|
Na podlagi 171. člena v povezavi s 1. točko 190. člena
zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) je
Občinski svet mestne občine Kranj na podlagi 18. in 96. člena statuta
Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02)
na 7. seji, dne 26. 6. 2003 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o prostorskih sestavinah
dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega
plana občine Kranj za obdobje 1986–2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št.
5/86, 16/88 in 23/88, Uradni list RS, št. 20/91, 55/92, 27/96 in 3/01) |
|
|
in |
|
|
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana občine
Kranj za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/86, 13/88,
3/89, Uradni list RS, št. 41/92, 50/92 – popravek 55/92, 43/93, 70/94,
27/96 in 3/01) za območje Mestne občine Kranj. |
|
|
Osnutek sprememb in dopolnitev je izdelala RRD, Regijsko razvojna družba
d.o.o. Domžale v marcu 2002, usklajen predlog pa v maju 2003. |
|
|
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine
Kranj za obdobje 1986–2000 in spremembe in dopolnitve prostorskih
sestavin družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986–1990 se
preimenujejo v Prostorske sestavine dolgoročnega plana Mestne občine
Kranj (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in Prostorske sestavine
družbenega plana Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: družbeni
plan). |
|
|
2. člen |
|
|
Dolgoročni plan sestavljata tekstualni in grafični del, ki vsebuje
tematske publikacijske karte, kartografski del, Urbanistično zasnovo
mesta Kranja, Urbanistično zasnovo Golnika, Ureditvena območja drugih
naselij in Kartografsko dokumentacijo k planu, vse v predpisanih merilih
in obsegu. |
|
|
Družbeni plan sestavljata tekstualni in grafični del s posebnim
poudarkom na programskih zasnovah širitve večjih območij naselij v
občini in obravnavi kompleksnih posegov, predvsem v okviru Urbanistične
zasnove mesta Kranja ter Urbanistične zasnove Golnika. |
|
|
II. DOLGOROČNI PLAN |
|
|
1. Izhodišče |
|
|
3. člen |
|
|
Dolgoročni plan Mestne občine Kranj je temeljni prostorski razvojni
dokument občine, s katerim se določajo osnovne usmeritve za urejanje
prostora in varstvo okolja. |
|
|
2. Območje prostorskega urejanja |
|
|
4. člen |
|
|
Dolgoročni plan Mestne občine Kranj določa usmeritve za celotno območje
mestne občine. Vključuje ureditvena območja naselij: Babni Vrt, Bobovek,
Breg ob Savi, Britof, Čadovlje, Čepulje, Golnik, Goriče, Hrastje,
Ilovka, Jamnik, Javornik, Kokrica, Kranj, Lavtarski Vrh, Letenice,
Mavčiče, Meja, Mlaka pri Kranju, Nemilje, Njivica, Orehovlje, Pangršica,
Planica, Podblica, Podreča, Povlje, Praše, Predoslje, Pševo, Rakovica,
Spodnja Besnica, Spodnje Bitnje, Srakovlje, Srednja vas – Goriče,
Srednje Bitnje, Suha pri Predosljah, Sveti Jošt nad Kranjem, Šutna,
Tatinec, Tenetiše, Trstenik, Zabukovje, Zalog, Zgornja Besnica, Zgornje
Bitnje, Žablje in Žabnica oziroma površine katastrskih občin Bitnje,
Babni Vrt, Breg ob Savi, Britof, Čirče, Drulovka, Golnik, Goriče,
Hrastje, Huje, Jama, Klanec, Kokrica, Kranj, Mavčiče, Nemilje, Okroglo,
Planica, Podreča, Praše, Predoslje, Primskovo, Pševo, Rupa, Sp. Besnica,
Srednja vas, Stražišče, Struževo, Suha, Tenetiše, Vojvodin Boršt,
Žabnica in Zg. Besnica. Površina obravnavanega območja znaša 150 km2, 89
ha, 92 a. |
|
|
3. Skupni interesi in cilji razvoja |
|
|
5. člen |
|
|
Mestna občina Kranj spada v Gorenjsko regijo, v kateri ima vodilno
vlogo. S skoraj 52.000 prebivalci predstavlja dobro četrtino (26,38%)
celotne populacije regije, na svojem območju pa ima tretjino vseh
gospodarskih družb regije. Dohodek na zaposlenega je nad povprečjem
regije, ima pa tako kot celotna regija sorazmerno ugodno starostno
strukturo s skoraj tretjino prebivalstva mlajšega od 25 let. Potencial,
ki ga ima, daje Mestni občini Kranj ugodne možnosti za razvoj. |
|
|
6. člen |
|
|
Skupni interesi in cilji izhajajo iz usklajenega razvoja regije
upoštevajoč primerjalne prednosti Mestne občine Kranj. |
|
|
Strateški cilji razvoja so usmerjeni v krepitev vloge v regiji, ki naj
postane dinamično evropska regija s tem, da bo: |
|
|
(1) privlačna za bivanje, ker bo skrbela za vzdržen razvoj, varovanje
okolja in kakovost življenja, |
|
|
(2) omogočala delo, tako da bo spodbujala izobraževanje vseh generacij
in konkurenčnost gospodarstva, |
|
|
(3) privlačna za obiskovanje, ker bo prepoznavna s svojo tradicijo in
ohranjeno predalpsko krajino. |
|
|
Skladno strateškim ciljem bo Mestna občina Kranj uveljavljala naslednje
razvojne interese: |
|
|
(1) povečevanje enotnosti regije navznoter in vplivnosti Gorenjske
navzven; |
|
|
(2) dvig kakovosti okolja in fizičnih pogojev bivanja v njem; |
|
|
(3) povečevanje dostopnosti, kakovosti javnih storitev ter turističnih
in rekreacijskih krajev; |
|
|
(4) zagotavljanje sprejemljivega razvoja; zagotoviti rabo prostora, ki
bo ob varovanju predalpske krajine in ob upoštevanju prostorskih
možnosti zagotavljala racionalnejšo poselitev ter glede na
infrastrukturno in prometno mrežo omogočala dinamičen razvoj
gospodarstva in urbanih središč; |
|
|
(5) spodbujanje živahnejšega porajanja podjetij in povečevanje deleža
tistih, ki preživijo; |
|
|
(6) izboljšanje poslovnega položaja podjetij; |
|
|
(7) Gorenjska, prepoznavna in uspešna turistična regija; |
|
|
(8) povečanje zaposlenosti prebivalstva; |
|
|
(9) izboljšanje sistema socialnega varstva; |
|
|
(10) poseljeno in aktivno podeželje; |
|
|
(11) ohranjanje kulturne krajine in naravnih vrednot; |
|
|
(12) doseganje višje kakovosti življenja v starem mestnem jedru Kranja
in na podeželju. |
|
|
4. Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru |
|
|
7. člen |
|
|
4.1. Usmeritve funkcij naselij |
|
|
4.1.1. Do nedavnega sorazmerno velika občina je s cepitvijo na več
samostojnih prostorskih celot, kot posledico spremenjene lokalne
samouprave, izgubila precejšnji del ozemlja, s tem pa tudi naravnih
danosti in gospodarskih subjektov, ki so tvorili kompleksen potencial
razvoja. Kljub temu je ohranila ključne funkcije v širšem prostoru ter
svoje pomembnejše dejavnosti skoncentrirala v dvoje pomembnejših
središč, Kranj in Golnik. |
|
|
Kranj predstavlja upravno, kulturno in gospodarsko središče regije, zato
se zanj določa izdelava urbanistične zasnove. Golnik predstavlja lokalno
središče s poudarjeno turistično – zdraviliško funkcijo, zato se tudi
zanj določa izdelava urbanistične zasnove. |
|
|
4.1.2. Mesto Kranj v smislu regionalnega središča tvori s primestnimi
naselji dolgoročno strnjeno mestno aglomeracijo, katere razvoj temelji
na: |
|
|
(1) poudarjanju upravne funkcije mesta v regionalnem pomenu; |
|
|
(2) ohranjanju tradicije mesta kot proizvodnega središča s poudarkom na
transformaciji izključno industrijskih območij v predele prepleta
proizvodnje, obrti in trgovskih dejavnosti; |
|
|
(3) krepitvi Kranja kot izobraževalnega središča s poudarkom na funkciji
univerzitetnega mesta; |
|
|
(4) zadržanju funkcije kulturne prestolnice Gorenjske s poudarjanjem
tradicije gledališča, izgradnjo kulturne dvorane ter oživitvijo starega
mestnega jedra; |
|
|
(5) uveljavitvi širšega območja mesta kot turistično – rekreativnega
področja z izrabo vseh naravnih danosti in ustvarjenih razmer; |
|
|
(6) uravnoteženem razvoju vseh svojih aglomeracijskih subcentrov v
smislu usklajenega razvoja poselitve in |
|
|
(7) krepitvi vloge trgovskega središča regije, kar mu omogoča ugodna
lega ob tranzitnih prometnicah in težiščna pozicija v prostoru. |
|
|
4.1.3. Naselje Golnik predstavlja lokalno središče severnega dela
občine. Kot tako zagotavlja funkcije: |
|
|
(1) zdraviliškega centra širšega regijskega značaja z možnostjo
ekspanzije dejavnosti na prostih površinah; |
|
|
(2) oskrbe naselja in zaledja; |
|
|
(3) možnosti razvoja zdraviliškega turizma kot spremljajoče dejavnosti
bolnice Golnik in |
|
|
(4) možnosti osnovnega izobraževanja skupaj s sosednjim naseljem Goriče. |
|
|
Vloga naselja se bo v nadaljnjem prostorskem razvoju še krepila. |
|
|
4.1.4. Naselje Mavčiče ima funkcijo oskrbnega središča na JV delu
občine. Obstoječa oskrba v naselju se bo v bodoče krepila z razširitvijo
stavbnih zemljišč in z izboljšanjem ter dopolnitvijo ponudbe. V naselju
se sicer ohranja pretežna dejavnost kmetijstva in bivalnih funkcij. |
|
|
4.1.5. Druga naselja v občini imajo značaj vaških naselij, kjer se
prepletjo kmetijstvo, bivanje in druge oblike zaposlitve. Poudarjena je
usmeritev ohranjanja obstoječih funkcij. V teh naseljih naj se
zagotavlja lokalna oskrba in infrastrukturna opremljenost. |
|
|
4.1.6. Naselja v severnem in zahodnem delu občine, ki so oddaljena od
prometnih tokov in imajo ambicijo razvoja poselitve, so načeloma
razložena podeželska naselja, pri katerih naj se ta značilnost ohranja,
nadaljnji razvoj naj se izvaja z dopolnjevanjem in zaokroževanjem
obstoječih gruč poselitve. |
|
|
8. člen |
|
|
4.2. Usmeritve za razvoj poselitve |
|
|
Mestna občina Kranj bo s konceptom usmerjanja poselitve v prostoru: |
|
|
(1) težila k zgoščevanju poselitve v nepozidanih območjih stavbnih
zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj območij); |
|
|
(2) zaokroževala površine znotraj urbanističnih zasnov, tako da bo
načrtovala individualno gradnjo v strnjenih kompleksih z enakomerno
porazdelitvijo v okviru večine primestnih, razvojno perspektivnih
naseljih, blokovno gradnjo pa zaokroževala na lokacijah, ki so že
komunalno opremljene oziroma načrtovane z ustrezno opremo; |
|
|
(3) poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje
in zgoščevanje objektov v okviru obstoječih poselitvenih površin, še
posebej v starem mestnem jedru Kranja; |
|
|
(4) širitev drugih naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem
na njihovem robu; |
|
|
(5) preprečevala nadaljevanje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se
več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo; |
|
|
(6) dopuščala gradnjo novih kmetij izven oziroma na robovih ureditvenih
območij naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne
krajine; |
|
|
(7) preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob
komunikacijah; |
|
|
(8) s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za
skladnost v urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v
prostor; |
|
|
(9) varovala obvodni prostor vodotokov reke Save in Kokre; |
|
|
– varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred
novimi posegi (Bobovek, Brdo); |
|
|
(10) ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo; |
|
|
(11) s prostorskimi izvedbenimi akti določila dovolj široka merila in
pogoje glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, s
čimer bi zagotovili preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja; |
|
|
(12) dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjale v prostor; |
|
|
(13) dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja,
usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na razvoj
drugih dejavnosti; |
|
|
(14) planirala širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in
načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukturne opreme, pri čemer
širitev ne bo prekomerno oslabila obstoječo oskrbo; |
|
|
(15) oblikovala pogoje za realizacijo načrtovane ključne prometne
infrastrukture (severna, zahodna obvoznica, priključek na AC,…); |
|
|
(16) zagotovila lokacije za ureditev javnih večnivojskih parkirišč
(garažne hiše) ob in v središču mesta Kranj. |
|
|
Za realizacijo razvoja poselitve je celotno območje občine razdeljeno na
sklope urejanja. Mestno občino Kranj sestavlja pet morfoloških celot, ki
so opredeljene glede na morfološke značilnosti: |
|
|
I. mesto Kranj; |
|
|
II. lokalno središče Golnik; |
|
|
III. Dobrave, ki se raztezajo ne severnem delu občine; |
|
|
IV. Sorško polje, ki zaokrožuje južni del občine in |
|
|
V. Škofjeloško hribovje, ki se razteza na zahodnem delu občine. |
|
|
Posamezne morfološke celote združujejo več makrocelot oziroma območij
naselij. |
|
|
I. Morfološka celota urbanistične zasnove mesta Kranja je sestavljena iz
21 makro celot: Ilovka, Mlaka, Kokrica, kanjon Kokre, Predoslje, Britof,
jedro, Primskovo, Planina, Čirče, Drulovka, Šutna, Orehovlje, Bobovek,
Sava, Labore, Bitnje, Žabnica, Stražišče, Struževo, Šmarjetna gora,
Zlato polje, Rupa, Kranj sever in avtocesta. |
|
|
II. Urbanistična zasnova Golnika predstavlja samostojno makroceloto. |
|
|
III. Morfološka celota Dobrave vključuje območja naselij Povlje, Babni
Vrt, Letenice, Žablje, Srednja vas-Goriče, Zalog, Suha, Čadovlje,
Trstenik, Tatinec, Goriče, Pangršica, Srakovlje in Tenetiše. |
|
|
IV. Morfološka celota Sorško polje vključuje območja naselij Meja, Jama,
Podreča, Mavčiče, Praše, Breg ob Savi in Hrastje. |
|
|
V. Morfološka celota Škofjeloško hribovje vključuje območja naselij
Njivica, Čepulje, Planica, Jamnik, Lavtarski Vrh, Javornik, Podblica,
Zabukovje, Nemilje, Pševo, Zgornja Besnica, Spodnja Besnica; Rakovica in
Sveti Jošt. |
|
|
9. člen |
|
|
4.3. Usmeritve za razporejanje dejavnosti in rabo prostora |
|
|
4.3.1. Razvoj dejavnosti in raba prostora naselij sledi kontinuiteti
prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve
dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom.
