Na
podlagi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07,
70/08 – ZVO-1B in 108/09) in 16. člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 88/15) je
Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 27. redni seji dne 20. 9. 2017
sprejel |
|
O D L
O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje širitve
zdravilišča severozahod v Rogaški Slatini |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(1) S
tem odlokom se ob upoštevanju Sprememb in dopolnitev prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah
za območje Občine Rogaška Slatina za obdobje 1986–2000 dopolnjen 2002
(Uradni list RS, št. 83/03), sprejme občinski podrobni prostorski načrt
za območje širitve zdravilišča severozahod v Rogaški Slatini (v
nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje API ARHITEKTI d.o.o., v
februarju 2017 pod številko projekta API-662/1034. |
(2) Na
območju OPPN je predvidena ureditev infrastrukture, odstranitev
obstoječih ter gradnja novih objektov za potrebe turistične ponudbe
zdravilišča. |
|
2. člen |
Sestavni deli OPPN |
(1) OPPN
obsega tekstualni del, grafični del in obvezne priloge iz 19. člena
ZPNačrt-a (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10,
43/11, 57/12, 109/12, 76/14 in 14/15). |
(2) Tekstualni del obsega: |
– Opis
prostorske ureditve |
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
– Opis
vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
– Opis
rešitev načrtovanih objektov in površin |
– Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
– Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
– Rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
– Rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave |
– Način,
vrsto in namen prenove naselja ali njegovega dela |
– Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
– Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
– Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta. |
(3) Grafični del obsega: |
– Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega
prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na
širšem območju |
M 1:2000 |
– Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem |
M 1:1000 |
– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
M 1:2000 |
– Zazidalna oziroma ureditvena situacija |
M 1:1000 |
– Prerezi |
M 1:1000 |
– Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja
objektivna gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno
dobro |
M 1:1000 |
– Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov
in ohranjanja narave |
M 1:1000 |
– Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
M 1:1000 |
– Načrt parcelacije |
M 1:1000. |
(4) Priloge obsegajo: |
– Mnenja
pristojnih nosilcev urejanja prostora |
– Fotografije območja urejanja |
– Elaborat geodetskega načrta |
– Hidrološko-hidravlična analiza št. 22/16. |
|
II. OBMOČJE OPPN |
|
3. člen |
Območje urejanja |
(1) Območje OPPN se nahaja v osrednjem delu mesta Rogaška Slatina
severno zahodno od obstoječega območja zdravilišča. |
(2) Vzhodno od območja urejanja stoji Stritarjev dom. Južno od območja
urejanja stoji Park hotel Rogaška. Zahodno od območja urejanja stoji na
vzpetini Hotel Aleksander. Severno od območja urejanja je nepozidana
dolina, ki vodi do kmetije. |
(3) Ožje
ureditveno območje na katerem je predvidena gradnja stavb zavzema
zemljišča ali dele zemljišč s parc. št.: 80/4, 411/1, 411/3, 411/2,
410/1, 410/2, 410/3, 411/4, 413, 409 – vse parcele so del k.o. 2635
Rogaška Slatina. |
(4) Izven območja urejanja lahko segajo ureditve za izvedbo javne
gospodarske infrastrukture, krajinske ureditve in vodnogospodarske
ureditve. Krajinske ureditve so mogoče predvsem na zemljiščih s parc.
št. 416/1 in 408 k.o. Rogaška Slatina. |
|
4. člen |
Vplivno območje |
Vplivno
območje bo v času gradnje in obratovanja objektov znotraj območja
urejanja OPPN, razen v območjih priključevanja predvidene javne
gospodarske infrastrukture na obstoječo ter na območju krajinskih
ureditev. |
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
5. člen |
Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
(1) Predvidene prostorske ureditve se povezujejo s sosednjimi območji
preko obstoječih in predvidenih cest ter ostale infrastrukture. |
(2) Prečno čez dolino se z ustrezno pozidavo, ki omogoča zazelenitev,
predvidi pas zelenega preboja. Ta preko območja urejanja povezuje zelene
površine zahodno in vzhodno od območja urejanja. |
|
6. člen |
Rešitve načrtovanih objektov in površin |
S tem
OPPN je predvideno: |
– Odstranitev obstoječih objektov (bivši objekti vzdrževalnih služb
zdravilišča) |
– novogradnja apart hotela (objekt št. 1 in 2 ter vezni del) z
ureditvijo parkiranja in prometnih dostopov pod nivojem terena, |
– ureditev vodotoka |
– gradnja in rekonstrukcija prometne infrastrukture ter električne,
vodovodne, kanalizacijske, plinske in telekomunikacijske infrastrukture
za potrebe predvidenega objekta. |
|
7. člen |
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
(1) Pri
gradnji je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja
graditve objektov. |
(2) Obstoječe stavbe znotraj ožjega ureditvenega območja so predvidene
za odstranitev. |
(3) Načrtovan objekt predstavljata dva kubusa vsak tlorisne dimenzije
18,00 x 36,00 m povezana s podzemnim delom. Objekt 1 ima vkopano klet
(K), delno vkopano pritličje (P) in štiri nadstropja (N) pri čemer je
najvišja etaža umaknjena od roba 2 m. Objekt 2 ima lahko dve vkopani
kleti (K), delno vkopano pritličje (P) in štiri nadstropja (N) pri čemer
je najvišja etaža umaknjena od roba minimalno 2 m brez širine balkona.
