|
Na podlagi 39. člena
zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/86 in Uradni list RS, št. 16/90)
ter 24. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 39/93) v
zvezi s sklepom Občinskega sveta občine Črnomelj o podaljšanju
veljavnosti predpisov na območju Občine Črnomelj o predpisih, ki so
veljali do sprejetja zakona o ustanovitvi občin na območju Občine
Črnomelj (Uradni list RS, št. 2/95) je Občinski svet občine Črnomelj na
seji dne 30. 5. 1995 sprejel |
|
|
O D L O
K |
|
|
o
ureditvenem načrtu pridobivalnega prostora Rudnika Kanižarica |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S
tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana Občine
Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski
list, št. 13/90), družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta
1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87 ter Uradni list
RS, št. 45/95) ter 1. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v
prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) sprejme ureditveni načrt
pridobivalnega prostora Rudnika Kanižarica, ki ga je izdelal Topos
Dolenjske Toplice, d.o.o., pod št. URN – 138/94 v aprilu 1995. |
|
|
Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge. |
|
|
2. člen |
|
|
Meja ureditvenega načrta poteka na severnem delu ob poti s parc. št.
3587/8 in nato prek zemljišč s parc. št. 2272/2, 2272/1, 2271/1, 2270/1,
2269/1, 2268/1, 2266, 2302, 2301, 2299, 2327, 2328, 2329, 2332/1,
2332/2, 2335, 2336, 2340, 2357, 2358, 2359, 2360/1, 2360/2, 2361, 2363,
2364, 2365 do zunanjega roba zemljišča parc. št. 2366. Meja se nato
obrne proti vzhodu in poteka prek zemljišč s parc. št. 2367, 2368, 2369,
2370, 2445/1, 2444, 2442, 2439, 2435, 2434, 2431, 2430/1, 2430/2, 2427,
2426, 2423, 2446, 2447, 2448, 2449, 2450, 2451, 2452, 2458/1, 2458/2,
2459/1, 2459/2, 2462, 2463, 2464/1, 2464/2, se na zunanjem robu, na
polovici tega zemljišča lomi in usmeri proti jugu prek zemljišč s parc.
št. 2465, 2466, 2467, 2468, 2469, 2470, 2471, 2472. Na zunanjem vogalu
tega zemljišča se preusmeri in v južnem delu poteka prek zemljišč s parc.
št. 2473, 2476/1, 2467/2, 2477, 2480, 2481, 2484, 2485/1, 2488, 2489,
2492, 2493, 2496, 2497, 2500, 2501/1, 2501/2, 2504, 2505, 2508/2, 2509,
nato po zunanjem robu zemljišča parc. št. 2512/5 ter prek zemljišč s
parc. št. 2514/1, 2514/2, 2514/3, 2514/4, 2514/5, 2515/1, 2515/2, 2518,
2519, 2522, 2523/1, 2523/2, 2526, 2527/1, 2527/2, 2528/1, 2528/2, 2529,
2530, 2531, 2532/1, 2532/2, 2533, 2534/1, 2534/2, 2535/1, 2535/2,
2536/1, 2536/2, 2537, 2538, 2539, 2540, 2541, 2542, 2543, 2544/1,
2544/2, 2546, 2547, 2548, 2549, 2550/1, 2550/2, 2551/1, 2551/2, 2556,
2557/1, 2557/2, 2628, 2622, 2630/3 do območja predvidene železniške
proge Vrbovsko–Črnomelj št. 3603. V zahodnem delu poteka prek zemljišč s
parc. št. 2627/1, 2624/2, 2624/1, 2623/1, 2620/1, 2619/2, 2619/1,
2615/1, 2610/3, 2610/2, 2610/1, 2609/1, 2602/1, 2609/4, 2595/3, 2594/1,
2591/1, 2590/1, 2587/1, 2584/2, 2584/1, 2581/1, 2580/1, 2577/1, 2576/1,
2572/1, 2571/1, 3602/1-pot, 2571/2, 2568/3, 2568/2, 2561/3, nato prek
predvidene železniške proge s parc. št. 2284/2, kjer vključuje dele
zemljišč s parc. št. 2568/1, 2561/4, 2564/1. Meja se nato obrne nazaj
prek te železniške proge in nato poteka prek zemljišč s parc. št.
2564/3, 2285/1, 2282/6, 2282/4, 2281/3, 2280/3, 2279/3, 2278/7, 2278/3,
2277/2, 2276/4, 2275/3, 2275/5, 2275/1 do izhodiščne točke, vse v k. o.