Kvalitetne rešitve iz veljavnih urbanističnih dokumentov so podlaga za
razporeditev novih ali ohranitev starih dejavnosti. Različnim načinom
zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno
prilagoditi nove prostorske ureditve – tako v strukturnem kot oblikovnem
smislu. Pogosto je od stopnje uresničenosti posamezne ideje odvisno, ali
posamezno urbanistično ureditev sprejemamo kot kvaliteto ali kot tujek v
prostoru, torej, ali je utemeljenost dejavnosti na posamezni lokaciji
ustrezna podlaga za nadgradnjo oziroma nadomestitev. |
|
|
Pri razporejanju dejavnosti izhajamo iz temeljne ugotovitve dejanske in
planirane pretežne namembnosti območij in površin. Za področja
ureditvenih območij drugih naselij so dejavnosti razporejene izključno
na osnovi potreb in analiz prevladujočih obstoječih dejavnosti, pri obeh
pomembnejših naseljih (Kranj, Golnik) pa so dejavnosti in namenska raba
prostora določene s prikazom podrobnejših coniranj podobmočij. |
|
|
4.3.2. Usmeritve namenske rabe in dejavnosti so: |
|
|
(1) Površine, ki so namenjene poselitvi, so razvrščene na: |
|
|
1. območja za stanovanja (S);
2. območja za družbene dejavnosti (D);
3. območja za centralne dejavnosti (C);
4. območja za stanovanja in kmetijstvo (SK);
5. območja za proizvodnjo (IP);
6. območja za obrt in malo gospodarstvo (MG);
7. območja za večje infrastrukturne objekte:
a) železniške infrastrukture (Ž.I.),
b) cestne infrastrukture (P.I.),
c) avtocestne poteke (AC);
8. območja za mestoslužne dejavnosti (M);
9. območja za pokopališča (P);
10. območja za šport (Š);
11. območja za rekreacijo na prostem (R);
12. območja za turizem (T);
13. območja za energetiko (E);
14. območja specifičnih dejavnosti:
a) avtobusna postaja (AP);
15. območja kmetijske proizvodnje (KP);
16. območja sekundarnih bivališč (W)
|
|
|
(2) Površine, ki niso namenjene poselitvi, so razvrščene na: |
|
|
1. površine za kmetijstvo (K1, K2);
2. površine za gozdarstvo (G, Gv, Gn);
3. vodne površine vodotokov in jezer (V);
4. nerodovitne površine, skalovja in melišča (N);
5. površine vodnih zadrževalnikov (Vz);
6. površine za eksploatacijo (Ru);
|
|
|
Po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja je možen tudi
preplet posameznih kompatibilnih dejavnosti oziroma komplementarnih
namenskih rab. |
|
|
4.3.3. Usmeritve za podrobnejše razporejanje dejavnosti se določajo za
večino zgoraj navedenih dejavnosti. |
|
|
(1) V območja za stanovanja (S) se bodo usmerjala stanovanja in
spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, kot so:
trgovina, gostinstvo, storitvene in poslovne dejavnosti, ki ne motijo
oziroma prekomerno ne vplivajo na okolico, ter kvartarne dejavnosti, pri
čemer se ohranja prevladujoča stanovanjska dejavnost; |
|
|
(2) V območja družbenih dejavnosti (D) se bodo usmerjale dejavnosti
otroškega varstva, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva,
znanosti in raziskovanja, javne uprave, verskih skupnosti in muzejske
dejavnosti; |
|
|
(3) V območju centralnih dejavnosti (C) se bodo usmerjale trgovske
dejavnosti, dejavnosti oskrbe in storitev, gostinstva, turizma ter
poslovne dejavnosti; |
|
|
(4) V območja za proizvodnjo (IP) se bodo usmerjale proizvodne
dejavnosti, obrt, poslovne dejavnosti, trgovina za namensko in občasno
oskrbo ter storitvene dejavnosti; |
|
|
(5) V območja prepleta centralnih in proizvodnih dejavnosti (C, IP) se
bodo usmerjale oskrbne in storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovni
prostori drugih dejavnosti, manjše proizvodne dejavnosti oziroma bo
centralna dejavnost dopolnilna dejavnost že sedaj uveljavljeni
proizvodnji; |
|
|
(6) V območja za obrt in malo gospodarstvo (MG) se bodo usmerjale manjše
proizvodne dejavnosti, obratovalnice storitvenih dejavnosti, poslovne
dejavnosti kot deli osnovnih proizvodnih dejavnosti ter trgovine za
prodajo lastnih artiklov proizvodnje; |
|
|
(7) Območja za večje infrastrukturne objekte so namenjena izključno
prometnemu omrežju, objektom in napravam večjih razsežnosti (Ž.I.; P.I.;
AC); |
|
|
(8) V območja za mestoslužne dejavnosti (M) bodo usmerjane dejavnosti
komunalnih javnih služb, čistilne naprave, cestne službe in službe
pomembne za varnost širših razsežnosti; |
|
|
(9) V območjih pokopališč (P) se bo ohranjala in razvijala izključno
primarna dejavnost z možnostjo ureditve parkovnih (zelenih) površin in
kompatibilnih spremljajočih programov; |
|
|
(10) V območjih za šport (Š) je določena športna dejavnost na izključno
za to namenjenih zunanjih (stadioni, igrišča,…) ali zaprtih (športne
hale, pokriti bazeni,…) površinah; |
|
|
(11) V območja za rekreacijo v naravnem okolju (R) se načeloma usmerja
rekreativne programe. Izvajajo se športne in rekreacijske dejavnosti ter
dejavnosti prostega časa, gostinstvo in trgovina za potrebe dejavnosti v
območju urejanja. V nekatera območja za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe
(kjer se osnovna raba ne spremeni) se bodo usmerjala rekreacija ter
dejavnosti prostega časa. Mestne zelene površine in parke (GR, R) bomo
urejali v smislu varstva in ohranjanja vloge javnih zelenih površin in
vanje usmerjali dejavnosti prostega časa; |
|
|
(12) V območja za turizem se bodo usmerjale dejavnosti turizma,
gostinstvo, oskrba in storitve kot dopolnilna dejavnost osnovni
namembnosti območja. Spreminjanje gostinskih (predvsem nastanitvenih)
objektov v objekte za bivanje (stanovanje, sekundarno bivališče) ni
možno; |
|
|
(13) Območja za energetiko (E) so namenjena večjim infrastrukturnim
objektom mesta ali naselja s področja energetske oskrbe; |
|
|
(14) Območja specifičnih dejavnosti so opredeljena tam, kjer
predstavljajo pomembno konceptualno funkcijo (AP); |
|
|
(15) V območja kmetijske proizvodnje (KP) se bodo usmerjale dejavnosti
kmetijske proizvodnje (farme, nove kmetije). Območja so namenjena
gradnji objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji. V primeru
posamičnih kmetij je možna tudi gradnja objektov za bivanje, kot
sestavni del kmetije. |
|
|
(16) V območjih za sekundarna bivališča (W) se bo vzdrževalo obstoječe
stanje namembnosti in izrabe z možnostjo smiselnega zaokroževanja
površin stavbnih zemljišč; |
|
|
Na delih površin, ki niso namenjene poselitvi, so kot prekrivajoča raba
določena še območja za rekreacijo (R). V območjih prekrivajoče rabe se
osnovna raba ne spreminja. Območja prekrivajoče rabe so grafično
določena v namenski rabi površin. |
|
|
Na površinah za posamične skupine objektov zunaj poselitvenih območij se
bo dopuščalo ohranjanje in delno dopolnjevanje obstoječih objektov in
dejavnosti. Namembnost teh površin je stanovanjska ali kmetijska. Možne
so tudi dejavnosti turizema, gostinstva, oskrbe in storitev. |
|
|
10. člen |
|
|
4.4. Usmeritve za realizacijo razvoja dejavnosti |
|
|
Za realizacijo načrtovanih dejavnosti iz 9. člena tega odloka dolgoročni
plan določa organizacijo dejavnosti. Definirani sta območji
urbanističnih zasnov Kranja in Golnika znotraj katerih so opredeljene
dejavnosti na površinah, ki so namenjene poselitvi, in na površinah, ki
se z družbenim planom ne namenjajo poselitvi. Določena so ureditvena
območja drugih naselij z opredeljeno prevladujočo dejavnostjo, ki je
običajno stanovanjska. |
|
|
V Mestni občini Kranj se bodo dejavnosti usmerjale v prostor na podlagi
opredelitve območij urejanja. |
|
|
Priloga 1 |
|
|
11. člen |
|
|
4.5. Usmeritve za varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine |
|
|
Mestna občina Kranj si je kot eno svojih temeljnih izhodišč zadala
nalogo varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine. Posebej se bo
zavzemala za celostno (integralno) varstvo z vključevanjem kulturne
dediščine in naravnih vrednot v materialno okolje s pripravo programov
za revitalizacijo, rahabilitacijo ali renaturacijo. |
|
|
Kot obvezno izhodišče je potrebno upoštevati zasnove varstva pomembnejše
kulturne dediščine in pomembnejših območij kulturne dediščine, pri čemer
je izhajati iz: |
|
|
(1) načel celostnega varstva; |
|
|
(2) upoštevanja naravnih in kulturnih značilnosti prostora pri
načrtovanju posegov v prostor; |
|
|
(3) optimalnega varovanja dediščine na krajih, kjer se nahaja; |
|
|
(4) stališč ohranjanja kulturne raznovrstnosti in kulturne identitete
prostora. |
|
|
Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine na območju Mestne občine
Kranj (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju,
september 2001) so sestavni del prostorskih sestavin strateške planske
dokumentacije Mestne občine Kranj ter so izhodiščno gradivo za pripravo
izvedbenih prostorskih aktov |
|
|
Fizična ali pravna oseba mora za vse posege na objekte oziroma območja,