Za potrebe osvetljevanja pritličja objekta 2 je sprejemljivo
osvetljevanje mestoma s svetlobnimi nišami. |
(4) Najvišji etaži objektov morata biti optično v celoti obdani z
naravno ozelenjeno fasado. |
(5) Večji del veznega dela med objektoma mora biti vkopan v teren, tako
da zagotavlja neprekinjen preboj zelenega sistema (gozdnega roba) in
fizično prehodnost med objektoma. |
(6) Pri
horizontalnih gabaritih in umestiti v prostor se mora upoštevati
grafični list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija. Število
kleti pod nivojem terena je lahko večje, če to omogočajo geomehanske
lastnosti terena. Kletne etaže, ki predstavljajo vezni del med
objektoma, morajo biti v celoti vkopane. Severozahodni fasadi pritličnih
etaž morata biti vkopani v teren v celoti. Jugo-zahodni fasadi
pritličnih fasad ter severovzhodna fasada pritlične etaže objekta 2
morajo biti vkopane v teren v večjem deležu (min 75 %). Jugo-vzhodni
fasadi pritličnih etaž sta lahko vidni v celoti. |
(7) Strehe so lahko ravne oziroma v minimalnem naklonu. |
(8) Parkiranje je obvezno pod nivojem terena. Na nivoju terena pred
vhodom v objekt je dovoljeno ustavljanje in izjemoma parkiranje za
potrebe VIP. Skupno zahtevano število parkirnih mest je 0,7 parkirnega
mesta na hotelsko sobo ali apartma ter dodatno 0,3 parkirnega mesta na
hotelsko sobo ali apartma za potrebe lokalov ali zaposlenih v okviru
tega objekta. |
(9) Ravna streha nad klančino uvoza v garažo mora biti na nivoju terena
vpeta v pobočje gozda ter humusirana v debelejšem sloju (v obliki
naravne konfiguracije terena) ter ozelenjena. Uvoz v garažo mora biti
zakrit z ozelenjenim sistemom fasade, na katerega se iz linije gabarita
objekta (cca 6 m) naslanja ravna streha nad njim. |
(10) Nad
višinskimi gabariti objektov ni dovoljeno postaviti naprave in opremo
ter podobno. Le-te morajo biti vključene v arhitekturo in gabarite
predvidenega objekta. |
(11) Obstoječ teren je potrebno po izvedenih delih, z izjemo odprte
struge potoka, vrniti v prvotno stanje. |
|
8. člen |
Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov |
(1) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov potrebnih za nemoteno
funkcioniranje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo
tovrstnih objektov, je izjemoma dopustna s predhodnimi
kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem pristojne enote ZVKDS. |
(2) Prepovedana je postavitev objektov za oglaševanje, to je reklamnih
stolpov ali panojev. |
|
9. člen |
Ograje |
(1) Znotraj območja urejanja OPPN ni dovoljeno postavljati ograj.
Omogočen mora biti javen dostop do parkovnih ureditev. |
(2) Izjemoma je dovoljena postavitev ograj za zaščito pred padci v
primeru večjih višinskih razlik na terenu. |
|
10. člen |
Fasade |
(1) Fasade novogradenj naj bodo sodobne izvedbe s sodobnimi materiali,
vendar morajo upoštevati gabarite in sporočilnost obstoječih stavb v
bližnjem območju zdravilišča. Po višini in dolžini naj bodo členjene. |
(2) Barve fasad morajo biti klasične, brez vzorcev in v umirjenih
naravnih barvnih tonih. Kričeči barvni toni niso dopustni. |
(3) Predviden turistični objekt mora v največji mogoči meri biti povezan
s strnjenim gozdom v neposredni bližini. Za dosego tega učinka, naj bodo
strehe ozelenjene. Priporočeno je uporabiti zazelenitev tudi pri
oblikovanju fasade. |
|
11. člen |
Pogoji in usmeritve za krajinsko ureditev |
(1) Krajinska ureditev mora upoštevati predvideno zeleno povezavo preko
doline ob Irskem potoku med objektom 1 in objektom 2. |
(2) Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
predvidenega objekta (1 in 2) mora biti načrt krajinske ureditve, ki ga
mora potrditi Zavod za varstvo kulturne dediščine. |
(3) Struga potoka, ki se regulira, se uredi po načelih krajinskega
urejanja oziroma po vzoru Ratanskega potoka. Vzdolž potoka je potrebno
zasaditi drevored avtohtone ali parkovne drevnine, primerne vrste so
laški topol, jerebika, stebrasti hrast. |
(4) Po
obodu obravnavanega območja mora biti načrtovan v celoti zatravljen 4 m
pas zelenice. Utrjevanje zunanjih površin naj se izvede v minimalnem
obsegu ter v naravnem materialu. |
(5) Ureditev območja na mejah ne predvideva bistvenih posegov v
obstoječi teren in vegetacijo. Po celotnem vzhodnem in zahodnem robu se