Dobliče. |
|
|
II. NAMEMBNOST
PROSTORA |
|
|
3. člen |
|
|
Območje rudniških objektov in naprav s površinami v neposredni bližini
je namenjeno za terciarne in sekundarne dejavnosti, za manipulativne
površine, za prezentacijo eksponatov rudnika (muzej na prostem) ter za
odlaganje jalovine. |
|
|
Območje večjih degradacij na kmetijskih in gozdnih površinah zaradi
posedanja (območje Mlake) se ohranja kot zamočvirnjen svet in se ureja
kot biotop. |
|
|
Kmetijske in gozdne površine v območju urejanja ostanejo v primarni
rabi. |
|
|
Območja stanovanjskih in gospodarskih objektov ter proizvodnih
objektov in površin podjetja BEGRAD, vključena v območje urejanja, se
glede velikosti in namembnosti ne spreminjajo. |
|
|
III. POGOJI ZA IZRABO
OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
4. člen |
|
|
A) Splošni pogoji za posege in oblikovanje območja: |
|
|
Urbanistična ureditev: |
|
|
Pri lociranju novih objektov je potrebno gozd v čimvečji meri
ohraniti, lahko pa se tudi dosadi z avtohtonimi drevesnimi vrstami. |
|
|
Objekte naj se postavlja med drevje. Gozd naj se izkrči le za
površine, kjer je to nujno (manipulacija in objekti) in v skladu s
požarnimi predpisi. |
|
|
Utrjene površine naj bodo peščene, asfaltirane ali travne plošče
(primerne predvsem za parkirišča). |
|
|
Oblikovanje objektov: |
|
|
Objekti na kompleksu naj bodo poenoteni po gabaritih in oblikovanju
predvsem pa po uporabi materialov; fasade naj bodo lesene ali ometane
(omet ne sme biti bel, lahko je v odtenkih od oker rumene do opečno
rdeče barve), kritine naj bodo temne (opečna ali druga temna kritina). |
|
|
5. člen |
|
|
B) Urbanistično – arhitekturni pogoji za objekte: |
|
|
|
|
|
Tabela
|
|
|
C) Pogoji za posege in ureditve v ostalih območjih urejanja: |
|
|
6. člen |
|
|
Kmetijske in gozdne površine, kjer se ohranja primarna raba |
|
|
Na območju gozdnih površin je potrebno krepiti mehansko in biološko
stabilnost gozda, in sicer: |
|
|
– pospeševati (z nego in sadnjo) rastišču primerne drevesne vrste
(hrast, beli gaber), |
|
|
– čimbolj ohraniti površine debeljakov, prebiralnega gozda, |
|
|
– omejiti posege v biomaso na območjih z majhno zalogo (kjer so
sestoji vrzelasti, tla preraščena z zeliščno in grmovno vegetacijo), |
|
|
– negovati drogovnjake, da bo njihova stabilnost čim večja. |
|
|
Večje ugreze in kaskade prelomov, kolikor bi do njih prišlo, je
potrebno sanirati. Zasiplje se jih naj z jalovino in zahumuzira. |
|
|
Kmetijske površine se pretežno ohranijo kot steljniki. |
|
|
7. člen |
|
|
Območje večjih degradacij na kmetijskih in gozdnih površinah zaradi
posedanja (zamočvirjeno območje Mlake) |
|
|
Sanacija na območju večjih posedanj in degradacije prostora se
izvede z zajezitvijo potoka na tem območju. Jezero se uredi kot ribnik
in biotop. Stalno vodo se doseže z zasipom odvodnih jarkov z jalovino
ter s stabilizacijo brežin. Eventualne propustne dele obrežja je
potrebno dodatno utrditi z glino. Na bregu jezera naj se ohranja oziroma
zasadi listavce, prilagojene vlažnim tlem (Alnus glutinosa, Fraxinus
angustifolia, Salix sp.) |
|
|
Vrsto rib in ostalih živali, ki se jih vloži v jezero, se določi po
zagotovitvi usteznega vodostaja jezera. |
|
|
Na območju jezera naj se omogočijo pogoji za obstoj minoritetnega
ekosistema. |
|
|
Sedanjo gozdno cesto do jezera se ohrani in dodatno utrdi. Prehod te
ceste prek jezera se izvede z leseno brvjo in delno zožitvijo jezera v
tem delu. |
|
|
Ob jezeru se uredijo počivališča. Za potrebe gospodarjenja na tem
območju je dovoljena postavitev gozdarske koče. |
|
|
Dostop v ožje območje s prometnimi vozili ni dovoljen. Za parkiranje
se pred vstopom uredi parkirišče. |
|
|
8. člen |
|
|
Območja stanovanjskih in gospodarskih objektov ter proizvodnih objektov
in površin podjetja BEGRAD |
|
|
Območij stanovanjskih in gospodarskih objektov v območju urejanja ni
