih vod, višek teh
vod pa lahko ponikajo v podtalje skladno z pridobljenim geološkim
mnenjem, onesnažene pa je potrebno pred tem očistiti preko lovilca olj
in maščob. |
14. člen |
(električno omrežje) |
Na podlagi
smernic Elektro Celje d.d. je energija za napajanje objekta v
obravnavanem območju OPPN je na voljo v prostostoječi razdelilni omarici
R locirani ob robu parc. št. 2/1, k.o. Travna. Ob robu parc. št. 10/2,
k.o. Trnava potekajo SN in NN obstoječi podzemni elektroenergetski vodi,
katere je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor. Pri nadaljnjem
načrtovanju objekta in zunanje ureditve v območju OPPN je potrebno isto
načrtovati tako, da bo objekt oziroma elementi zunanje ureditve
odmakjeni od SN in NN elektroenergetskih vodov minimalno 1,00 m od
skrajnega vodnika SN in NN voda. Pri križanju z drugimi komunalnimi vodi
je potrebno elektro kable dodatno zaščititi. |
15. člen |
(telefonsko omrežje, kabelski razdelilni sistem) |
(1) Na
obravnavanih območjih ni TK omrežja. Za priključitev na javno TK omrežje
je potrebno zgraditi TK priključek, trasa in mesto priključitve na javno
TK omrežje se določi s strani Telekom Slovenija in mora biti usklajena z
ostalimi komunalnimi vodi. |
(2) Cevna
KK KKS je umeščena v prostor izven območja predvidenih gradbenih
posegov. Pri načrtovanju gradbenih posegov se upošteva, da je
priključitev predvidenega objekta na že zgrajeno omrežje KKS možna z
izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC Ø 110 mm. |
16. člen |
(plinovodno omrežje) |
Na
obravnavanem območju OPPN ni zgrajenega plinovodnega omrežja. Ogrevanje
objekta bo možno vršiti preko vkopane plinske cisterne na parceli
stanovanjskega objekta, z lahkim kurilnim oljem ali trdega goriva preko
lastne kotlovnice v objektu, ter preko alternativnih virov energije. |
17. člen |
(odpadki) |
Za
stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to
je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za
mešane komunalne odpadke in odjemno mest, kjer izvajalec javne službe
odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je
zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki
odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom,
veljavnim na območju Občine Braslovče. |
V. REŠITVE
IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO
NARAVNIH DOBRIN |
18. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
Raven
hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. Glede na dejansko in
namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom
Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št.
105/05) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim
posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa.
V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede
protihrupna zaščita. |
19. člen |
(varstvo
zraka) |
(1) Snovi,
ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti,
določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o
emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list
RS, št. 34/07, 81/07). |
(2)
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno,
zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati
maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi. |
20. člen |
(varstvo
voda in urejanje voda) |
(1) Pri
načrtovanju območja OPPN so bile upoštevane smernice MKO, Agencija RS za
okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Savinje. V študiji
»Zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, Hidravlične
analize, Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti
– obstoječe stanje (Savinja, Bolska, Trnavica)«, št. projekta 33/08,
april 2011, ki ga je izdelal Inženiring za vode, Pot za Brdom 102, 100
Ljubljana, je ugotovljeno, da del predmetnega območja spada v razred
preostale poplavne nevarnosti ter del v razred majhne nevarnosti. Pri
nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o pogojih in
omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja (Uradni list RS, št. 89/08) ter njeni prilogi 1 in 2. |
(2) Koto
terena na območju OPPN (parkirišča, ceste, manipulativne površine,
zelenice …) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč. Koto
pritličja stanovanjskega objekta pa je dopustno dvigniti nad poplavno
varno koto visoke vode, to je vsaj 50 cm nad okoliškim terenom.
|
(3)
Umestitev objekta v prostor ob upoštevanju predlaganih usmeritev ne bo
imela negativnega vpliva na vodni režim. Ob upoštevanju teh pogojev, se
poplavna varnost širšega območja in okolice predvidene gradnje ne bo
poslabšala in bo gradnja skladna z uredbo mogoča. |
(4)
Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti
usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), Uredbo o emisiji in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list
RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) ali Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in
30/10). |
(5) Na
obravnavanem območju predvidenega OPPN je zgrajeno javno kanalizacijsko
omrežje, ki se zaključuje z čistilno napravo. Priključevanje na javno
kanalizacijo še ni možno. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na
obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v MKČ napravo
dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno s Pravilnikom o
nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), Uredbo o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list
RS, št. 98/07, 30/10) ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi
javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih
ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07, 16/08). Po izgradnji
kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju bo priključitev na
javno kanalizacijo možna in obvezna, mala čistilna naprava pa se ukine.
|
(6)
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno
predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS,
št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZDRL-a, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) in
sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok
padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike, ponikovalnico ali kanalizacijo (zatravitev, travne plošče,
morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Pridobljeno geološko mnenje
izkazuje da je višek meteornih vod iz zadrževalnika možno zaradi
geološke sestave tal ponikniti. |
(7) Po
evidencah MKO, ARSO, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju
vodovarstvenega pasu vodnih virov. Na območju ni vodotokov oziroma ni
predvidenih posegov na vodna ali priobalna zemljišča vodotokov. Vsi
posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim
ali stanje voda, lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga
v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Agencija RS
za okolje. |
21. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih
območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura
2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št.