gozdni rob očisti podrasti, odstranijo stara ali poškodovana drevesa,
vrzeli pa se po potrebi zasadi z novo avtohtono drevnino (od dreves:
gaber, bukev, jesen, hrast). Drevje na robovih se med gradnjo ustrezno
zaščiti, posebej ob izkopih. |
(6) Sklenjena gozdna površina, ki obdaja ureditveno območje, se ohranja
v obstoječem obsegu in sestavi, pri čemer je gozdno pobočje možno
očistiti podrasti in nevitalne drevnine in urediti parkovni gozd s
sprehajalnimi potmi. V gozd je prepovedano vnašati tujerodno drevnino. |
(7) Za
zasaditve ob cestah se naj ne uporablja plodonosnih lesnih rastlin, ki
privabljajo ptice. |
(8) Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se pojavljajo in se bodo
pojavljale na vseh površinah znotraj OPPN (ter tudi na mejnih delih) je
potrebno odstranjevati že pred posegi, med posegi in po posegih
(stalno). |
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
12. člen |
(1) Znotraj območja urejanja OPPN je potrebno upoštevati vso obstoječo
in predvideno komunalno infrastrukturo. Vsa križanja se morajo izvesti v
skladu s predpisi, oziroma po pogojih upravljavcev, ki jih podajo kot
mnenje k temu OPPN. Pred gradnjo je potrebno obstoječe vode zakoličiti
in določiti njihovo natančno lego. Detajlne rešitve se obdelajo v
projektni dokumentaciji PGD, PZI. |
(2) Možna so odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem
odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in
ne vplivajo na koncept ostalih rešitev. Rešitve infrastrukture se
prilagajajo konkretnim arhitekturnim rešitvam podanim v fazi projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(3) Predviden objekt mora imeti najmanj priključek na cesto,
kanalizacijo, vodovod in elektriko. |
(4) Potek predvidenih tras infrastrukturnih vodov in ceste znotraj
območja urejanja je prikazan v grafičnem delu (list št. 6 – Prikaz
ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro). |
|
13. člen |
Prometna ureditev |
(1) Cestni priključek v kletno parkirišče je predvideno iz obstoječe
lokalne zbirne ceste 356341 (Bellevue–Stritarjeva), ki je z drugim OPPN
predvidena za rekonstrukcijo z naslednjim profilom: |
– vrtni
robnik 6/20 cm |
– pločnik š = 1.50 m |
– vrtni
robnik 6/20 cm |
– zelenica 90 cm |
– betonski robnik 15/25 cm |
– kolesarska steza 1,25 m |
– vozišče 2.75 + 2.75 = 5.50 m |
– kolesarska steza 1,25 m |
– betonski robnik 15/25 cm. |
(2) V
sklopu gradnje Objekta 1 ali 2 predvidenega s tem OPPN je potrebno
projektirati in zgraditi odsek te ceste z navezavo na dostopno cesto
hotela Aleksander in do cestnega priključka Stritarjevega doma z
rešitvijo vseh cestnih priključkov. Projektno rešitev mora potrditi
pristojen organ Občine Rogaška Slatina. |
(3) Obstoječa cesta ob vzhodnem robu območja urejanja, ki poteka v
dolino proti severu se rekonstruira in zravna za zagotavljanje
pretočnosti, preglednosti in varnosti v prometu. Rekonstrukcija se
izvede z zamenjavajo spodnjega ustroja in asfaltno prevleko v debelini 5
+ 3 cm. |
(4) Ceste so dvosmerne. |
(5) Vse
utrjene povozne površine morajo biti izvedene v vodotesni izvedbi z
urejenimi peskolovi, predčiščenjem in zadrževanjem padavinske odpadne
vode, pred iztokom v okolje. |
(6) Vse
cestne povezave služijo tudi za interventne dostope. |
(7) Ostale ceste znotraj območja urejanja ali izven, ki neposredno
napajajo območje, se vzdržujejo oziroma rekonstruirajo skladno z Odlokom
o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 29/14). |
(8) Mirujoči promet za potrebe predvidenega objekta znotraj območja
urejanja je predpisan v sedmem členu tega odloka. |
|
14. člen |
Kanalizacija |
(1) Kanalizacijsko omrežje v kraju Rogaška Slatina je izgrajeno v
celoti. V obsegu zdraviliškega kompleksa obratuje fekalna kanalizacija,
ki se zaključi na čistilni napravi. Padavinske vode se odvajajo v potok,
ki teče ob vzhodnem robu ožjega območja urejanja. |
(2) Zasnova kanalizacije mora biti v ločenem načinu zbiranja in
odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode. |
(3) Hišni priključek predvidenega objekta na fekalni kanal sestavljajo
zbirni jašek lociran praviloma ob robu parcele lastnika, priključni
kanal in priključni jašek oziroma odcepni fazonski kos. |
(4) Priključitev je predvidena deloma preko z veljavnim gradbenim