dovoljeno širiti. Dovoljena je le dograditev, adaptacija in nadomestna
gradnja posameznih zaključenih enot. |
|
|
V območju proizvodnega kompleksa BEGRAD so dovoljene le zgostitve
pozidave in posodobitve tehnoloških procesov. Sprememba dejavnosti je
možna ob pogoju, da emisije v okolje ne presežejo s predpisi določenih
mejnih količin. |
|
|
Za vse navedene posege je potrebno pridobiti lokacijsko
dokumentacijo, kjer bodo navedeni omejitveni pogoji upoštevani. |
|
|
Greben med manipulativnimi površinami in kompleksom BEGRADA je
potrebno ohraniti kot fizično in vizualno ločitev dveh območij različnih
dejavnosti. |
|
|
9. člen |
|
|
Območje jalovišča |
|
|
Jalovišče, kjer se že sedaj odlaga jalovina z rudnika, se lahko
razširi v grapo proti severozahodu. Na tem območju je dovoljeno
deponirati jalovino ter odpadno odkopno zemljo, ki je ni mogoče
uporabiti pri sanacijskih delih tega ureditvenega območja. Dovoljeno je
tudi odlaganje žagovine in malih lesnih odpadkov. Odlaganje komunalnih
in posebnih odpadkov ni dovoljeno. |
|
|
Stični rob med dnom doline in vrhom jalovišča mora biti izveden v
kaskadah z naklonom brežine 1:3. Brežine se utrdi in zatravi. Pod
jaloviščem se predvidi odvodno cev za odtok izscednih in površinskih
vod. Po končanih delih je treba površino zravnati, jo zahumuzirati in
zatraviti (varianta: pogozditi). |
|
|
10. člen |
|
|
Območje za eksponate – muzej |
|
|
Vpadni stolp in vpadnik je potrebno v celoti ohraniti in jih kot
objekta bivšega rudnika ustezno prezentirati. Za zagotovitev varnosti se
mora vpadnik dodatno zavarovati z betonsko ploščo. |
|
|
Ohranijo se tudi pomožni objekti v neposredni bližini vpadnega
stolpa. V njih se prezentira rudarske stroje in orodje. Severno od
vpadnega stolpa se površine namenijo za prezentacijo ostalih strojev in
opreme na prostem. |
|
|
IV. POGOJI ZA PROMETNO
IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA |
|
|
11. člen |
|
|
Cestno omrežje: |
|
|
Sedanji glavni dostop v območje rudnika Kanižarica z regionalne
ceste Črnomelj–cesta–Vinica se ohrani. Križišče z regionalno cesto se
rekonstruira kot T križišče in izvede tudi razvrstilni pas za levo
zavijanje širine 3 m ter obojestransko avtobusno postajališče. |
|
|
Uvoz z regionalne ceste v območje podjetja BEGRAD ostane
nespremenjen. |
|
|
Prometna shema v območju rudniških objektov in naprav, sedaj
prilagojena potrebam transporta premoga od separacije do odprtih
skladišč, se prilagodi novim programom. Notranji cestni sistem
sestavljajo glavna napajalna cesta A–A, napajalna cesta B–B, povezovalni
cesti C–C in D–D ter dostopne ceste, ki istočasno služijo kot požarne
ceste. Računska hitrost cest je 30 km/h, povezovalne ceste D–D ter
dostopnih oziroma požarnih cest pa 15 km/h. Osna obremenitev vseh cest
je 25 ton. |
|
|
Glavna napajalna cesta je širine 2 × 2,75m s hodnikom za pešce
širine 1,60m, muldo širine 0,50m ter bankinama po 0,50m. Hodnik za pešce
je predviden le do križišča s cesto C–C. Pri projektiranju in izvedbi te
ceste je potrebno upoštevati drenažo za odvod zalednih vod. |
|
|
Napajalna cesta je širine 2 × 2,50m s hodnikom za pešce širine
1,60m, muldo širine 0,50m ter bankinama po 0,50m. |
|
|
Cesta C–C je širine 2 × 2,50m s hodnikom za pešce širine 1,60m,
muldo širine 0,50m ter bankinama po 0,50m. Cesta D–D je širine 4 m in
muldo 0,50m. |
|
|
Ostale ceste so širine 2 × 2,50m in obojestransko bankino muldo
širine 0,50m. |
|
|
Gozdne poti na območju pridobivalnega prostora rudnika se ohranijo
in vzdržujejo. Cesta do jezera se dodatno utrdi. |
|
|
Parkirišča: |
|
|
Za potrebe parkiranja tovornih vozil se preuredijo in povečajo
sedanja parkirišča ob vhodu v območje. Dodatne površine za parkiranje,
ki jih bo posamezni objekt oziroma dejavnost potrebovala, so določena
