Na podlagi 43. člena, v skladu s 118. členom Statuta občine Škofja Loka (Ur. list RS št. 37/95), je svet krajevne skupnosti Trata dne 29. 2.1996 sprejel

STATUT

  krajevne skupnosti Trata

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Krajevna skupnost Trata je ustanovljena za območje naselij in ulic: Hafnerjevo naselje, Frankovo naselje, Lipica, Trata, Suha, Gosteče, Pungert, Draga, Hosta, Ljubljanska cesta vzhodno od potoka Suha, Kidričeva cesta vzhodno od potoka Suha.

Teritorialna razmejitev Krajevne skupnosti v odnosu do drugih krajevnih skupnosti v občini Škofja Loka je določena z občinskim odlokom.

2. člen

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava, ki pri samostojnem opravljanju zadev nastopa v pravnem prometu brez omejitev, pri opravljanju zadev, ki so v njeno pristojnost prenesene iz občinske pristojnosti pa z omejitvami, ki jih določa sklep o prenosu opravljanja določenih zadev. Krajevna skupnost ima svoj žiro račun.

Krajevna skupnost ima pečat okrogle oblike s krožnim napisom:

"Krajevna skupnost Trata" in napisom v sredini: "Občina Škofja Loka".

Sedež krajevne skupnosti je v Škofji Loki, Frankovo naselje 69.

3. člen

Krajevna skupnost varuje skupne koristi svojega prebivalstva tako, da. samostojno izvaja naloge iz svoje pristojnosti, izvaja naloge, ki so nanjo prenesene iz občinske pristojnosti in daje mnenja in soglasja pri sprejemanju' sklepov občinskih in državnih organov v zadevah, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in krajane krajevne skupnosti.

Krajani v krajevni skupnosti zadovoljujejo svoje skupne potrebe in v okviru določil Ustave, Zakona Statuta občine Škofja Loka in tega statuta uresničujejo lokalno samoupravo.

Krajevna skupnost samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s sklepi Občinskega sveta iz občinske pristojnosti.

II. OPRAVLJANJE NALOG KRAJEVNE SKUPNOSTI

4. člen·

Krajevna skupnost samostojno, po načelu samofinanciranja iz prihodkov od dejavnosti:

- upravlja s premoženjem v družbeni lasti, nad katerim ima pravico razpolaganja vpisano v zemljiško knjigo;

- izvaja dejavnost informiranja, oglaševanja in reklamiranja;

- v skladu z zakonom izvaja organizacijske· postopke pri  komercialnih prireditvah, športnih·prireditvah, terenskih prodajah izdelkov ipd;

- izvaja storitve fotokopiranja; administrativne storitve, storitve ekspedita in dispečerske storitve;

- opravlja druge storitve, za katere opravljanje·izpolnjuje kadrovske in materialne pogoje.

Za opravljanje dejavnosti z namenom pridobivanja dobička, krajevna skupnost lahko ustanovi podjetje ali zavod v skladu z zakonom.

Dobiček iz poslovanja realiziran v podjetju·ali zavodu iz prejšnjega odstavka se nameni zadovoljevanju krajevnih komunalnih potreb.

5. člen

Krajevna skupnost izvršuje zadeve, ki· so nanjo prenesene iz občinske pristojnosti tako da:

- upravlja občinske javne površine na teritoriju KS,

- gradi in vzdržuje lokalne, javne ceste, javne poti, športne in rekreacijske in druge javne površine,

- gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave,

- zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,

- pospešuje razvoj športa in rekreacije,

- pridobiva sredstva za delovanje in razvoj KS.

Za izvrševanje zadev iz tega člena krajevna skupnost pridobiva sredstva v skladu z 8. členom Statuta občine Škofja Loka.

III. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI

6. člen

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti šteje 15 krajevnih svetnikov.

Predsednico/predsednika in 2 podpredsednici/podpredsednika sveta krajevne skupnosti izvolijo krajevni svetniki na konstitutivni seji iz vrst izvoljenih krajevnih svetnikov.

Za krajevnega svetnika je lahko izvoljena polnoletna oseba, ki ima volilno pravico in ima stalno bivališče na območju krajevne skupnosti.

V svet krajevne skupnosti ne more biti izvoljen tajnik krajevne skupnosti in poslovodje podjetij, ki jih ustanovi krajevna skupnost.

Mandat krajevnih svetnikov traja štiri leta.

Krajevnemu svetniku predčasno preneha mandat, če stalno preneha prebivati na območju krajevne skupnosti ali, če svet krajevne skupnosti na predlog najmanj polovice krajevnih svetnikov odloči z dvotretjinsko večino vseh svetnikov, da posameznemu krajevnemu svetniku mandat preneha, ker svojega mandata ne izvaja v skladu z zakonom, tem statutom in splošnimi akti krajevne skupnosti.