dovoljenjem Hotela Alfa št. 351-344/2007 z dne 13. 7. 2007) predvideno
prestavitvijo kanala s PVC cevmi DN200. |
(5) Kanalizacija mora biti položena na minimalno globino 1,00 m do
temena cevi. |
(6) Na
tej globini bodo omogočena križanja z ostalo infrastrukturo brez
posebnih ukrepov. |
(7) Odvodnjavanje padavinskih voda iz povoznih površin bo izvedeno preko
lovilcev peska in olja v padavinski kanal. |
(8) Padavinske vode je treba pred izpustom v vodotok zadrževati. |
|
15. člen |
Vodovod |
(1) Celotno območje urejanja je oskrbovano s pitno in požarno vodo iz
javnega vodovodnega omrežja. |
(2) Za
novo predviden objekt je potrebno zgraditi nov vodovodni priključek. |
(3) Požarna voda po predpisih mora biti zagotovljena v količini 10 l/s v
trajanju dveh ur. |
(4) Polaganje cevi vodovoda se vrši na minimalno globino 0,80 m do
temena cevi. |
|
16. člen |
Električno omrežje |
(1) Za
potrebe gradnje predvidenega objekta (objekt št. 1 in 2 ter vezni del in
kletne etaže) je potrebno v obstoječi transforamtorski postaji (TP
SAVA:011) zamenjati obstoječi trafo 250 kVA z novim 1000 kVA. |
(2) Iz
omenjene TP SAVA:011je potrebno izvesti kabelsko kanalizacijo kot
nadaljevanje že predvidene do samega objekta. |
(3) Priključno merilne omarice in vrste dovodnih vodnikov bodo projektno
obdelane v projektni dokumentaciji elektroinštalacij objektov v skladu s
tehničnimi pogoji, kateri bodo podani v elektroenergetskem soglasju. |
|
17. člen |
Javna razsvetljava |
Obstoječa javna razsvetljava ob lokalni zbirni cesti 356341
(Bellevue–Stritarjeva) se prenovi skladno z veljavnimi standardi in
normativi ter Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13) kar je
predmet drugega OPPN. |
Ob
rekonstrukciji obstoječe ceste, ki poteka ob vzhodnem robu ožjega
območja urejanja, je v primeru interesa investitorja ali občine mogoče
urediti tudi javno razsvetljavo. |
|
18. člen |
Telekomunikacijsko omrežje |
Uporabniki telekomunikacijskih storitev na območju urejanja bodo
priključeni na telefonsko centralo v Rogaški Slatini. Na južnem delu
območja poteka kabelska kanalizacija kjer bo mogoč priklop predvidenega
objekta. Vodniki za povezavo se definirajo v projektni dokumentaciji
telekomunikacij objektov. |
|
19. člen |
Plinovod |
|
(1) Energetska oskrba novo načrtovanih objektov za potrebe ogrevanja se
predvidi z zemeljskim plinom iz javnega distribucijskega omrežja v
kombinaciji z obnovljivimi energetskimi viri. |
(2) Investitor razširitve plinovodnega omrežja bo sistemski operater
distribucijskega omrežja. |
(3) Za
vsako priključitev načrtovanih objektov na distribucijsko plinovodno
omrežje sistemski operater izda »Soglasja za priključitev«. |
(4) Način priključevanja predvidenih objektov se izvede po postopku in
na način, kot to določajo Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega
plina iz distribucijskega plinovodnega omrežja in Sistemska obratovalna
navodila, ki jih je izdal sistemski operater. |
(5) Priključitev objektov na distribucijsko plinovodno omrežje se izvede
na osnovi sklenjenih Pogodb o priključitvi na distribucijsko omrežje s
končnimi odjemalci. |
(6) Za
objekt se praviloma predvidi samostojen priključni plinovod, katerega
lastnik bo končni odjemalec. |
(7) Investitorja načrtovanih objektov bremenijo morebitni nesorazmerni
stroški priključitve na distribucijsko plinovodno omrežje. |
(8) Ob
robu vozišča obstoječe lokalne zbirne cesta 356341
(Bellevue–Stritarjeva) poteka obstoječ plinovod na katerega se lahko
naveže priključek do predvidenega objekta. |
(9) Projektanti in izvajalci gradbenih del morajo v varovalnem pasu
plinovodov in priključnih plinovodov, ki po energetskem zakonu IEZ-DI
znaša 5 m od osi plinovodov, obvezno upoštevati zahteve sistemskega
operaterja in Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in
vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar
(Uradni list RS, št. 26/02). |
(10) Sistemskemu operaterju mora biti omogočen stalen nadzor gradbišča v
varovalnem pasu obstoječih plinovodov. |
(11) V
bližini plinovoda in priključnih plinovodov ni dovoljen strojni izkop
ali miniranje ter trajno odlaganje ali posnetje materiala nad njim. |
|
20. člen |
Odpadki |
Nov
objekt mora imeti zagotovljen prostor za prevzem in odvoz odpadkov
skladno s predpisi, ki urejajo to področje v Občini Rogaška Slatina.