znotraj funkcionalnega zemljišča, opredeljenega za konkretno dejavnost. |
|
|
12. člen |
|
|
Oskrba s pitno in požarno vodo: |
|
|
Območje se na javno vodovodno omrežje priključuje prek novega
priključnega voda. Obstoječe sekundarno vodovodno omrežje je potrebno
rekonstruirati ali prilagoditi novi zazidavi. Pri rekonstrukciji se
upošteva požarno vodo 10 l/s. |
|
|
Tehnološka voda: |
|
|
V primeru, da bodo predvidene dejavnosti potrebovale večje količine
tehnološke vode, se le-to črpa iz podtalnice. |
|
|
13. člen |
|
|
Kanalizacija: |
|
|
Kanalizacija se zgradi v ločenem sistemu. Za čiščenje fekalnih
odpadnih vod je potrebno zgraditi malo čistilno napravo (BIOTIP)
kapacitete 4 l/s. Prečiščene vode se odvajajo v potok Dobličica prek
meteorne kanalizacije. |
|
|
V meteorno kanalizacijo je dovoljeno spuščati le meteorne vode s
cest, parkirišč in platojev prek lovilcev olj in maščob ter vodo s streh
in drugih odprtih površin. V meteorno kanalizacijo se lahko spuščajo
tudi prečiščene tehnološke vode; te vode morajo biti očiščene do stopnje
skladno s strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne
in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS,
št. 15/85). |
|
|
Odvod meteornih vod s platoja žage se izvede prek izpusta v odvodni
jarek. |
|
|
Odvod meteornih voda je potrebno izvesti prek odvodnega pokritega
kanala v vodotok Dobličica. |
|
|
14. člen |
|
|
Energetsko omrežje: |
|
|
Za napajanje z električno energijo se preuredi obstoječa trafo
postaja, ki zadostuje potrebam novih dejavnosti na površini. |
|
|
Obstoječa kabelska kanalizacija se v največji meri izkoristi za novi
razvod nizkonapetostnega omrežja. Do porabnikov se predvidi kabel
najmanjšega preseka PP 41 A 3 × 70 + 2,5mm2. Če se v območje vmestijo
večji porabniki, se do njih uvlečejo samostojni kabli preseka PP 41 A 3
x 150 + 2,5mm2. Na predelih, kjer poteka kabel v utrjenih površinah, je
potrebno predvideti kabelsko kanalizacijo preseka 110. |
|
|
Jaške kabelske kanalizacije je treba projektirati na maksimalno
razdaljo 45m, priporočljiva medsebojna oddaljenost je 40m. |
|
|
15. člen |
|
|
Tk omrežje: |
|
|
Območje rudnika je navezano na krajevno tk omrežje, kapacitete 20
parov. V sedanjih zvezah je še 9 prostih linij. Za povečanje kapacitet
se predvidi ojačitev dovodnega tk kabla. Razvod v območju se mora
izvesti pod zemljo. |
|
|
16. člen |
|
|
Odstranjevanje odpadkov: |
|
|
Komunalni odpadki se zbirajo v posebnih zabojnikih znotraj območja
urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo. Odpadki, ki imajo
značaj odpadnih surovin je potrebno zbirati ločeno in jih odvažati v
nadaljnjo predelavo. Žagovino in male lesne odpadke se lahko deponira
tudi na jalovišču. |
|
|
Če bodo pri proizvodnem procesu nastajali posebni odpadki, je
potrebno predhodno določiti njihovo končno dispozicijo. |
|
|
V. OSTALI POGOJI ZA
IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
17. člen |
|
|
Upravljalec jezera na območju Mlake je Ribiška družina Črnomelj. |
|
|
18. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom: |
|
|
V območju ureditvenega načrta ravni hrupa ne smejo presegati ravni,
določene za V. stopnjo zahtevnosti obremenitve s hrupom, to je za
trgovska, mešano proizvodno-upravna središča brez stanovanjske gradnje
ali izjemoma s posameznimi stanovanji. |
|
|
Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor dolžan
upoštevati zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju
(Uradni list SRS, št. 15/76) in odlok o maksimalno dovoljenih ravneh
hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne
prostore (Uradni list SRS, št. 29/80). |
|
|
19. člen |
|
|
Varstvo zraka: |
|
|
Pri umestitvi novih dejavnosti je potrebno upoštevati uredbo o
mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zraku ter
določila ostalih uredb, ki urejajo to področje (Uradni list RS, št.