ki jih opredeljujejo Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine v
Mestni občini Kranj, pridobiti kulturnovarstveno soglasje. |
|
|
Fizična ali pravna oseba mora v postopku izdaje dovoljenja za poseg v
prostor na zavarovanem območju, naravni vrednoti in na območju vpliva na
naravno vrednoto pridobiti naravovarstveno soglasje v skladu s predpisi
s področja ohranjanja narave (uredba o zvrsteh naravnih vrednot, Uradni
list RS, št. 52/02). |
|
|
Na področju varstva prostorskih površin geosfere, hidrosfere,
rastlinstva in živalstva, ekosistemov in habitatnih tipov se za
posamezna področja narave upoštevajo Naravovarstvene smernice k
prostorskemu planu občine Kranj (Zavod za varstvo naravne in kulturne
dediščine v Kranju, 2000), ki so na razpolago na Mestni občini Kranj. Za
antropogeno okolje je potrebno: |
|
|
– poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše
grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi
materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena; |
|
|
– pospeševati kulturno adaptivno uporabo obstoječega antropogenega
okolja in vzpodbujati programe celostne obnove in razvoja, posebno tiste
za ohranitev vrednot in lokalnega prebivalstva; |
|
|
– po možnosti ohranjati pomembnejša arheološka najdišča, raziskovanja
omejiti predvsem na nedestruktivne metode; |
|
|
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo
in morfologijo; |
|
|
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot
antropogenega okolja ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih
načenjajo; |
|
|
– usmerjati izvajanje dejavnosti, tako da jih ustvarjajo ali ohranjajo
kvalitetna razmerja in strukture ter predstavljajo prostorsko in časovno
kontinuiteto; |
|
|
– na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine; |
|
|
– za degradirana območja je treba izdelati sanacijske načrte in v čim
večji možni meri izvajati sanacije. |
|
|
Strokovna služba pristojna za ohranjanje narave oceni ogroženost
pričakovanih vplivov na naravne vrednote in biotske raznovrstnosti. Na
podlagi ugotovitev sledi ustrezno ukrepanje v skladu s 105. člena zakona
o ohranjanju narave (naravovarstveno soglasje). |
|
|
4.5.1. Na območju Mestne občine Kranj se nahajajo naslednja območja
kompleksnega varstva kulturne dediščine: |
|
|
1. območje vasi Žabnica, Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje, ki so
umaknjene pod gozdni rob na zahodnem delu Sorškega polja; |
|
|
2. območje Brda, ki obsega celotni kompleks protokolarnega objekta Brdo,
ki se nahaja v naši občini; |
|
|
3. manjši del sicer širšega območja varovanja Lipniške doline, ki se
nahaja na zahodnem delu občine. |
|
|
4.5.2. Na območju Mestne občine Kranj se nahaja naslednja pomembnejša
kulturna dediščina državnega pomena: |
|
|
12. člen |
|
|
4.6. Usmeritve za varstvo pred hrupom |
|
|
(1) V območjih za družbene dejavnosti (D), za sekundarna bivališča (W),
za rekreacijo (R), parkovne površine in za pokopališča (P) so dopustne
dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih
za II. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju
(Uradni list RS, št. 45/95, 66/95). |
|
|
(2) V območjih za stanovanja (S), za centralne dejavnosti (C) in turizem
(T) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni
hrupa, kot jih za III. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in
življenjskem okolju. |
|
|
(3) V območjih za proizvodnjo (IP), oskrbne sisteme, obrt in malo
gospodarstvo ter transport so posegi dopustni, če hrup, ki ga
povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopušča
Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. |
|
|
13. člen |
|
|
4.7. Usmeritve za urejanje vodotokov |
|
|
(1) Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v
prostor, ki imajo ob poplavi lahko škodljiv vpliv na vode, vodna ali
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
|
|
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor,
razen v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o vodah (Uradni list RS,
št. 67/02). |
|
|
(3) Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati
naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem
naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora,
ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij. |
|
|
(4) Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegom v prostor
zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. |
|
|
(5) Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.2. razred po kategorizaciji
pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti
iz vsakršne gospodarske rabe. |
|
|
(6) Pri urejanju in načrtovanju poselitve je potrebno upoštevati
vodnogospodarske omejitve, tako da |
|
|
– se poselitev in posegov ne usmerja v varstvene pasove vodotokov.
Vodotok Sava ima varstveni pas v širini obrečnega gozda oziroma obrečne
vegetacije, vendar ne več kot 40 m od zgornjega roba brežine. Vodotoki
Kokra, Kokrica (Rupovščica), Suha in Žabnica imajo varstvene pasove v
širini 10 m, ostali vodotoki in opuščene struge pa 4 m; |
|
|
– se za kanjon Kokre upošteva varstveni pas določen v študiji Določitev
izhodiščnih parametrov za vrednotenje napredovanja erozijskih procesov
strmih bregov vodotokov – kanjon Kokre (izdelovalec IRGO, Inštitut za
rudarstvo, geotehnologijo in okolje, Ljubljana, 1998). Za območje
kanjona, ki ga študija ne obravnava, se za vsak predviden poseg pripravi
geomehansko poročilo in ocena stabilnosti površja. |
|
|
Gradnja objektov v varstvenih pasovih vodotokov, na poplavnih območjih
in na območjih ogroženih s hudourniki in erozijo ni dopustna. |
|
|
Za potrebe zadrževanja visokih voda so določene površine treh vodnih
zadrževalnikov na vodotoku Suha in Žabnica; pri prvem je predvidena
dvonamenska raba prostora. Za zadrževanje visokih voda je na Bantalah
določena površina razlivno-ponikovalnega polja. |
|
|
14. člen |
|
|
4.8. Usmeritve za razvoj infrastrukturnega omrežja |
|
|
Infrastrukturna omrežja naj se razvijajo v skladu s potrebami
prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra
infrastrukturna opremljenost naj se v bodoče dopolnjuje na območjih z
neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, poudarjeno
pa naj se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja
obremenitev jezer z okolico ter drugih naravnih vrednot. |
|
|
Na območjih stavbnih zemljišč, ki so planirana za bodoče novo
opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev
prometne, komunalne, energetske infrastrukture in zvez. |
|
|
Obnova infrastrukturne opreme naj se izvaja po načelu celovitosti opreme
posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge
infrastrukture (novogradnje ali obnovitve) naj se istočasno obnovijo vsi
obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture
za posamezen urejan odsek ali območje. |
|
|
Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri
poseganju v prostor treba upoštevati v tem planu določene varstvene
pasove in pogoje upravljavcev naprav. |
|
|
15. člen |
|
|
4.8.1. Usmeritve za razvoj prometnega omrežja |
|
|
4.8.1.1. Državne ceste (ORI) |
|
|
------------------------------------------------------
cesta stanje plan
------------------------------------------------------
– avtoceste:
A2 Kranj Z-Ljubljana * *
– glavne ceste:
G2-104 Kranj V-Brnik-Mengeš-Trzin *
– regionalne ceste:
R1-210 Zg. Jezersko-Preddvor-Kranj-
Škofja Loka – * * n
Gorenja vas-Cerkno-Želin
in Škofja Loka-Jeprca
R1-211 Kranj (Labore)-Jeprca-Ljubljana
(Šentvid) *
R2-410 Bistrica pri Tržiču-Kokrica-Kranj * *r
R2-412 Naklo (Kranj Z)-Kranj-Kranj
(Labore) *
R3-635 Lesce-Kamna Gorica-Lipnica-
Kropa-Rudno-Češnjica *
------------------------------------------------------
|
|
|
Prednostno se bodo razreševale kritične točke regionalnega omrežja –
predvsem prehodi skozi strnjena naselja – z rekonstrukcijo regionalne
ceste R2-410 na odseku Kokrica-Mlaka in Kidričeve ceste v Kranju ter z
gradnjo regionalne ceste R1-210 na odseku Britof-Hotemaže. |
|
|
Poleg navedenih planiranih ukrepov bodo na državni cestni mreži izvedene
še obnove na odsekih cest R1-211 in R2-412 v obliki preplastitev vozišč
in sanacije objektov. |
|
|
Na podlagi predhodne prometne študije bo določen nov cestni priključek
na avtocesto. |
|
|
Za cestno omrežje so določeni varovalni pasovi. Zemljiški pas urejanja
od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran avtoceste znaša 40 m,
hitre ceste 35 m, glavne 25 m in regionalne 15 m. |
|
|
4.8.1.2. Občinske ceste |
|
|
Občinske ceste so vse preostale javne ceste, ki niso kategorizirane kot
državne ceste in so navedene v odloku o kategorizaciji občinskih cest in
kolesarskih poti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 113/2000).