Odjemna mesta ne smejo biti vizualno izpostavljena in morajo biti
postavljena na zemljiških parcelah namenjenih gradnji predvidenih
objektov. Načrtovati je potrebno krajinsko ureditev okolice odjemnih
mest. |
|
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
21. člen |
Zavarovana kulturna dediščina |
(1) Območje urejanja OPPN spada pod zavarovano območje naselbinske
dediščine »Rogaška Slatina – Območje zdravilišča«, Ešd 628. Za
naselbinski spomenik velja režim, določen z aktom o razglasitvi in
dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje varovanje morfološke zasnove
in parcelacije naselja, javnih prostorov in njihove opreme, uličnih
fasad in streh v njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti,
gabarite, meje in silhuete naselja ter značilne vedute na naselje, še
posebej veduta na Stritarjev dom z zelenim zaledjem, ki mora ostati
dominanta v prostoru. Ohranjajo se vsi krajinski elementi zdraviliškega
parka: zelenice, drevesa, drevoredi, zeleni preboji, gozdno zaledje s
sprehajalnimi potmi in gozdni rob. |
(2) Za
vse posege v zavarovanem območju, ki jih predvideva ta odlok, je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
(3) Znotraj varovanega območja naselbinske dediščine »Rogaška Slatina –
Območje zdravilišča«, Ešd 628 je prepovedano postavljanje fotovoltaičnih
elementov na vedutno izpostavljenih mestih. |
(4) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru
odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali
uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za
arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin
in se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža
obstoječe arheološke ostaline. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
22. člen |
Ohranjanje narave |
(1) Območje urejanja OPPN obkrožajo primestni gozdovi, ki so zavarovani
z Odločbo o zavarovanju drevesnih in gozdnih parkov zdravilišča Rogaške
Slatine ter gozdov v njegovi okolici (Uradni list LRS, št. 29/52). V
varovano območje segata zemljišči s parc. št. 416/1 in 408, k.o. Rogaška
Slatina. Na območje varovanih gozdov se z gradnjo stavb ne posega.
Sklenjena gozdna površina, ki obdaja ureditveno območje, se ohranja v
obstoječem obsegu in sestavi. |
(2) Drevje na zunanjem robu ureditvenega območja je treba med izvedbo
gradbenih del varovati pred poškodbami in po potrebi tudi fizično
zaščititi (trak, ograja ipd.). Korenin in vej naj se ne trga in lomi z
gradbenimi stroji. |
(3) Na
območje varovanih gozdov in parkov naj se ne odlaga izkopanega
zemeljskega materiala. Manipulativne površine in začasne poti naj se
uredi izven območja gozdov. |
(4) Infrastrukturne vode (kablovod, cevovod, kanalizacija itd.) je treba
v čim večji meri oddaljiti od koreninskega sistema dreves. |
(5) Posamično večje drevje, skupine drevja in omejki znotraj območja
urejanja, ki ne ovirajo načrtovanih ureditev, naj se v čim večji meri
ohranijo in smiselno vključijo v krajinsko zasnovo območja. |
(6) Za
zasaditev naj se prednostno uporabijo avtohtone in lokalnim rastiščnim
razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste z navezavo na obstoječe
drevesne vrste v okolici. Cipres in ostalih iglavcev (npr. smreka) naj
se ne sadi. |
(7) Območje nove odprte struge potoka naj se uredi sonaravno z
biotehničnimi ukrepi (leseni pragovi, popleti ipd.). Varovalni pas
potoka naj se oblikuje razgibano s posnemanjem naravnih razmer, zasadi
naj se avtohtona drevina (jelša, vrbe, dren ipd.). |
(8) Do
območja mestnih gozdov naj bo omogočen dostop za sprehajalce. |
(9) Zunanje osvetljevanje območja naj bo prostorsko ali časovno omejeno,
upoštevaje določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13). |
|
23. člen |
Varstvo nadzemnih in podzemnih voda |
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja izven vodovarstvenega območja. |
(2) Preko območja urjenja poteka kanaliziran potok preko katerega so
zgrajeni obstoječi objekti predvideni za odstranitev. |
(3) Ob
odstranitvi obstoječih objektov ali gradnji predvidenega objekta je
potrebno izvesti regulacijo potoka. |
(4) Vse
s tem odlokom predvidene gradnje in ureditve morajo biti izvedene
skladno z veljavno zakonodajo s področja gradnje objektov. S tem bo
zagotovljeno, da predvidena gradnja in ureditve ne bodo imele
negativnega vpliva na vode in vodni režim. |
(5) Pri
gradnji je dovoljeno uporabljati samo takšne materiale, ki ne morejo