73/94). |
|
|
20. člen |
|
|
Varstvo voda: |
|
|
Za varovanje vodotokov in podtalnice je pri projektiranju in izvedbi
objektov potrebno upoštevati: |
|
|
– zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), |
|
|
– strokovno navodilo o metodologiji za preiskavo kakovostnih in
količinskih sprememb odpadnih voda (Uradni list SRS, št. 4/85), |
|
|
– strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in
škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št.
15/85), |
|
|
– navodilo o načinu določanja količine in stopnje onesnaženosti vode
(Uradni list SRS, št. 10/85). |
|
|
V vodotok je dovoljeno spuščati le meteorne in prečiščene vode,
vsebnost snovi pa mora biti v zakonsko določenih mejah. |
|
|
21. člen |
|
|
Varstvo pred požarom: |
|
|
Pri projektiranju in izvedbi posameznih objektov je potrebno
upoštevati določila zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št.
71/93). |
|
|
22. člen |
|
|
Varovanje kmetijskih in gozdnih zemljišč: |
|
|
Pri izvajanju gradbenih del ter sanaciji degradiranih območij je
potrebno v največji meri varovati plodno zemljo skladno z zakonom o
kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86). Pri ureditvi
degradiranih površin na območjih gozdnih zemljišč je potrebno upoštevati
zakon o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30/93). |
|
|
VI. TOLERANCE |
|
|
23. člen |
|
|
Odstopanja od določil tega ureditvenega načrta so možna pri tlorisnih
gabaritih, in sicer zgolj v zmanjšanju le-teh, pri čemer se morajo
ohraniti gradbene linije objektov v smeri napajalih cest ter struktura
zazidave in namembnost objektov. |
|
|
Spremembe dejavnosti v posameznih sklopih znotraj območja urejanja
so možne, če ne presežejo mejnih emisij v okolje, določenih v predhodnih
členih tega odloka. |
|
|
Odstopanje pri izbiri tipa male čistilne naprave je dopustno, če se
pri projektiranju ugotovi ustreznejša tehnologija. |
|
|
VII. FAZNOST GRADNJE |
|
|
24. člen |
|
|
Skladno s faznostjo gradnje objektov, opredeljene v 5. členu tega
odloka, se morajo zgraditi ustrezni deli cestnega sistema in pripadajoča
komunalna in druga infrastruktura ter izvesti zunanje ureditve ter tisti
posegi, ki bodo zagotavljali varno zapiranje rudnika. |
|
|
1. Faza obsega: |
|
|
– rekonstrukcija in novogradnja ceste A–A ter predvidenih komunalnih
naprav v cestem telesu, |
|
|
– ureditev platoja žage in oprema s komunalno infrastrukturo, |
|
|
– rekonstrukcija objekta št. 27 ter gradnja objekta št. 28, |
|
|
– sanacija degradiranega območja Mlake. |
|
|
2. Faza: |
|
|
– zapiranje jame in s tem povezani ukrepi na površini (rušitev
rudniških objektov), |
|
|
– gradnja ceste C–C in B–B s komunalnimi napravami in objekti, |
|
|
– gradnja čistilne naprave, |
|
|
– ureditev parkirišč pri vstopu v območje za tovorna vozila, |
|
|
– rekonstrukcija objektov št. 9 in 9 a ter 18, gradnja objektov št.
24 in 25, |
|
|
– ureditev objektov ter platoja za muzej. |
|
|
3. Faza: |
|
|
– gradnja objektov z zunanjimi ureditvami na spodnjem platoju ter
objekta št. 23, |
|
|
– sanacija jalovišča. |
|
|
4. Faza: |
|
|
– dograditev manjkajoče komunalne opreme, |
|
|
– gradnja preostalih objektov in dokončanje zunanje ureditve
celotnega območja. |
|
|
VIII. KONČNE DOLOČBE |
|
|
25. člen |
|
|
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi, drugi oziroma tretji fazi, se
lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo
tega odloka. |
|
|
26. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja
Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor
Republike Slovenije. |
|
|
27. člen |
|
|
Ureditveni načrt je stalno na vpogled na Občini Črnomelj. |
|
|
28. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Št. 352-15/93 |
|
|
Črnomelj, dne 30. maja 1995. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Črnomelj
Andrej Kavšek l. r. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|