Občinske ceste so kategorizirane na lokalne ceste (LC), ki so na območju
mesta in v naseljih z uličnim sistemom razvrščene v podkategorije
glavnih mestnih cest (LG), zbirnih mestnih cest (LZ) ter mestnih in
krajevnih cest (LK), in na javne poti (JP). Skupna dolžina posameznih
kategorij in podkategorij cest je naslednja: |
|
|
-------------------------------------------------
kategorija dolžina (km)
-------------------------------------------------
LC lokalne ceste 79,863
LG glavna mestna cesta 2,208
LZ zbirne mestne ali krajevne ceste 27,024
LK mestne ceste ali krajevne ceste 53,750
JP javne poti 151,819
Skupaj: 314,665
-------------------------------------------------
|
|
|
Zaradi razbremenitve sedanje cestne povezave vzhodnega in zahodnega dela
mesta po notranjem cestnem obroču (Cesta Staneta Žagarja – Oldhamska –
Kidričeva cesta) je planirana gradnja severne obvoznice od R1-210
(Preddvor-Kranj-Škofja Loka) do R2-412 (Polica-Kranj-Labore) kot
občinska cestna povezava na delu zunanjega obroča. Trasa severne
obvoznice kot nove občinske ceste je logična naravna povezava treh
regionalnih cest iz smeri Naklega (avtoceste), Golnika ter Jezerskega z
glavno cesto proti Brniku. |
|
|
Občinske ceste dopolnjujejo državno cestno mrežo in zagotavljajo
ustrezno cestno povezavo naselij z mestom, med posameznimi naselji in z
naselji izven Mestne občine Kranj. |
|
|
Stanje lokalnih cest (LC, LG in LZ) in planirani ukrepi: |
|
|
R, r – rekonstrukcija |
|
|
N, n – novogradnja |
|
|
r, n – I. etapa |
|
|
R, N – II. etapa |
|
|
--------------------------------------------------------
cesta stanje plan
--------------------------------------------------------
LC183010 Stražišče-Pševo-Čepulje-
Strmica-Bukovščica * r
LC183020 Kranj-Besnica-Nemilje-Podblica *
LC348090 Češnjiški most-Rovte-Njivice * r
LC183030 Žabnica-Šutna-Bitnje-Stražišče * N,R
LC494110 Selca-Topole-Nemilje * R
LC183050 Goriče-Trstenik-Bašelj-
Zg.Bela-Preddvor * r
LC183060 Trstenik-Čadovlje-Žablje-Sp.Bela *
LC326070 Hraše-Čadovlje *
LC183080 Kokrica-Brdo-Britof *
LC390160 Visoko-Suha-Predoslje *
LC183090 Polica(Kranj Z)-Kokrica * r
LC183100 Tenetiše-Trstenik *
LC183110 Golnik-Letenice *
LC326020 Preddvor-Sr.Bela-Kokrica * r
LC326060 Sp.Bela-Hraše-Tatinec *
LC183140 Mlaka-Srakovlje *
LC390130 Šenčur-Britof *
LC183180 Kranj-Britof * R
LC390120 Agromehanika-Hrastje *
LC251010 Tacen-Trboje-Kranj *
LC251040 Jeprca-Podreča-Labore * r
LC183200 Breg-Žabnica *
LC183230 Tenetiše – Mlaka -(Zlato polje) * r,N
LC183250 Sp.Bitnje iz R1/210 *
LC401070 Groharjevo naselje-
Uršulinski grad-Žabnica *
LG183400 Cesta Staneta Žagarja-
Oldhamska cesta * r
LZ183500 Cesta Staneta Žagarja
(Kokrški most-Bleiweisova cesta) * r
LZ183510 Cesta Kokrškega odreda-
Cesta na Rupo * r
LZ183520 Partizanska cesta (kokrški most-Rupa) * r
LZ183530 Kurirska pot *
LZ183550 Jelenčeva ulica – Krašnova ulica * r
LZ183560 Šuceva ulica * r
LZ183570 Ulica Mirka Vadnova *
LZ183580 Cesta Jake Platiše-Cesta
Talcev-Planina *
LZ183590 Savska cesta * r
LZ183600 Cesta talcev *
LZ183610 Vzhodna vpadnica-
(R1-210-Koroška cesta) * r,n
LZ183660 Gregorčičeva ulica * r
LZ183690 Savska cesta (mimo Zvezde in Planike) *
LZ183700 Čirče-Grmičeva (od Smledniške
do Savske ceste) *
LZ183710 Savska loka-Drulovka *
LZ183730 Ljubljanska cesta – Orehek *
LZ183760 Tominčeva ulica-Ješetova ulica * r
LZ183840 Maistrov trg-Prešernova ul.-
-Glavni trg-Poštna ul. * r
LZ183850 Zoisova ulica (preko Oldhamske ulice) *
LZ183860 Ulica XXXI. divizije *
LZ183410 Bleiweisova cesta * r
LZ183420 Koroška cesta-Ljubljanska cesta * r
LZ183430 Likozarjeva cesta – Cesta 1. maja *
LZ183440 Škofjeloška cesta *
LZ183450 Delavska cesta – (R1-210) * N
LZ Severna obvoznica n
LZ Koridor zahodne obvoznice N
LZ Cesta v Struževo N
LZ Priključek ISKRATEL N
--------------------------------------------------------
|
|
|
Na preostalih kategoriziranih cestah bodo za zagotovitev in ohranitev
stalne prevoznosti in izboljšanja prometno tehničnih razmer izvedene
obnove posameznih odsekov cest. |
|
|
Zasnovo kolesarskega omrežja v Mestni občini Kranj sestavljajo (ORI): |
|
|
– daljinska kolesarska povezava Kranj – Radovljica, |
|
|
– glavna kolesarska povezava Kranj-Moste, |
|
|
– regionalna kolesarska povezava Kranj – Jezersko. |
|
|
Občinska kolesarska mreža se bo vzpostavila z ureditvijo posameznih
javnih poti in nekategoriziranih cest za kolesarski promet in z
dograjevanjem kolesarskih stez v okviru prostorskih možnosti ob
rekonstrukcijah in novogradnjah občinskih cest. |
|
|
4.8.1.3. Železnica |
|
|
Preko območja Mestne občine Kranj poteka glavna železniška proga I. reda
Ljubljana – Jesenice. Določen je 200 m varovalni progovni pas na obeh
straneh proge, računan od osi skrajnih tirov. |
|
|
Pri načrtovanju razvoja železniškega omrežja je potrebno upoštevati
obsežno širitev terminala letališča Brnik, kar zahteva tudi sodobne
povezave s širšim zaledjem, kot logično nadaljevanje načrtovane
železniške povezave Ljubljana – Domžale – letališče (varianta Ljubljana
– Vižmarje – letališče). |
|
|
4.8.1.4. Letalski promet |
|
|
Del območja Mestne občine se nahaja v vplivnem področju omejene in
nadzorovane rabe prostora javnega letališča Ljubljana. Za omenjena
področja je določena in omejena predvsem višina predvidenih objektov. |
|
|
Osrednji del območja Mestne občine Kranj se delno nahaja pod območjem
omejene rabe (priletno odletna ravnina z naklonom 1,6%), vzhodni del
območja občine Kranj pa se nahaja pod območjem nadzorovane rabe
letališča (notranja horizontalna ravnina na nadmorski višini 408 m nmv
in konična ravnina z naklonom 5% od nadmorske višine 408 m nmv do višine
508 n nm). Preko območja Mestne občine Kranj potekajo zračne poti,
hkrati pa se nahaja v “Terminalni kontrolni coni“ letališča Ljubljana. |
|
|
– Znotraj cone letališča se za ovire za zračni promet štejejo: objekti,
instalacijske naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi
poglobitve terena za ceste, kanale in podobno, |
|
|
– zunaj cone letališča se štejejo za ovire: |
|
|
– v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča –
objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje
kot 300 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji
od referenčne točke letališča, |
|
|
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz
prejšnje točke, ki so višji od 30 metrov in stojijo na naravnih ali
umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več
kot 100 metrov, |
|
|
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od
tal, ter dalnjovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad
dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov, |
|
|
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj
naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se
nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog,
visokonapetostnih vodov in podobno. |
|
|
16. člen |
|
|
4.8.2. Usmeritve za področje vodnih virov in oskrbo s pitno vodo |
|
|
Usmeritve za vodne vire in za oskrbo s pitno vodo so: |
|
|
(1) varovanje zajetij in potencialnih vodnih virov, |
|
|
(2) dograditev vodovodnega omrežje na območjih brez vodovodnega omrežja, |
|
|
(3) izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja. |
|
|
Občina bo v nadaljnjem zavarovala vse zajete vodne vire, prav tako pa bo
pripravila zavarovanja za potencialne vodne vire. |
|
|
17. člen |
|
|
4.8.3. Usmeritve za odvajanje in čiščenje odplak |
|
|
Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: |
|
|
(1) zagotovitev čiščenja odpadnih voda; |
|
|
(2) dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih
brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja; |
|
|
(3) zagotavljati sočasno izgradnjo kanalizacijskega omrežja odpadnih vod
na vseh razvojno usmerjenih območjih nove poselitve. |
|
|
(4) ureditev čiščenja odpadnih vod z naravnimi samočistilnimi sistemi
(biološke čistilne naprave) za razložena naselja in poselitvena območja,
ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod; |
|
|
(5) sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih voda
iz utrjenih površin. |
|
|
18. člen |
|
|
4.8.4. Usmeritve za področje energetike |
|
|
Usmeritve na področju virov in oskrbe z električno in alternativnimi
viri energije so: |
|
|
(1) Na območju občine potekajo naslednji obstoječi daljnovodi: |
|
|
– DV 2×110 kV Kleče – Okroglo I in Škofja Loka – Okroglo, |
|
|
– DV 2×110 Kleče – (HE Medvode – HE Mavčiče) – Okroglo II in Kleče – (HE
Medvode – He Mavčiče) – Labore: Labore – Okroglo in |
|
|
– DV 2×400 kV Beričevo – Okroglo |
|
|
(2) Širina elektroenergetskega koridorja daljnovoda znaša: |
|
|
– za napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV), |
|
|
– za napetostni nivo 220 kV: 40 m (20 m levo in 20 m desno od osi DV) in |
|
|
– za napetostni nivo 400 kV: 50 m (25 m levo in 25 m desno od osi DV) |
|
|
(3) V območju koridorja obstoječih in predvidenih daljnovodov je
potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o
tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z
nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ št. 65/88). |
|
|
(4) Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov
pridobiti pisno soglasje gospodarske javne službe za prenos električne
energije. |
|
|
(5) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov,
namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte),
ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih
daljnovodov je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da
niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, kot to
določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
(6) Ohranjati moramo obstoječe sisteme in vire oskrbe, in proizvodnje
električne energije ter zagotavljati usklajeno izgradnjo energetske
infrastrukture na vseh razvojno usmerjenih območjih (poselitev). |
|
|
(7) Mestna občina v dolgoročnih usmeritvah podpira gradnjo novih
energetskih objektov na vodotokih, v kolikor interes izgradnje ni v
nasprotju z uveljavljenimi normami varstva voda in krajine. |
|
|
(8) Oskrbo z električno energijo je potrebno postopno urejati podzemno v
kabelski kanalizaciji. |
|
|
(9) Na strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih naj se
uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih
energetskih virov. |
|
|
(10) Na območjih redkejše poselitve naj se uveljavljajo lokalni
obnovljivi energetski viri. |
|
|
Usmeritve na področju oskrbe s plinom so: |
|
|
(1) Na območju mesta je treba izvesti plinifikacijo v obsegu, ki bo v
celoti zagotavljala oskrbo s plinom za območja mešanih in proizvodnih
dejavnosti ter omogočila priključevanje večini individualnih uporabnikov
v območju celotne urbanistične zasnove mesta Kranj. |
|
|
(2) Težiti moramo k oblikovanju koncepta plinifikacije v obsegu, ki bo
zagotavljal dolgoročno možnost oskrbe s plinom tudi v bolj strnjenih
delih poselitve mestne občine ter s tem prispeval k bistvenemu napredku
na področju zmanjševanja onesnaženosti zraka. |
|
|
(3) Ohranjati in izboljšati je treba nivo oskrbe s plinom na območjih
proizvodnih dejavnosti. |
|
|
(4) Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora, ki se nahajajo v 2 x
100 m nadzorovanem pasu plinovoda z delovnim tlakom nad 16 barov je
potrebno pridobiti soglasje za gradnjo od upravljavca plinovodnega
omrežja. Skladno z zakonodajo je za visokotlačne plinovode treba
upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in
vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov (Uradni list RS,
št. 60/2001, 54/2002). |
|
|
Za srednjetlačne plinovode veljajo določila Pravilnika o tehničnih
pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim
delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/2002,
54/2002). |
|
|
Pri nadaljnji obdelavi je potrebno upoštevati plinovode z omejitvami v
pripadajočem nadzorovanem oziroma varnostnem pasu, ki sega v obravnavano
območje in pridobiti soglasja upravljavca. V 2 x 5 m pasu vseh
plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod
nadzorstvom njegovega pooblaščenca. Podatki o obstoječih plinovodih so
dostopni pri pristojni občinski geodetski službi skladno s 26. členom
zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/2000) ali na
podjetju Geoplin d.o.o. Ljubljana. |
|
|
(5) Preko območja občine potekajo plinovodi v upravljanju Geoplina
Ljubljana z naslednjimi oznakami: R 29, R 29/1, P 291, P 292, P 2912, P
2913, P 29137, P 29138, P 2911, P 2911 A, P 2916, P 29161, P 29162, P
29163, P 29164, P 29131, P 29132, P 29135, P 29134, P 29136, P 2921.
Plinovodi R 29, R 29/1, P 291, P 292, P 2913, P 291, P 2916, P 2921
obratujejo pod tlakom 50 barov, P 2913 (MRP Kranj – MRP Tekstilindus), P
29131, P 29132, P 29134, P 29135, P 29137, P 2916 (MRP Kranj – MRP IBI),
P 29161, P 29162, P 29163 pod tlakom 6 barov, P 2912 pa pod tlakom 10
barov. Ostali plinovodi obratujejo pod tlakom od 1 do 3 bare. |
|
|
19. člen |
|
|
4.8.5. Usmeritve na področju telekomunikacij |
|
|
Usmeritve za telekomunikacije so: |
|
|
(1) povečati opto kabelsko omrežje do ključnih uporabnikov – optična
povezava do vsakega naselja; |
|
|
(2) dograjevati kabelsko kanalizacijo na ožjem in širšem območju Kranja; |
|
|
(3) dograjevati telekomunikacijska vozlišča s ciljem zagotavljanja
širokopasovnega podatkovnega prenosa (multimedija); |
|
|
(4) širiti nove storitve, kot so ISDN, ADSL, ATM in Centrex; |
|
|
(5) vzdrževati obstoječe kabelske povezave in kabelsko kanalizacijo; |
|
|
(6) predelovati obstoječe kabelsko omrežje, z namenom prerazporejanja
kapacitet; |
|
|
(7) tudi število komutacijskih sistemov se bo povečalo, ker je trend, da
se komunikacijska vozlišča čimbolj približajo uporabniku; |
|
|
(8) pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je
treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje: |
|
|
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na
lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje
in kulturno dediščino; |
|
|
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se
jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in
naprave; |
|
|
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne
kvalitete prostora; |
|
|
– v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in
objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni
dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na
obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr.
kotlovnice, dimniki, stolpi); |
|
|
– če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije
postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča; |
|
|
– na zavarovana območja narave, na območja predvidena za zavarovanje, na
območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega
le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je
območje pridobilo ta status; |
|
|
– v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva
kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije
umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o
varstvu kulturne dediščine; |
|
|
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne
telefonije, tako da je oblikvanje čim bolj prilagojeno prevladujoči
urbani ali krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve,
obliko stebrov in anten); |
|
|
20. člen |
|
|
4.9. Usmeritve za varstvo naravnega in bivalnega okolja ter dobrin
splošnega pomena |
|
|
Ekologizacija življenja se mora odraziti v prostorskih ureditvah nove
aglomeracije mesta in celotne mestne občine. Dilema o ekspanzivnem in
disperzivnem širjenju na nove površine ter prestrukturiranju oziroma
izgrajevanju celotnega naselja navznoter je v tem smislu presežena.
Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi izgrajevanje in
prostorsko rast. V čim večji meri je potrebno naravno okolje vključevati
v urbane ambiente, graditi ekološko varčno in z naravnimi prvinami
pretežno naselbinsko strukturo. Takšna usmeritev pomeni večjo
humanizacijo s pozitivnimi socialnimi posledicami. |
|
|
Z večanjem družbenega standarda se pred urbanistično urejanje
postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih
območij in zagotavljanju primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem
smislu je potrebno zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih
površin znotraj stanovanjskih sosesk, oskrbna središča, zadostno število
parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost
okolja. Težiti je potrebno k aktiviranemu središču in policentrični
razmestitvi polifunkcionalnih naselbinskih predelov ter tako preseči
razdeljenost širšega območja na kraj bivanja in kraj dela oziroma na
javne (odprte) in zasebne (zaprte) površine. Nujne so ureditve okolja,
ki vzpodbujajo socialne stike in imajo socialen pomen (pol-javne
površine), zelenice znotraj stanovanjskih sosesk in stavbnih otokov,
otroška igrišča morajo biti izhodišče za urejanje vsake stanovanjske
soseske. V urbanističnem urejanju je potrebno ekonomsko profitni interes
podrediti humanizaciji stanovanjskega okolja in ureditvam, ki omogočajo
in vzpostavljajo socialne stike med prebivalci vseh treh nosilnih
naselij v urbanistični zasnovi. Uveljavljati je potrebno tudi etične
vrednote, ne le ekonomskih in socialnih. |
|
|
21. člen |
|
|
4.10. Usmeritve za področje javne higiene in ravnanje z odpadki |
|
|
Usmeritve mestne občine so: |
|
|
(1) še nadalje usmerjati zbiranje in deponiranje komunalnih odpadkov na
centralno deponijo Tenetiše; |
|
|
(2) spodbujanje selektivnega zbiranja trajnih odpadkov; |
|
|
(3) zagotoviti več lokacij zbirnih centrov ločenega zbiranja odpadkov; |
|
|
(4) s sosednjimi občinami načrtovati skupno odlagališče trajnih in
posebnih odpadkov; |
|
|
(5) zagotoviti možnosti kompostiranja gospodinjskih in drugih
razgradljivih odpadkov za skupne potrebe, istočasno pa bo občina
spodbujala kompostiranje in dispozicijo razgradljivih odpadkov manjših
količin na izvoru odpadkov (gospodinjstva individualno), |
|
|
(6) deponiranje gradbenih odpadkov, povezano s sanacijo gramoznic in
drugih kopov mineralnih surovin; |
|
|
(7) skupaj s svojimi službami bomo sprotno odstranjevali nelegalna
odlagališča odpadkov in izvajali ukrepe za preprečevanje novih
nelegalnih odlagališč. |
|
|
22. člen |
|
|
4.11. Usmeritve za sanacijo degradiranih območij |
|
|
Usmeritve za sanacijo so: |
|
|
(1) izboljšanje kvalitete vodotokov z uvrstitvijo v višji kakovostni
razred; |
|
|
(2) z večanjem zavesti o splošnem stanju naravnih dobrin je nujno
zagotoviti ukrepe za izboljšanje varstva podtalnice (ureditve
kanalizacije, odstranitve in sanacije črnih odlagališč); |
|
|
(3) s sistemom plinifikacije je treba izboljšati stanje zraka; |
|
|
(4) s selektivnim usmerjanjem vidika gradbenih materialov sanirati
odprte kope gramoza in |
|
|
(5) saniranje kafilerije ob priključku na AC Kranj – zahod. |
|
|
23. člen |
|
|
4.12. Usmeritve na področju mineralnih surovin |
|
|
Na območju mestne občine ni večjih lokacij nahajališč mineralnih
surovin. Obstoječe odprte lokacije opuščenih kamnolomov, peskokopov,
glinokopov in odlagališč odpadkov bomo sanirali. Sanirati je potrebno
površinska kopa Pševo in Podblica. Opredeliti je treba nadaljno
eksplotacijo kamnoloma dolomita Dolge njive (Podbliška gora) z obvezno
sanacijo po končanem izkoriščanju, dvoje opuščenih kamnolomov ob Nemilju
(Strmec in Drnovec) pa bomo prepustili samosanaciji (renaturaciji). |
|
|
24. člen |
|
|
4.13. Usmeritve za obrambo |
|
|
Mestna občina Kranj bo skupaj z nosilci izvajanja aktivnosti na področju
obrambe skrbela za zagotavljanje dosedanjih območij dejavnosti za namene
obrambe. |
|
|
Na območjih vadbišč bo v postopkih usklajevanja vztrajala na večnamenski
rabi površin (kmetijstvo, vodni zadrževalniki,…) ter na optimalizaciji
obsega območij omejene in nadzorovane rabe. Določenih je pet območij, ki
so perspektivna za področje obrambe. Za večino se določa izključna raba
(Zlato polje, Kranj, Suha), za dvoje pa tako izključna kot nadzorovana
raba (Crngrob in Drulovka). Na območju nadzorovane rabe velja režim
nadzorovane gradnje in prepovedanega gibanja v času izvajanja aktivnosti
Slovenske vojske, zato je pred vsakim predvidenim posegom zanj treba
pridobiti soglasje MORS. |
|
|
25. člen |
|
|
4.14. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
Poleg usmeritev za urejanje vodotokov in za vodne vire je treba pri
poseganju v prostor upoštevati tudi ogrožena območja zaradi poplav,
erozije, zemeljskih in snežnih plazov. Poseganje v prostor je v teh
območjih omejeno. |
|
|
5. Urbanistične zasnove |
|
|
26. člen |
|
|
5.1. Namen in določitev urbanističnih zasnov |
|
|
Dolgoročni plan Mestne občine Kranj upošteva dejansko in načrtovano
namensko rabo zemljišč znotraj območja občine. Izhaja iz načela
varovanja obstoječih namenskih rab izven ureditvenih območij naselij ter
podrobneje določa namensko rabo poselitve znotraj urbanističnih zasnov. |
|
|
Na območju mestne občine sta opredeljeni dve urbanistični zasnovi, s
katerima se določa globalno namensko rabo zemljišč v ureditvenem območju
mesta Kranja in naselju Golnik, organizacijo dejavnosti in oblikovne
pogoje za urejanje prostora. Z urbanistično zasnovo so določena razmerja
v prostoru tam, kjer je uporabnikov veliko, kjer se njihovi interesi
prepletajo in je zato potrebna precizna obdelava prostorskih razmerij.
Vsebina urbanistične zasnove je tako natančna, da usmerja pripravo
podrobnejše urbanistične izvedbene dokumentacije (PIA), hkrati pa tako
ohlapna, da omogoča rešitve, ki so v skladu z interesi in razmerami
celotnega časovnega obdobja, za katerega je izdelana. Domet obeh je zato
predvsem v določevanju globalnega razvoja naselja in opredeljevanju
usmeritev za oblikovanje njegove podobe. Tovrstna zasnova je krovni
dokument za podrobnejše in parcialnejše dokumente in edina predstavlja
celotno podobo razvoja mesta Kranja in naselja Golnik. |
|
|
5.2. Urbanistična zasnova mesta kranja |
|
|
27. člen |
|
|
5.2.1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja urbanistične
zasnove mesta kranja |
|
|
5.2.1.1. Uvod |
|
|
Mesto Kranj je do sedaj že imelo izdelano urbanistično zasnovo, ki je
obsegala znatno večje površine kot sedanja in je v svoje območje
vključevala tudi naselja, ki so s spremembo lokalne samouprave vključena
v novonastale občine. Urbanistična zasnova mesta Kranja obsega 2320,7 ha
zemljišč in vključuje mesto Kranj, obmestna naselja mestnega značaja, ki
se nanj prostorsko in funkcijsko usklajujejo ter vsa območja, kjer
dolgoročno načrtujemo razvoj in širitev mesta. Glede na nekdanjo zasnovo
je sedanja zmanjšana za 43,2%. |
|
|
Oblikovanje urbanistične zasnove izhaja iz spoznanja dolgoročne ureditve
mesta, ne kot disperzne strukture, pogojene zgolj s tržnim principom
rabe zemljišč, marveč kot modelom kompaktnega mesta z jasno členitvijo
in hierarhijo v grajenem prostoru, podprtem s sodobnejšo prometno mrežo
ob hkratnem varovanju značilnih kvalitet, specifičnih, vrednejših
ambientov in ohranjanja značilne krajine. Koncept daje poudarek
vsebinskemu razvoju somestja s krepitvijo funkcij izobraževanja,
centralnih in bivalnih funkcij ter transformaciji izključno
industrijskih območij v funkcijsko polivalentna središča. |
|
|
5.2.1.2. Prostorski obseg urbanistične zasnove mesta Kranja |
|
|
Ureditveno območje urbanistične zasnove vključuje mesto Kranj ter
dvanajst primestnih naselij: Bobovek, Britof; Ilovka, Kokrica, Mlaka pri
Kranju, Orehovlje, Predoslje, Šutna, Spodnje Bitnje, Srednje Bitnje,
Zgornje Bitnje in Žabnica. |
|
|
Meja zasnove poteka po zunanjih obodih, perspektivno opredeljenih
območij širitve naselij in vključuje vmesna območja, ki so zaradi svojih
značilnosti zanimiva za dolgoročni razvoj mesta. Pri načrtovanju so
upoštevane izrazite naravne ločnice v prostoru ter meje sprememb
namenskih rab. |
|
|
Razvojne površine mesta so razdeljene na posamezne prostorske
makrocelote območja in v skladu s prevladujočo namembnostjo na
specifična podobmočja. Prostorske makrocelote so opredeljene glede na
skupne prostorske ali funkcijske značilnosti oziroma združujejo območja
dolgoročno kompatibilnih interesnih sfer. |
|
|
V okviru urbanistične zasnove mesta Kranja so določene sledeče
prostorske makrocelote: |
|
|
Preglednica makrocelot UZ Kranj
--------------------------------------------------------
Zaporedna Oznaka Ime Skupna
številka makrocelote makrocelote površina (ha)
--------------------------------------------------------
01 ML Mlaka 73,6
02 KO Kokrica 165,9
03 KK Kanjon Kokre 40,4
04 PRE Predoslje 39,5
05 BR Britof 87,2
06 JE Jedro 72,9
07 PRI Primskovo 154,9
08 PL Planina 184,0
09 ČI Čirče 50,0
10 DR Drulovka 100,0
11 SA Sava 183,0
12 LA Labore 235,0
13 BI Bitnje 156,5
14 ŽA Žabnica 40,5
15 STA Stražišče 135,0
16 STU Struževo 60,0
17 ŠG Šmarjetna Gora 204,6
18 ZP Zlato Polje 132,0
19 RU Rupa 134,4
20 KS Kranj sever 53,6
21 AC Avto cesta 26,7
--------------------------------------------------------
|
|
|
5.2.1.3. Vloga in pomen mesta Kranja |
|
|
Mesto Kranj predstavlja središče gorenjske regije. Zgodovinske danosti
in lega v prostoru mu dajeta posebno vlogo v širšem gravitacijskem
območju. Predstavlja upravno, kulturno in gospodarsko središče regije.
Prebivalstvo območja urbanistične zasnove tvori 86,6% prebivalstva
celotne Mestne občine Kranj. |
|
|
Za tako pomembno središče je opredeljen koncept širitve mesta, ki
upošteva vse okoljske, demografske, ekonomske, krajinske idr. dejavnike,
ki prispevajo k izboljševanju kvalitete bivalnega okolja, vključevanju
naravnega okolja v strukturo naselja, varovanju okolja, ustvarjanju
pogojev za uravnotežen prostorski razvoj, varovanju in rabi območij ter
objektov zavarovane dediščine. |
|
|
Značilno je, da se vanj steka veliko dnevnih migrantov ter da je
zaposlitvena struktura prebivalcev Kranja precej industrijskega značaja.