ogroziti podtalnice. Preprečeno mora biti odvajanje odpadnih vod v
okolje brez predhodnega čiščenja. |
(6) Odvod padavinskih odpadnih voda iz cestišča in utrjenih površin mora
biti izveden po vodotesni kanalizaciji preko objektov predčiščenja
(peskolovi, lovilci olja in zadrževalnika) v potok. V skladu z določili
92. člena Zakona o vodah je treba v čim večji možni meri zmanjšati odtok
padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred izlivom v vodotoke. |
(7) V
času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja
nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev. |
|
24. člen |
Varstvo tal |
(1) Ureditve predvidene z OPPN ne bodo vplivale na geološko strukturo
tal. Prisotni bodo vplivi na pedološke značilnosti tal zaradi
odstranitve vrhnje plasti tal in njenega začasnega deponiranja. Do
večjih vplivov med pripravljalnimi deli lahko pride zaradi možnega
onesnaževanja rodovitne plasti tal pri njenem odstranjevanju in
deponiranju, ki ga povzročajo gradbeni stroji. Zato je treba zagotoviti
tehnično brezhibnost vozil, ki se bodo uporabljala na območju OPPN.
Humus z območja gradnje se odstrani in deponira v plasteh oziroma
pasovih za kasnejšo sanacijo in rekultivacijo. |
(2) V
primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo
takoj sanirati. Snovi je treba ustrezno odstraniti in predati
pooblaščenim organizacijam. |
|
25. člen |
Varstvo pred hrupom |
(1) Ureditveno območje OPPN je, glede na Uredbo o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in
62/10), v območju II. območju stopnje varstva pred hrupom, kjer je
dovoljena mejna raven hrupa 55 (dBA) podnevi in 45 (dBA) ponoči. Glavni
izvor hrupa bodo predstavljali delovni stroji med izgradnjo in promet
motornih vozil po izgradnji. Obvezna je uporaba brezhibnih in s predpisi
skladnih delovnih strojev. |
(2) Na
območju OPPN velja v nočnem času (tj. od 22. do 6. ure) omejitev
hitrosti motornih vozil največ 40 km/h in prepoved vožnje za tovorna
vozila. |
|
26. člen |
Varstvo zraka |
Na
onesnaženost zraka bodo v fazi gradbenih del vplivala dela pri izkopu in
dovozu materiala. Vpliv bo intenzivnejši, če se bodo dela izvajala v
vetrovnem in sušnem obdobju. Zaradi aktivnosti delovne opreme in
tovornih vozil v času pripravljalnih del in gradnje bodo prisotne
obremenitve zraka s prašnimi delci ter izpušnimi plini vozil. S
transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu z
vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Po izgradnji
predvidenih objektov ni pričakovati znatnega vpliva na kvaliteto zraka. |
|
27. člen |
Ravnanje z odpadki |
(1) V
času gradnje je treba z odpadki ravnati skladno z Uredbo o ravnanju z
odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08). V
času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in
drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij.
Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz
zemeljskih izkopov je treba odlagati na odlagališčih, skladno s predpisi
o ravnanju z odpadki. Oddane odpadke je treba spremljati preko
evidenčnih listov in voditi predpisane evidence. Nevarne odpadke je
treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu
odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi
odpadki. |
(2) Na
območju je urejeno redno odvažanje komunalnih odpadkov. Treba je urediti
ekološke otoke skladno z normativi pristojne komunalne službe. |
|
28. člen |
Ureditve v območju kmetijskih zemljišč |
Ureditve
na območju kmetijskih zemljišč s tem odlokom niso predvidene. |
|
29. člen |
Ureditve v območju gozdov |
(1) Ureditveno območje se stika z območjem gozdov s posebnim namenom z
dovoljenim ukrepanjem, zato je treba posege v robna območja izvesti
tako, da se v kar največji meri ohrani oziroma oblikuje sonaraven zaprt
gozdni rob. |
(2) Pri
izdelavi projektne dokumentacije je treba predvideti vpliv gradnje na
robno drevje. |
(3) Za
potrebe gospodarjenja z gozdovi je potrebno zagotoviti ustrezne dostope
do gozdnih površin. |
(4) Poseganje v gozd ali na gozdni rob z začasnim ali trajnim
deponiranjem odkopnega ali drugega materiala ni dovoljeno. |
(5) Za
vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje
Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje in Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje. |
(6) Gozdno drevje, katerega bo potrebno zaradi izgradnje predvidene
prostorske ureditve posekati, mora pred posekom evidentirati delavec