Če mandat predčasno preneha najmanj trem krajevnim svetnikom, svet krajevne skupnosti zahteva od župana, da razpiše nadomestne volitve v tistih volilnih enotah, v katerih so bili izvoljeni svetniki, ki jim je mandat prenehal:

7. člen

Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost, in v okviru nalog, ki jih je občina iz svoje pristojnosti z odlokom prenesla na krajevno skupnost zlasti pa:

- sprejema statut krajevne skupnosti,

- sprejema poslovnik o delu sveta krajevne skupnosti,

- sprejema poslovnik o delu zbora krajanov,

- sprejema splošne akte krajevne skupnosti,

- odloča o ustanavljanju podjetij za opravljanje zadev iz pristojnosti KS in opravljanje dejavnosti z namenom pridobivanja dobička,

- odloča o kadrovskih zadevah,

- imenuje tajnika krajevne Skupnosti in poslovodje ustanovljenih podjetij,

- sprejema finančni načrt krajevne skupnosti, zaključni račun krajevne skupnosti in druge sklepe vezane na finančno in materialno poslovanje krajevne skupnosti,

- odloča o pritožbah krajanov,

- zagotavlja informiranje krajanov o vodenju zadev in poslov krajevne skupnosti, .

- koordinira delo krajevnih odborov in zagotavlja pogoje dela krajevnih odborov kot metode dela,

- sklicuje zbor krajanov krajevne skupnosti,

- imenuje stalne in začasne komisije za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti in usmerja in nadzira njihovo delo.

8. člen

Svet krajevne skupnosti odloča na sejah sveta krajevne skupnosti, ki jih sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika v skladu s poslovnikom o delu sveta krajevne skupnosti.

Seja sveta krajevne skupnosti mora biti sklicana in izvedena najmanj vsake tri mesece, obvezno pa mora biti seja sklicana:

- za obravnavo finančnega načrta in zaključnega računa krajevne skupnosti,

- za potrebe izvedbe volitev v svet krajevne skupnosti,

- kadar je zahteva po sklicu sveta krajevne skupnosti sprejeta na zboru krajanov.

Svet krajevne skupnosti s poslovnikom podrobneje določi tista vprašanja, ki se nanašajo na delo sveta.

9. člen

Za operativno vodenje krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti imenuje tajnika krajevne skupnosti. Mandat tajnika krajevne skupnosti traja štiri leta.

Pri izbiri in imenovanju tajnika krajevne skupnosti svet krajevne skupnosti ni vezan na določilo o stalnem bivališču na območju krajevne skupnosti. Ne glede na trajanje mandata tajnika krajevne skupnosti pa svet krajevne skupnosti na prvem sklicu po opravljenih volitvah odloča o nadaljevanju ali prenehanju mandata tajnika krajevne skupnosti.

Pogoje za imenovanje tajnika krajevne skupnosti, njegova pooblastila in odgovornosti in opravila tajnika krajevne skupnosti določi svet krajevne skupnosti v splošnem aktu o delovnih mestih v krajevnih skupnosti.

IV. VOLITVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI

10. člen

Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan občine Škofja Loka.

Volilne enote za izvedbo volitev v svet krajevne skupnosti in število krajevnih svetnikov, ki se volijo v posamezni volilni enoti, določi svet krajevne skupnosti z upoštevanjem kriterija enakomerne zastopanosti vseh delov krajevne skupnosti.

Za izvedbo volitev svet krajevne skupnosti določi:

- volilno enoto: Frankovo naselje I, ki zajema del Frankovega naselja od potoka Suha dd cestne povezave Veletrgovina Loka - Elektro Kranj, z delom Kidričeve ceste od potoka Suha do Veletrgovine Loka in delom ljubljanske ceste od Elektro Kranj do potoka Suha, v kateri se volijo 3 krajevni svetniki,

- volilno enoto Frankovo naselje II, ki zajema del Frankovega naselja med cestno povezavo Veletrgovina Loka - Elektro Kranj in Hafnerjevim naseljem, z delom Kidričeve ceste od železniške postaje do Veletrgovine Loka, v kateri se volijo 3 krajevni svetniki,

- volilno enoto Suha, v kateri se voli 1 krajevni svetnik,

- volilno enoto Trata, v kateri se voli 1 krajevni svetnik,

- volilno enoto Lipica, v kateri se voli 1 krajevni svetnik,

- volilno enoto Hosta, v kateri se voli 1 krajevni svetnik,

- volilno enoto Draga, v kateri se voli 1 krajevni svetnik,

- volilno enoto Pungert, v kateri se voli 1 krajevni svetnik,

- volilno enoto Gosteče, v kateri se voli 1 krajevni svetnik.

V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA KRAJANOV

11. člen

 Neposredne oblike odločanja krajanov o lokalnih zadevah so:

- zbor krajanov, ki ga sklicuje svet krajevne skupnosti na lastno pobudo ali pobudo krajanov v skladu s statutom občine;

- referendum, ki ga razpisuje občinski svet v skladu s statutom občine.

12. člen

Zbor krajanov v krajevni skupnosti:

- razpravlja o zadevah krajevne skupnosti in zadevah v posameznem delu krajevne skupnosti, .

- razpravlja o delu in ocenjuje delo sveta krajevne skupnosti,

- razpravlja o delu občinskega sveta in ocenjuje delo občinskega sveta z vidika interesov krajevne skupnosti,

- daje mnenja o finančnem planu in zaključnem računu krajevne skupnosti.