Zaradi velikega števila dnevnih migrantov je potrebno poskrbeti za
»dobre« vpadnice v mesto. Kranj pa predstavlja tudi pomembno prometno
točko zaradi svoje lege v širšem prostoru (bližina avstrijske in
italijanske meje, bližina letališča Brnik). |
|
|
Pri načrtovanju razvoja je potrebno upoštevati delitev mesta na ožje
staro mestno jedro, ki predstavlja kulturni in zgodovinski spomenik, na
urbano središče ter na okolico. Ugodna prometna lega in povezave
(cestne, železniške in letalske), kvaliteten potencial naselij v
zaledju, kvalitetne kmetijske površine širših strnjenih področij ter
obstoječi industrijski potencial nudijo Kranju ugodne razvojne možnosti. |
|
|
Usmeritve regionalnega središča Kranja so v osnovi skoncentrirane na
ohranjanje proizvodnih zmogljivosti ter krepitvi vloge poslovno
trgovskega središča. |
|
|
Razvoj naselij v obmestju se utemeljuje predvsem z veliko rastjo
prebivalstva, ki je posledica priseljevanja. Takšen porast predvsem
izstopa v Mlaki pri Kranju. Za naselja je značilna močna navezanost v
smislu centralnih dejavnosti na Kranj. Lokacija je atraktivna zaradi
bližine in hitre dostopnosti mesta, hkrati pa od njega dovolj
odmaknjena, da življenje ni podvrženo lastnostim večjega mesta, zaradi
česar je še naprej pričakovati rast teh naselij in zaokroževanje v
skupno aglomeracijo. |
|
|
5.2.1.4. Značilnosti dosedanjega razvoja in razvojni problemi |
|
|
5.2.1.4.1 Splošne značilnosti |
|
|
Mesto s primestjem se je v zadnjih desetletjih spreminjalo dokaj
neenakomerno. Določena obdobja so mestu dajala izjemen zagon, nekatere
faze obstoja pa kažejo na popolno stagnacijo. Tako je mesto s širšim
zaledjem svojo populacijo v zadnjih štiridesetih letih povečalo za
65,38%, a hkrati v zadnjih desetih letih tako zmanjševalo, da je za
celotno urbanistično zasnovo, kot posledico velikih emigracij iz mesta
Kranja, trenutno ugotovljen negativni selitveni prirast. |
|
|
Splošne značilnosti prostorskih posledic urbanizacije in dosedanjega
razvoja poselitve na širšem območju mesta Kranja lahko strnemo v
naslednje ugotovitve: |
|
|
(1) mesto Kranj se je širilo predvsem na račun ekstenzivne rabe
kmetijskih zemljišč na zunanjem obroču mesta in vzdolž cestnih
komunikacij; |
|
|
(2) intenzivnost rabe tal in gostota naselitve v širšem območju mesta
sta vse manjši, saj je šlo v preteklem obdobju zlasti za družinsko
gradnjo stanovanjskih hiš kot prevladujoče vrednote statusne
predstavitve posameznikov, kar predstavlja hkrati rezultat
neučinkovitosti družbenih usmeritev; |
|
|
(3) več obmestnih manjših naselij se z rastjo združuje, Kranj sam pa s
Stražiščem, Orehkom, Drulovko, Britofom, Predosljami in drugimi kraji že
tvori konurbacijo oziroma sklenjeno zazidano območje; |
|
|
(4) nove zazidalne površine so se oblikovale v glavnem stihijsko z
izdelavo lokacij ali na podlagi parcialnih zazidalnih načrtov, časovno
ter prostorsko neusklajeno; |
|
|
– pojavljajo se razlike v opremljenosti s centralnimi dejavnostmi, saj
nekdaj sprejeta načela policentričnega razvoja v prostoru niso dajala
usklajenih rezultatov v poselitveni strukturi mesta; |
|
|
(5) gradnja večjih poselitvenih struktur (Planina) se zaradi zaostrene
prostorske zakonodaje ni realizirala v celoti, čemur je sledil deficit
centralnih (oskrbnih) dejavnosti, kar je v naslednjem obdobju pripeljalo
v |
|
|
– modifikacije družbeno dogovorjenih namenskih rab (komunalna cona)
prostora, ki so strukturno spremenile možnost uravnoteženega
prostorskega razvoja celotne urbanistične zasnove; |
|
|
– pomanjkanje verificiranega dolgoročnega prometnega koncepta mesta s
sistemom obvoznic in vpadnic pa ni omogočilo realizacij, sicer
poselitveno atraktivnih lokacij, na obrobju mesta. |
|
|
5.2.1.4.2. Demografske značilnosti |
|
|
Z demografsko analizo naselij v območju Urbanistične zasnove mesta
Kranja ugotavljamo, da imajo podobne značilnosti. Na splošno se je
prebivalstvo v drugi polovici prejšnjega stoletja večalo, zaposluje se
največ v sekundarnem sektorju, ima končano osnovnošolsko izobrazbo.
Veliko je dnevnih migrantov, naselja pa nimajo veliko gospodinjstev s
kmečkimi gospodarstvi. Število prebivalstva na tem območju raste.
Primerjava med naselji pokaže določene značilnosti, po katerih se
naselja razlikujejo. |
|
|
(1) Rast prebivalstva: v vseh naseljih, razen v Bobovku, je število
prebivalcev od leta 1961 do leta 2001 poraslo. Največ je raslo v Mlaki
pri Kranju (gledano tudi v celotni občini), kjer se je v tem obdobju
povečalo za šestkrat. |
|
|
(2) Selitveni upad / prirast: v nekaterih naseljih so se v zadnjih
desetih letih prebivalci bolj priseljevali, v nekaterih bolj
odseljevali. Največje odseljevanje je bilo v Kranju in sicer tako
veliko, da je za celotno območje urbanistične zasnove prikazano
odseljevanje. Največ so se ljudje priseljevali v Mlako pri Kranju,
sledijo pa Zgornje Bitnje, Srednje Bitnje, Britof, Spodnje Bitnje,
Kokrica in Šutna. Vsa ostala naselja so imela selitveni upad. |
|
|
(3) Naravni prirast: območje je v letih 1991 – 2000 beležilo naravni
prirast in sicer v vseh naseljih, razen na Kokrici, kjer je bil
negativen. Največji prirast je bil v Kranju. Tako v Kranju, kot na
celotnem območju pa je bil veliko premajhen, da bi nadomestil upad
selitvenega gibanja prebivalstva. |
|
|
(4) Visok odstotek dnevnih migracij na delo: po stastističnih
ugotovitvah je 79% prebivalstva naselij UZ mesta Kranja brez Kranja,
predstavljalo dnevne migrante. Dnevni migranti se v 60% stekajo v Kranj,
s 15% v Ljubljano ter s po nekaj več kot 3% v Naklo ter Škofjo Loko
(podatki za leto 2000). V Kranju je odstotek dnevnih migrantov nizek, le
17,3%. |
|
|
(5) Pretežno nekmečka gospodinjstva: naselja imajo nizke odstotke
gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom. Najvišji odstotek ima Ilovka –
53,8%, sledi Žabnica s 45,1%, vsa ostala naselja pa manj, najmanj Mlaka
pri Kranju s 3% ter Kranj z 1,6%. |
|
|
(6) Zaposlovanje v sekundarnem sektorju: prebivalci naselij Urbanistične
zasnove Kranj se v povprečju s 50% zaposlujejo v sekundarnem sektorju
(popis 1991). Podrobnejši pogled pokaže, da še najmanj v sekundarnem
sektorju zaposlujejo v naselju Ilovka (27%) ter Žabnica (26%). Obe
naselji izstopata iz takšne razporeditve zaposlovanja, saj je bilo v
Žabnici leta 1991 52% prebivalcev zaposlenih v primarnem sektorju, v
Ilovki pa 50% v terciarnem sektorju. |
|
|
Prebivalci so večinoma zaposleni v podjetjih – 89,5%. Samostojnih
podjetnikov je 5%, zasebnikov 5,5%. Zasebniki in samostojni podjetniki
se največ ukvarjajo z gradbeništvom, drugimi javnimi in osebnimi
storitvami ter gostinstvom. Družbene in centralne dejavnosti so
skoncentrirane v Kranju. |
|
|
Kljub splošnim skupnim značilnostim območja urbanistične zasnove mesta
Kranja nekatera naselja zaradi specifičnih značilnosti izstopajo. Kot
prvo naselje je vsekakor Kranj kot upravno, kulturno, gospodarsko
središče celotne gorenjske regije. Kot takšno ima tudi daleč največ
prebivalcev, ki jih opredeljuje nizek (najnižji) odstotek dnevnih
migrantov, zelo malo (slaba 2%) gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom. V
primerjavi z drugimi naselji je najvišji odstotek zaposlenih v
kvartarnih dejavnostih v Kranju. (V celotni občini je izjema še Golnik z
zdraviliščem). Zadnjih deset let se je precej ljudi z območja odselilo,
vendar se število prebivalcev še vedno veča. |
|
|
Naslednje značilno naselje je Mlaka pri Kranju, ki je po vojni
doživljala najhitrejšo in veliko rast prebivalstva. Največji porast je
bil med leti 1971 in 1981. Glede na podatke zadnjih deset let se je
prebivalstvo večalo predvsem na osnovi priseljevanja. Tako kot Kranj ima
tudi Mlaka pri Kranju zelo nizek odstotek gospodinjstev s kmečkim
gospodarstvom. |
|
|
Naselji Ilovka in Žabnica izstopata zaradi bolj kmečke strukture
prebivalstva kot v drugih naseljih Urbanistične zasnove Kranja. V
Žabnici se več kot 50% prebivalcev zaposluje v primarnem sektorju, v
Ilovki pa v terciarnem sektorju. |
|
|
5.2.1.5. Interesi in cilji razvoja |
|
|
Urbanistična zasnova mesta temelji na splošnih razvojnih dolgoročnih
ciljih občine, strategiji zasnove varstva okolja in urejanja prostora,
na usmeritvah razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, predvsem pa
na napovedi rasti gibanja prebivalstva ter na projekcijah razvoja
gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so bili konfrontirani z
urbanističnimi standardi in normativi ter razporejeni v prostor.