96/04, v nadaljevanju: ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje
ni treba izvesti. |
22. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
(1)
Območje, predvideno za pozidavo individualne stanovanjske hiše s
prometno in komunalno infrastrukturo se nahaja izven ediventiranih in
zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine. |
(2)
Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na
tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na
kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine
naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice
objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih
umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
|
(3)
Površine znotraj območja OPPN še niso bile arheološko pregledane. Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja, da mora najditelj v primeru
odkritja arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo
kulturne dediščine, ki nadalje ukrepa v skladu s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni
prej obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno zavodu za varstvo
kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala
zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
VI. UKREPI
ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
23. člen |
(1)
Potres: |
Pri
načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno
gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega
prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne
ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO,
Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150
g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
Vsi posegi
v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani
in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega – geotehničinega
poročilo. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode
nekontrolirano po terenu. |
(2) Požar:
|
Za
zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred
širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti
požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se
izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru
eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega
materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom
neposredno do objekta. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred
požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu –
zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu –
študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti in požarno
zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne
varnosti. |
(3)
Obramba in zaščita: |
Glede na
odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št.
57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih
zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. |
V študiji
»Zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, Hidravlične
analize, Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti
– obstoječe stanje (Savinja, Bolska, Trnavica)«, št. projekta 33/08,
april 2011, ki ga je izdelal Inženiring za vode, Pot za Brdom 102, 100
Ljubljana, je ugotovljeno, da del predmetnega območja spada v razred
preostale poplavne nevarnosti ter del v razred majhne nevarnosti. Pri
nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o pogojih in
omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja (Uradni list RS, št. 89/08) ter njeni prilogi 1 in 2. Koto terena
na območju OPPN (parkirišča, ceste, manipulativne površine, zelenice …)
ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč. Koto pritličja
stanovanjskega objekta pa je dopustno dvigniti nad poplavno varno koto
visoke vode, to je vsaj 50 cm nad okoliškim terenom. Umestitev objekta v
prostor ob upoštevanju predlaganih usmeritev ne bo imela negativnega
vpliva na vodni režim. Ob upoštevanju teh pogojev, se poplavna varnost
širšega območja in okolice predvidene gradnje ne bo poslabšala, območje
predvidenega objekta bo izven razredov nevarnosti in bo gradnja skladna
z Uredbo mogoča. |
Vsi posegi
v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni
skladno z izdelanimi geološko – geomehanskimi poročili, ki ga je
izdelalo podjetje GEOSVET Samo Marinc s.p. iz Celja. |
24. člen |
(način
ravnanja s plodno zemljo) |
Ob izkopu
gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, je deponirati na
primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic. |
VII.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
25. člen |
Ureditveno
območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je
zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne
poslabšujejo razmere na celotnem območju. |
VIII.
OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN |
26. člen |
(1) Pri
izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan
zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje,
racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti
varen promet. |
(2) Pri
urejanju okolice in javnih površin mora investitor: |
– ob
izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
|
– po
končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in
urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi
sosednjemu zemljišču; |
– pred
pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce
objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so
tangirani pri predmetni gradnji. |
IX.
DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
27. člen |
Na območju
urejanja so dovoljene naslednje tolerance: |
– za lego
objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele
z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se
upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih gradbenih
parcel in javnih cest, ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa;
|
– za
horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali
manjšega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah ±2,00
m, pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene
parcele; |
– za koto
pritličja so tolerance ±50 cm; kota manipulativnih površin se prilagaja
vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3%; |
–
dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na
gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti
in varnost prometa; |
– pri
prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje
potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi
zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to
pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša
investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo
vsebinskega koncepta OPPN. |
X.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN |
28. člen |
(usmeritve
za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) |
Za območje
urejanja ni posebnih zahtev glede usmeritve za določitev meril in
pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. OPPN preneha
veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na
območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji
prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero
sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v
hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo
merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. |
XI. KONČNE
DOLOČBE |
29. člen |
OPPN je
stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Braslovče in
Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor. |
30. člen |
Nadzor nad
izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni
nadzornik v občini. |
31. člen |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
350/2013 |
Braslovče,
dne 18. decembra 2013 |
|
Župan |
Občine Braslovče |
Branimir Strojanšek l.r. |
|