Zbor krajanov sklicuje svet krajevne skupnosti za celotno območje krajevne skupnosti na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj 50 krajanov krajevne skupnosti.

Zbor krajanov posameznega dela krajevne skupnosti se skliče v primerih, ko se pokaže potreba po obravnavanju vprašanj, ki se nanašajo izključno na del krajevne skupnosti.

Zbor krajanov posameznega dela krajevne skupnosti je predsednik sveta krajevne skupnosti (v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali član, ki ga določa poslovnik o delu sveta krajevne skupnosti), dolžan sklicati tudi na pobudo najmanj 10 krajanov, ki morajo v pobudi opredeliti vzrok sklica in krajevno območje, za katerega se zbor krajanov sklicuje.

Zbor krajanov vodi predsednik zbora, ki ga zbor izvoli za vsak posamezni sklic zbora. Predsednik sveta krajevne skupnosti ali podpredsednik v njegovi odsotnosti (v funkciji sklicatelja) ob uri sklica zbora ugotavlja sklepčnost zbora.

Zbor krajanov krajevne skupnosti lahko veljavno odloča, če je prisotnih najmanj 80 krajanov krajevne skupnosti z volilno pravico. Zbor krajanov posameznega dela o krajevne skupnosti lahko veljavno odloča, če je pristojnih najmanj 20 krajanov z volilno pravico.

Če ob uri sklica zbor krajanov ni sklepčen v smislu prisotnosti po prejšnjih dveh odstavkih tega člena, sklicatelj odredi 30-minutni odmor za zagotovitev prisotnosti vabljenih krajanov. Po izteku odmora zbor krajanov veljavno odloča, če je navzočih 50 krajanov z volilno pravico, zbor krajanov posameznega dela krajevne skupnosti pa veljavno odloča, če je prisotnih najmanj 10 krajanov z volilno pravico.

Tajnik krajevne skupnosti je za potrebe vodenja zbora krajanov dolžan zagotoviti izvedbo vodenja zapisnika in drugih administrativnih in tehničnih opravil.

Sklic, vodenje zbora in odločanje na zboru podrobneje uredi svet Krajevne skupnosti s poslovnikom o vodenju zborov krajanov.

V. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI TER VODENJE FINANČNEGA POSLOVANJA

13. člen

Premoženje krajevne skupnosti tvorijo nepremičnine in premičnine v lasti krajevne skupnosti, denarna sredstva in materialne ter nematerialne pravice.

Krajevna skupnost mora s premoženjem, ki ga ima v upravljanju gospodariti kot dober gospodar.

14. člen

Krajevna skupnost pridobiva prihodke iz lastnih virov in· z razporeditvijo sredstev iz občinskega proračuna.

Za namen financiranja potreb pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti lahko krajevna skupnost najema kredite. O najetju kredita odloča svet krajevne skupnosti.

15. člen

Prihodki krajevne skupnosti se porabljajo v skladu s finančnim planom krajevne skupnosti in sklepi sveta krajevne skupnosti. Finančni plan za tekoče leto sprejme svet krajevne skupnosti najkasneje do 15. januarja.

Po sprejemu zaključnega računa svet krajevne skupnosti preveri postavke finančnega plana in jih po potrebi korigira.

16. člen

Za izvajanje finančnega poslovanja in vodenja knjigovodstva z računovodstvom je na podlagi pooblastila sveta krajevne skupnosti pooblaščen in odgovoren tajnik krajevne skupnosti.

Krajevna skupnost lahko vodenje računovodskih in knjigovodskih opravil s pogodbo zaupa specializirani organizaciji za to področje dela.

VI. SPLOŠNI AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI

17. člen

Splošni akti krajevne skupnosti so:

- statut krajevne skupnosti,

- poslovnik o delu sveta krajevne skupnosti,

- poslovnik o delu zbora krajanov,

- akt o organizaciji delovnih mest v krajevni skupnosti,

- akt o delovnih razmerjih, osnovah nagrajevanja in nadomestilih v krajevni skupnosti zaposlenih delavcev,

- posamični organizacijski predpisi, ki na splošno urejajo vprašanja iz delovanja KS,

- pravilniki, ki jih predpisuje zakon.

Statut krajevne skupnosti sprejema svet krajevne skupnosti z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti. .

. OStale splošne akte krajevne skupnosti sprejema svet krajevne skupnosti z navadno večino vseh članov sveta krajevne skupnosti.

VlII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

18. člen

Ta statut začne veljati dan po objavi.

Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati statut in vsi splošni akti, sprejeti pred uveljavitvijo statuta občine Škofja Loka.

Splošne akte iz 17. člena tega statuta je svet krajevne skupnosti dolžan sprejeti v 30 dneh po uveljavitvi tega statuta.

19. člen

Ta statut se obvezno spremeni in dopolni po sprejemu pravilnika iz 6. člena in sklepa iz 8. člena statuta občine Škofja loka v smislu uskladitve.

Trata, 29.2.1996

Predsednik sveta KS:

Jože Galof