Globalna opredelitev urbanistične zasnove mesta Kranja kot celote je
razvoj znotraj obstoječega mestnega tkiva in postopna preobrazba
mestnega tkiva od znotraj navzven. |
|
|
Poglavitna usmeritev mesta Kranja je v optimalizaciji izkoristila vse
možnosti zgostitve ter v varovanju človekovega okolja (odnos do zelenih
površin, rekreacijskih con, zmanjšanje stopnje onesnaženosti, zadostni
odmiki zgradb med seboj). Kot trajna naloga se določa tudi prenova
neustrezno in nesmotrno izoblikovanega mestnega tkiva (stara Sava), ki
predstavlja dragocen, še neizkoriščen potencial za zaokrožanje in
povezovanje sedaj določenih mestnih predelov. Čeprav ne moremo računati
na obsežnejše oblike prenove v okviru večjih rekonstrukcij, v smislu
rušenja in nadomeščanja starejšega stanovanjskega fonda, pa si moramo
prizadevati s prenovo in sanacijo povečati smotrno rabo površin in
grajenih struktur. |
|
|
Osnova usmeritev prometne zasnove je izboljšanje človekovega bivalnega
in delovnega okolja. Intenziviranje poselitve in oblikovanje
fluktuacijsko aktivnejših mestnih con centralnih in upravnih funkcij
nalaga mestu tudi pravilno razporeditev prometne mreže z izgradnjo
obvoznic, vpadnic in garažnih hiš. |
|
|
Bistvene spremembe, ki jih uvaja urbanistična zasnova, so v širitvi
površin za dolgoročno zadovoljitev potreb po stanovanjski (tako
individualni kot blokovni) gradnji, povečanju površin za
športnorekreacijske dejavnosti, uveljavitvi mesta Kranja kot
univerzitetnega središča, uvajanju fleksibilnega odnosa dejavnosti v do
sedaj izključno industrijskih območjih (prepleti s centralnimi in
obrtnimi dejavnostmi) ter v dobri organizaciji prometne infrastrukture. |
|
|
Seveda so upoštevani večinoma vsi tisti dosedanji elementi trajnejšega
razvoja mesta, ki jih določajo dosedanji planski dokumenti in za katere
se je ugotovilo, da jih ni potrebno spreminjati. |
|
|
Za dosego načrtovanega razvoja je potrebno spremeniti del obstoječih
namenskih rab (gozd, kmetijske površine) v stavbna zemljišča. |
|
|
5.2.1.6. Prostorske omejitve |
|
|
Zasnova poselitve načeloma upošteva sobivanje različnih dejavnosti v
prostoru. V nekaterih primerih pa je stopnja nekompatibilnosti
dejavnosti tolikšna, da je potrebno favoriziranje manjpomembnejše
funkcije v korist razvoja pomembnejših funkcij. Največkrat gre za
primere širjenja stanovanjskih območij (Mlaka, Planina, Bitnje, Britof,
Pševo) oziroma prometne ureditve (severna obvoznica in varovanje
koridorja zahodne obvoznice mesta). V večini ostalih primerov razvoj
mesta upošteva naravne danosti krajine in ustvarjene razmere, ki sicer
predstavljajo prostorske omejitve, a je njihov značaj (kanjon Kokre,
Bobovek, Šmarjetna gora,…) tako specifičen, da ni možna kompenzacija z
izravnalnimi ukrepi. |
|
|
28. člen |
|
|
5.2.2. Usmeritve in cilji razvoja dejavnosti |
|
|
5.2.2.1. Razvojni cilji z zasnovo organizacije dejavnosti |
|
|
Mesto Kranj si je z urbanistično zasnovo začrtalo usklajen razvoj
dejavnosti v prostoru. Na področju stanovanjske gradnje načrtuje razvoj
individualne in blokovne gradnje na več novih lokacijah, s čimer krepi
somestje in teži k uravnoteženju poselitvenega vzorca. Za intenziviranje
stanovanjskih aglomeracij so določena območja na severozahodnem delu s
širitvijo naselja Mlaka proti zahodu, na vzhodu z zaokroževanjem
poselitve naselja Britof in Planina, na zahodnem delu pa s stanovanjskim
območjem Pševo. Na področju kmetijstva so določene nove lokacije
kmetijske proizvodnje v predelu Primskovega in Čirč. Gozdne površine se
bodo spreminjale v minimalnem obsegu s širitvijo poselitve v naselju
Mlaka, v vseh preostalih predelih pa bomo ohranjali obstoječi status
gozdov s posebnim poudarkom na gozdovih posebnega pomena vzdolž kanjona
Kokre in na bregovih reke Save. |
|
|
Stanje na področju industrijske proizvodnje narekuje oblikovanje širše
plejade možnih dejavnosti znotraj že izoblikovanih con z uvajanjem
možnega prepleta obrti in industrije ter v nekaterih območjih tudi
trgovske, vendar kompatibilne dejavnosti. Centralnim dejavnostim se
posveča posebna pozornost, pri čemer se poudarja dvoje že oblikovanih
središč, eno neposredno ob mestnem jedru (Otok) in drugo na področju
Primskovega in vzhodnega dela Planine. |
|
|
Na področju prometnega omrežja se vzpostavlja učinkovit sistem mestnih
obvoznic, kjer se poleg obstoječe vzhodne, ki se dokonča s krakom
R1-210, na severu določa izvedba severne obvoznice in določa koridor
zahodne obvoznice ter gradnja vzhodne vpadnice. |
|
|
Na področju komunalne infrastrukture si bomo prizadevali posodobiti,
dograditi in na novo opremiti območja novonačrtovanih kompleksnih
gradenj, s težnjo po izboljšanju stanja onesnaženosti tal, zraka in
voda. |
|
|
29. člen |
|
|
5.2.3. Podrobnejša zasnova organizacije dejavnosti |
|
|
5.2.3.1. Usmeritve prostorskega razvoja |
|
|
Konkretizacija razvojnih ciljev za posamezne dejavnosti izhaja iz
upoštevanja dejanskega razvoja posameznih dejavnosti do sedaj, iz ocene
ustreznosti dosedanjih usmeritev in iz usklajenega upoštevanja potreb
skupnosti in posameznikov ob zagotavljanju varstva temeljnih kvalitet v
prostoru. |
|
|
Urbanistična zasnova določa sledeč razvoj posameznih dejavnosti. |
|
|
5.2.3.1.1. Kmetijstvo |
|
|
Glede na pretežno usmeritev urbanistične zasnove mesta Kranja kmetijstvo
v njej ni opredeljeno kot ključna razvojna perspektiva. Kmetijske
površine so glede na kriterije razvrstitve kmetijskih zemljišč
razdeljene na: |
|
|
– najboljša kmetijska zemljišča, ki predstavljajo temelj proizvodnje
hrane in |
|
|
– druga kmetijska zemljišča, ki v naravi predstavljajo manj kvalitetna
zemljišča z vidika izkoriščanja, vendar jih v urbanistični zasnovi
ohranjamo kot površine, ki se jim namenska raba v načelu ne spreminja,
lahko pa se prepleta z drugo specifiko, a kompatibilno rabo (rekreacija
v naravnem okolju,…). |
|
|
V območju urbanistične zasnove se nahaja okoli 500 hektarjev kmetijskih
zemljišč. Poleg kmetijskih površin se v zasnovi nahajajo še tudi stavbna
zemljišča za potrebe kmetijske proizvodnje, ki se jim namenska raba ne
sme spreminjati. |
|
|
5.2.3.1.2. Gozdarstvo |
|
|
V skladu s strokovno podlago Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota
Kranj, so gozdovi znotraj urbanistične zasnove razporejeni na varovalne
gozdove, gozdove s posebnim namenom in večnamenske gozdove. Z
dolgoročnim planom širimo obseg gozdov s posebnim namenom v obrečnih
koridorjih Save in Kokre, kjer se ustrezno zmanjša druga namenska raba.
Delno se zmanjša obseg gozdov na področju širjenja poselitve Pševa in
Mlake. |
|
|
V območju urbanistične zasnove mesta Kranja se nahaja okoli 250 hektarja
gozdnih površin ter okoli 40 hektarjev gozdov, ki se jim določa preplet
funkcij z rekreacijo v naravi. V površino slednjih niso zajete gozdne
površine Šmarjetne gore, kjer je prav tako možna dopolnilna funkcija
rekreacije v naravnem okolju, vendar ta ni prevladujoča. |
|
|
5.2.3.1.3. Razporeditev stanovanj |
|
|
V območju urbanistične zasnove se opredeljuje okoli 760 hektara površin,
na katerih je že ali se načrtuje stanovanjska gradnja kot pretežna
funkcija območja. Poleg teh je dodatno opredeljenih še 250 hektarjev
površin, v katerih se stanovanja prepletajo s centralno ali družbeno
dejavnostjo. |
|
|
Stanovanjska gradnja predstavlja enega od največjih uporabnikov
prostora. Potrebe po stanovanjih imajo številne značilnosti – poleg
tega, da so vselej aktualne, nosijo pečat strukturnih sprememb v
gospodarstvu in z njimi povezanih sprememb v strukturi agrarnega in
mestnega prebivalstva. |
|
|
Postopek planiranja stanovanjskih potreb izhaja iz: |
|
|
– analize obstoječega stanja, |
|
|
– ocene trenutno nezadovoljenih stanovanjski potreb, |
|
|
– projekcije bodočih stanovanjskih potreb, |
|
|
– ocene razpoložljivih finančnih sredstev za zadovoljevanje teh potreb
(ki pa je pri vrednotenju stanovanjskih potreb nismo upoštevali zaradi
nezadostnih podatkov). |
|
|
Na površinah mestne zasnove se je v preteklosti najintenzivnejša gradnja
formirala v vzhodnih predelih (Planina), ki je poudarjala izgradnjo
večstanovanjskih bivalnih enot v izjemno strnjeni povezavi z velikim
faktorjem izkoristka razpoložljivih zemljišč. |
|
|
Razporeditev omrežja stanovanj v mestu s somestjem bo poudarjala
enakomeren razvoj poselitve v vseh robnih predelih urbanistične zasnove
(individualna gradnja) in nadaljevala načrtovano, a nedokončano
realizacijo večstanovanjske gradnje na Planini, pri čemer bo poudarjala
manjšo gostoto poselitve od obstoječe oziroma v preteklosti načrtovane.
Sočasno z interniranjem robnih pozidav bo treba posebno pozornost
posvetiti notranji oživitvi mesta z izrabo neustrezno eksploatiranih
stavbnih zemljišč v središču mesta, še posebej pa zagotoviti pogoje za
prenovo starega mestnega jedra z neposredno okolico (prostorska
makrocelota Jedro). Pri obravnavi prostorskih rešitev te makrocelote je
potrebno: |
|
|
(1) regulirati prometni režim z zagotovitvijo boljšega dostopa do
mestnega jedra, to je zgraditi vzhodno vpadnico in sočasno zagotoviti
kvalitetne lokacije za izgradnjo sistema garažnih hiš (stara Sava,
Merkur,…); |
|
|
(2) zagotoviti učinkovite socialne, ekonomske in komunalne ukrepe, ki
bodo stimulirali aktiviranje praznih stanovanjskih površin v objektih in
spodbuditi investicije v prenovi; |
|
|
(3) zvišati bivanjske kvalitete v mestnem središču, kot posledico prej
opisanih funkcionalnih usmeritev, ob kvalitetni preobrazbi mestnih
ambientov, arhitekture in ureditev prostora; |
|
|
(4) zgraditi sodobno avtobusno postajo z razširitvijo na obstoječi
lokaciji in njeno navezavo na iztek vzhodne vpadnice na eni strani ter
povezavo s severno mestno obvoznico; |
|
|
(5) oblikovati zaključene mestne prostore z ustvarjanjem mestnega
ambienta, ki postanejo vodilo za mestno stavbno arhitekturo; gre za
oblikovanje sistema mestnih ulic, mestnih trgov in parkov; |
|
|
(6) varovati historično jedro in kvalitetno arhitekturno dediščino na ta
način, da jo usposabljamo za ustrezne potrebe sodobnega življenja in da
ustvarjamo nove arhitekturne kvalitete v kontekstu s podedovanimi; |
|
|
(7) odbirati dejavnosti in programe mestnega centralnega značaja, tako
da jih zlagoma usmerjamo tudi na predele povsem stanovanjskega značaja,
da izločimo dejavnosti industrijsko proizvodnega značaja in velike
generatorje prometa ter stremimo k prepletu mestnih funkcij za bolj