Zavoda za Gozdove Slovenije. Evidentiranje, s tem pa posek drevja zaradi
potreb izvedbe posega je možno po izdaji dokončnega gradbenega
dovoljenja. |
(7) V
kolikor ni nujno potrebno (zaradi predvidene pozidave površin ali
ogrožanja ljudi oziroma drugih nevarnosti), naj se stara drevesa
(predvsem avtohtone vrste hrastov) ne odstranjuje in naj se jih ohranja. |
|
VII. NAČIN, VRSTA IN NAMEN PRENOVE NASELJA ALI NJEGOVEGA DELA |
|
30. člen |
|
Ureditveno območje OPPN se nahaja znotraj mesta Rogaška Slatina. Ta del
naselja se prenavlja z odstranitvijo neustreznih degradiranih objektov
in izvedbo kvalitetnih novih ureditev. Namembnost novih objektov mora
biti za potrebe turizma. V objektih znotraj območja OPPN so dovoljene
tudi centralne dejavnosti prvenstveno namenjene uporabnikom teh
objektov. Namen prenove je homogenizacija grajene strukture naselja,
zagotovitev novih turističnih kapacitet in hortikulturna ureditev
površin. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO IN OBRAMBO PRED NARAVNIMI
IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
31. člen |
Obramba |
Ministrstvo za obrambo nima smernic s področja obrambe, ki bi jih bilo
potrebno upoštevati pri izdelavi OPPN. |
|
32. člen |
Varstvo pred poplavami |
(1) Za
območje je bila izdelana študija Hidrološko-hidravlična analiza vodnega
režima potoka, št. 22/16, ki jo je izdelal Hidrosvet d.o.o. iz Celja in
je sestavni del tega OPPN. V njej so podana navodila in usmeritve za
zagotovitev poplavne varnosti območja. |
(2) Po
izvedbi s Hidrološko-hidravlično analizo predvidenih ukrepov, bo območje
urejanja poplavno varno. |
(3) Vsak
poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim
ali stanje voda, se skladno s 150. in 153. členom Zakona o vodah, lahko
izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga izda Direkcija RS za
vode. |
|
33. člen |
Varstvo pred erozivnostjo |
(1) Znotraj območja urejanja ni zaznati erozijske ogroženosti. |
(2) Pred
načrtovanjem in izvedbo posameznih gradenj znotraj tega dela območja
urejanja je potrebno izdelati geomehansko poročilo za posamezno gradnjo
ter ga pri izvedbi upoštevati. |
|
34. člen |
Varstvo pred razlitjem nevarnih snovi |
Na
obravnavanem območju je na povoznih površinah mogoče razlitje olj. Pri
izvedbi mora biti zagotovljeno prestrezanje teh snovi s kanaletami in
lovilci olj. |
|
35. člen |
Varstvo pred potresi |
Obravnavano območje se nahaja po karti potresne nevarnosti v VII.
stopnji EMS, kjer se upošteva računska vrednost potresnega pospeška tal
agR=0,150 x g. Vsi objekti morajo biti grajeni tako, da so varni glede
na predvideno potresno ogroženost. |
|
36. člen |
Zaklonišča |
Znotraj
območja urejanja so predvideni objekti za katere skladno z Uredbo o
graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96, 54/15) ni
potrebno graditi zaklonišč. |
|
37. člen |
Varstvo pred požarom |
(1) Za
novogradnjo predvidenega objekta (objekt št. 1 in 2 ter vezni del in
kletne etaže) je obvezna izdelava požarne študije. |
(2) Pri
izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi je treba upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične ukrepe s katerimi bodo zagotovljeni: |
– pogoji
za varen umik ljudi in premoženja; |
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov,
s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru; |
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila v skladu s SIST
DIN 14090; |
– viri
za zadostno oskrbo za gašenje požarov. |
(3) Ukrepi za zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo
tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna. |
(4) Glede na razpoložljive podatke bo gasilna voda zagotovljena iz
obstoječega vodovodnega omrežja. Hidranti morajo biti praviloma
nadtalni. Do njih mora biti zagotovljen stalen dostop, lokacija pa mora
biti označena s tablicami, izdelanimi po standardu SIST 1007. Razdalja
med hidranti se določi tako, da je mogoče požar na stavbi gasiti iz
najmanj enega hidranta, za požarno zahtevne stavbe pa iz najmanj dveh
hidrantov. Razdalja med hidrantoma ne sme biti večja od 80 m. Razdalja
med hidranti in stavbo ne sme biti manjša od 5 m in ne večja od 80 m.
Praviloma se vgrajujejo nadtalni hidranti DN80 ali DN100. Podtalni
hidranti DN80 se vgrajujejo samo izjemoma, če nadtalni hidrant
predstavlja preveliko oviro (npr. za promet). Premer vodovodne cevi, na
katero je priključen hidrant, ne sme biti manjši od DN hidranta.
Zagotoviti je treba takšno količino vode, ki zadostuje za dvourno
gašenje požara v stavbi in za varovanje sosednjih objektov. Za objekte,
ki potrebujejo glede na koncept požarne varnosti (študija požarne
varnosti) večjo količino vode, pa je potrebno zagotoviti požarno vodo na
drug način (npr. požarni bazen). Za obravnavano območje zadostuje
najmanj 10 l/s. |
(5) Obstoječe in predvidene cestne povezave znotraj območja urejanja
OPPN se uporabljajo tudi za intervencijski dostop. Dovozne poti za
gasilska vozila morajo biti utrjene tako, da lahko po njih vozijo
gasilska vozila z osno obremenitvijo do 10 t. Ravni deli dovozne poti za
gasilska vozila morajo biti široki najmanj 3 m. |
(6) Ureditve za varstvo pred požarom lahko v projektni dokumentaciji
odstopajo od rešitev prikazanih v OPPN, če je zagotovljena drugačna
rešitev skladno z zakonodajo, ki zagotavlja varstvo pred požarom tako za
predvideno novogradnjo, kot tudi okolico. |
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
38. člen |
Etapnost gradnje |
(1) Izvedba načrtovanih gradenj in posegov predvidenih s tem OPPN se
lahko izvaja etapno. |
(2) V
primeru etapnega izvajanja posegov predvidenih s tem OPPN mora vsaka
etapa zagotoviti izvedljivost končnega stanja in ne sme imeti
negativnega vpliva na vode in vodni režim ter erozivno ogroženost
območja. |
|
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
39. člen |
Tolerance |
(1) Vse
stacionaže in dimenzije se morajo natančneje določiti v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(2) Pri
realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev: |
– pri
predvidenih novogradnjah odstopanja v smislu večanja gabaritov niso
dopustna; |
– višina
objekta 1 ne sme presegati višine slemena Stritarjevega doma, objekt 2
jo lahko presega za 1 etažo v primeru, da je zadnja etaža intenzivno
ozelenjena; |
– ± 2.00
m v horizontalnih in vertikalnih gabaritih cestnega omrežja, vedno v
korist ohranitve kvalitetnih naravnih vrednot zelenega sistema
zdravilišča; |
– kleti
je dopustno izvesti v več nivojih (etažah), če geomehanski pogoji terena
to dopuščajo, pri čemer morajo biti kletne etaže objektov v celoti
vkopane v teren; |
– pri
gradnji podzemnih delov objektov in infrastrukturnih vodih ter njihovih
prestavitev, so dovoljena tudi večja odstopanja, če z njimi ni
onemogočeno končno stanje s tem OPPN predvidene ureditve. |
(3) Ostala večja odstopanja in tehnične rešitve so izjemoma dovoljena ob
soglasju Občine Rogaška Slatina, projektanta prostorskega akta in
pristojnih nosilcev urejanja prostora, katere odstopanje tangira. V tem
primeru je oblikovanje obvezno treba uskladiti z zavodom za varstvo
kulturne dediščine. Če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše iz cestnega, prometno
tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, se ne smejo
poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v
nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in
organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
|
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PROSTORSKEGA AKTA |
40. člen |
Po
izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so v območju tega OPPN na objektih
dopustna redna in investicijsko vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe,
odstranitev naprav in objektov ter postavljanje nezahtevnih in
enostavnih objektov, za katere je potrebno poleg ostalih soglasij
pridobiti tudi soglasje Občine Rogaška Slatina. Za vse posege v območju
tega OPPN je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje
pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
|
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV |
|
41. člen |
Poleg
vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so
obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej: |
– promet
med gradnjo in rekonstrukcijo cest in objektov organizirati tako, da ne
bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju; |
– med
gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih
snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to
usposobljenih delavcev; |
– pred
začetkom gradnje skupaj z upravljavci evidentirati stanje obstoječe
infrastrukture; |
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej; |
– med
gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov
preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav; |
– zavarovati gradbišča tako, da bodo zagotovljeni varnost in nemotena
uporaba sosednjih objektov ter nemoten odtok vode; |
– v
skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času
morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje; |
– o
pričetku del oziroma gradnje obvestiti soglasodajalce in vse
upravljavce, katerih objekti in naprave so s predvidenim posegom
tangirani. |
|
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
42. člen |
OPPN je
na vpogled na Občini Rogaška Slatina in Upravni enoti Šmarje pri Jelšah
v času uradnih ur. |
|
43. člen |
Nadzor
nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
44. člen |
Ureditve, ki so potrebne za funkcioniranje obravnavanega območja in se
nahajajo izven območja urejanja OPPN, se urejajo skladno z določbami
tega odloka. |
|
45. člen |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 0320-0007/2017-03 |
Rogaška
Slatina, dne 20. septembra 2017 |
|
Župan |
Občine
Rogaška Slatina |
mag.
Branko Kidrič l.r. |
|