uravnotežen značaj mesta. |
|
|
5.2.3.1.4. Razporeditev proizvodnih in obrtnih dejavnosti |
|
|
Urbanistična zasnova mesta Kranja vključuje 69,6 hektarov površin za
proizvodne dejavnosti ter 81,6 hektarjev površin za kombinirane
proizvodne, storitvene in trgovske dejavnosti. Nekdanji razvoj
industrije je temeljil na izključnih funkcijah proizvodnje znotraj za to
opredeljenih con. Gospodarski razvoj zadnjega desetletja pa kaže
stagnacijo in v nekaterih dejavnostih proizvodnje celo znaten upad
potreb po enovrstnih namembnostih območij. Zato urbanistična zasnova
določa sledeče opredelitve: |
|
|
Preglednica podobmočij, ki so z družbenim planom opredeljena kot stavbna zemljišča
------------------------------------------------------------------------------------------------
Zaporedna Oznaka planske Ime planske Seznam Površina stavbnih
številka makrocelote makrocelote podobmočij zemljišč (ha)
------------------------------------------------------------------------------------------------
01 ML MLAKA C1, C2, S1, S2, S3, S4, S5, S6 53,5
02 KO KOKRICA C1, C2, C3, D1, KP1, KP2,
MGC1, P1, S1, S2, S3, S4, S5,
S6, S7, S8, S9, S10, S11,
S12, S13, S14, R1, R2 88,2
03 KK KANJON KOKRE KR1, R1, R2, S1, ŠR1 6,9
04 PRE PREDOSLJE D1, D2, P1, S1, S2, S3, S4 38,2
05 BR BRITOF IP1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7,
S8, SCMG1, SCMG2, ŠR1 86,1
06 JE JEDRO AP, CD1, CDS1, CDS2, CDS3, CDS4,
CDS5, CDS6, CDS7, CDS8, CS1, CS2,
CS3, CS4, CS5, CS6, D1, D2, D3, D4, E1,
S1, S2, S3, S4, R1, R2 72,9
07 PRI PRIMSKOVO C1, C2, C3, C4, C5, C6, C7, C8, D1, D2,
IP1, KP1, KP2, KP3, KP4, MG1, MG2, R1,
S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, SCMG1 105,7
08 PL PLANINA C1, C2, CS1, D1, D2, D3, D4, D5, D6, E1,
IPC1, P1, M1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7,
S8, S9, S10, S11, ŠR1, ŠR2, KP1 138,5
09 ČI ČIRČE CS1, CD1, KP1, KP2, S1, S2, S3, S4, ŠR1, SKP1 46,2
10 DR DRULOVKA D1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, KP1 74,4
11 SA SAVA C1, C2, C3, C4, C5, CM1, IP1, IPC1, IPC2,
IPC3, M1, MG1, R1, R2, R3, R4, R5, R6, R7,
S1, S2, ŠR1, ŽI1, ŽI2, ŽI3, ŽI4 108,2
12 LA LABORE C1, CIP1, CIP2, D1, IP1, KP1, P1, R1, R2,
S1, S2, S3, S4, S5 113,4
13 BI BITNJE CD1, KP1, KP2, KP3, MG1, R1,
S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, ŠR1 133,1
14 ŽA ŽABNICA D1, P1, S1, S2, S3, S4 35,9
15 STA STRAŽIŠČE C1, CD1, MG1, S1, S2, S3, S4, S5, S6,
S7, S8, S9, S10, Š1 119,7
16 STU STRUŽEVO C1, MG1, S1, S2, S3, S4, ŽI1, KP1 33,1
17 ŠG ŠMARJETNA GORA M1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7,
S8, S9, S10, S11, S12, S13, S14,
S15, S16, S17, S18, S19, S20, S21,
S22, S23, S24, S25, S26, ŠR1, ŠR2, T1 15,8
18 ZP ZLATO POLJE C1, D1, D2, KP1, S1, ŠR1 34,3
19 RU RUPA C1, OB1, R1, R2, S1, S2, S3, S4, S5,
S6, S7, S8, S9, S10, S11, S12 54,9
20 KS KRANJ SEVER C1, D1, S1, S2, S3, ŠR1 45,9
21 AC AVTO CESTA AC1, AC2, AC3, AC4, AC5 26,7
------------------------------------------------------------------------------------------------
|
|
|
31. člen |
|
|
5.2.5. Opredelitve za uresničevanje zasnove |
|
|
5.2.5.1. Območja kompleksne graditve z vrsto prostorskega izvedbenega
načrta |
|
|
S to urbanistično zasnovo se določa območja kompleksne graditve, za
katera je potrebna izdelava prostorskega izvedbenega načrta. Posebej so
opredeljena območja veljavnih PIN, območja, kjer so veljavni PIN že
izdelani in se jim spreminja način urejanja v prostorske ureditvene
pogoje, območje veljavnih PIN, ki se uporabljajo do sprejetja novih in
območja novih PIN z opredelitvijo prevladujoče namenske rabe. |
|
|
Preglednica veljavnih PIN: |
|
|
– UN M 07/1 GORENJSKI SEJEM (Uradni list RS, št. 16/02) |
|
|
– ZN D 02/3 – ŠOLSKI CENTER ZLATO POLJE (Uradni list RS, št. 82/02) |
|
|
Preglednica PIN, ki se jim spreminja način urejanja v PUP: |
|
|
– ZN ČIRČE |
|
|
– ZN NOVA MLAKA – GRIČ |
|
|
– UN SMUČARSKI CENTER GORENJE SAVA |
|
|
Preglednica veljavnih PIN, ki se uporabljajo do sprejetja novih PIA: |
|
|
---------------------------------------------------------------
Vrsta Ime Objava
pin
---------------------------------------------------------------
ZN OBMOČJE ŽELEZNIŠKE
POSTAJE UVG št. 24/70 in 13/72
ZN REVITALIZACIJA STAREGA
MESTNEGA JEDRA KRANJA UVG št. 7/83
LN PRIMARNI PLINOVOD
TEKSTILINDUS – BLAGOVNI
TERMINAL NAKLO UVG št. 9/88
LN PRIMARNI PLINOVOD ČIRČE
– IBI – OLJARICA UVG št. 15/88
LN VZPOREDNI PLINOVOD VODICE
– BRITOF UVG št. 15/88
LN 2 X 110 kV DALJNOVOD KRANJ
– ZLATO POLJE – PRIMSKOVO UVG št. 14/89
LN KANAL GZ – 1 UVG št. 1/89
LN VODOVOD ZAJETJE KOKRA
– KRANJ UVG št. 3/90
LN REKONSTRUKCIJA
LIKOZARJEVE CESTE Uradni list RS, št. 30/91
LN REKONSTRUKCIJA CESTE
STANETA ŽAGARJA
IN OLDHAMSKE CESTE Uradni list RS, št. 30/91
LN PRIMARNI PLINOVOD RETNJE
– GOLNIK Uradni list RS, št. 12/92
LN REKONSTRUKCIJA
REGIOANALNE CESTE R-322
(Kokrica-Mlaka) IN L-3812
(Kokrica-avtocesta)
in sprememba ceste R2-410) Uradni list RS,št. 23/94
in 94/00
---------------------------------------------------------------
|
|
|
Preglednica novih PIN, ki se izdelajo na območju UZ mesta Kranj: |
|
|
-------------------------------------------------
Vrsta Ime dokumenta Prevladujoča
pin namembnost
-------------------------------------------------
UN KANJON KOKRE G, R, K,V
UN CENTER HUJ Š, R
ZN PLANINA JUG S, C
ZN BRITOF JUG S
ZN TOVARNA ISKRA/del IP, C
ZN PŠEVO S
UN ČUKOVA JAMA G, V, R, K, S
ZN MLAKA ZAHOD S, C, G
UN SENOŽET V ČIRČAH R
UN BANTALE/GOMILE R
UN POKOPALIŠČE BITNJE P
UN BEKSL C, D
UN POD OBVOZNICO C, S
LN SEVERNA OBVOZNICA I
LN VZHODNA VPADNICA I
LN R1-210 ZGORNJE JEZERSKO
– PREDDVOR – KRANJ I
LN KIDRIČEVA CESTA (R2-410) I
LN PODALJŠEK DELAVSKE CESTE I
LN CESTA ŽABNICA
– BITNJE/STRAŽIŠČE I
LN CESTA TENETIŠE – MLAKA
– ZLATO POLJE I
LN CESTA V STRUŽEVO I
-------------------------------------------------
|
|
|
Za območja kompleksne graditve se z družbenim planom opredelijo
programske zasnove. |
|
|
Za infrastrukturne objekte, naprave in omrežja, ki jim v dolgoročnem
planu še ni možno precizirati potekov, se prav tako opredeli izdelava
lokacijskih načrtov. |
|
|
5.3. Urbanistična zasnova Golnika |
|
|
32. člen |
|
|
5.3.1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja |
|
|
5.3.1.1. Uvod z opisom razvoja in obsega urbanistične zasnove Golnika |
|
|
Ureditveno območje urbanistične zasnove Golnika obsega naselje Golnik in
njegovo neposredno naravno zaledje gozdov in kmetijskih zemljišč. |
|
|
Razloženo urbanizirano naselje z gručastim jedrom je krajevno središče,
ki je prvič omenjeno leta 1399 in leži ob južnem vznožju podolgovatega
gorskega grebena Kriške gore (Vrata, 1591 m) na prehodu v terciarno
gričevje in konglomeratne terase Dobrav. V 16. stoletju so tu zgradili
graščino, iz katere je leta 1917 začelo nastajati zdravilišče, danes je
to Bolnišnica Golnik. Po ustanovitvi zdravilišča se je kraj zelo
povečal. Južno od ceste se proti gozdnati konglomeratni terasi Udin
boršta ob potoku Parovnica in njegovih pritokih razteza odprt svet, kjer
so polja in zamočvirjeni travniki. |
|
|
Golnik po številu prebivalcev, po populacijskem zaledju in po
opremljenosti z oskrbnimi storitvami in družbenimi dejavnostmi v omrežju
naselij mestne občine Kranj predstavlja pomembno lokalno središče in
služi skupaj z oskrbnimi in družbenimi dejavnostmi v Goričah 12-im
naseljem z 2656 prebivalcem v štirih krajevnih skupnostih. |
|
|
Poseben (širši regionalni) pomen daje naselju dejavnost bolnišnice
Golnik, ki predstavlja v naselju primarno dejavnost. Zaradi
predstavljene vloge Golnika je dolgoročni plan občine Kranj predvidel
dolgoročno prostorsko urejanje naselja z urbanistično zasnovo. |
|
|
Širše območje Golnika je razmeroma redko poseljeno. Glavni
urbanizacijski tokovi ga niso zajeli, kar je posledica odmaknjenosti od
glavnih prometnic in dejavnosti bolnišnice, kar je uspelo ohraniti
razmeroma prvinsko krajinsko podobo. Ugodne lokalne klimatske
značilnosti in kultivirano, a vseeno izredno naravno okolje, predstavlja
v celoti glavno naravno lastnost prostora. |
|
|
Razvoj naselja je bil v novejših razvojnih obdobjih v celoti povezan z
razvojem bolnišnice, ki v naselju zavzema severni del nad cesto
Kranj-Golnik-Tržič. Južni del naselja je bivalni, zgrajen razmeroma
strnjeno in načrtno, njegovo prostorsko širitev je spodbujal razvoj
bolnišnice. Razpršena stanovanjska gradnja se pojavlja le izjemoma, v
glavnem ob staroselskih kmetijah. |
|
|
Ureditveno območje urbanistične zasnove Golnika obsega 90,383 ha
površine. |
|
|
5.3.1.2. Značilnosti dosedanjega razvoja in razvojni problemi |
|
|
Pomembnejši razvojni problemi, kot značilnost dosedanjega razvoja, se v
urbanistični zasnovi Golnika kažejo v naslednjem: |
|
|
1. potrebe in možnosti nadaljnjega prostorskega razvoja poselitve v
ureditvenem območju za gradnjo bolnišničnih objektov, stanovanj in
spremljajočih dejavnosti je potrebno podrediti varovanju in razvoju
naravnih lastnosti prostora, kar zahteva ustrezno razmestitev teh
dejavnosti s čim manjšimi negativnimi vplivi na naravne in z delom
pridobljene vrednote okolja; |
|
|
2. dejavnost bolnišnice se je prostorsko razvijala dokaj strnjeno, z
izrabo obstoječega stavbnega fonda. Relativna zgoščenost objektov in pa
neposredna soseščina drugih dejavnosti zahtevajo zagotovitev novih
potrebnih površin na severu ter prenovo in ustrezno ureditev obstoječega
območja bolnišnice; |
|
|
3. opremljenost naselja z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi glede na
velikost naselja, gravitacijsko zaledje in razdaljo do drugih oskrbnih
centrov ni zadovoljiva; |
|
|
4. štiriletna osnovna šola, ki deluje v Goričah, je zaradi dotrajanosti
potrebna obnovitvenih del; |
|
|
5. razpršena stanovanjska gradnja, ki se pojavlja ob staroselskih
kmetijah, predvsem pa v območju med Golnikom in Goričami, bi lahko ob
intenzivnejšem nadaljevanju znatno preobrazila sedanja naselja ter
krajino; |
|
|
6. prometna dostopnost naselja ne predstavlja posebnega problema,
pomanjkljivost so parkirne površine za potrebe bolnišnice in prometna
varnost, še posebej za pešce in kolesarje; |
|
|
7. nezadovoljiva komunalna opremljenost kraja zahteva izboljšanje stanja
in dograditev sistema za nadaljnji razvoj. V ta namen je potrebna
ureditev celotnega območja naselja s kanalizacijo in čiščenjem odpadnih
voda ter obnovitev vodovodnega omrežja za potrebe vodooskrbe in gašenja
požarov; |
|
|
8. dejavnost bolnišnice temelji tudi na ugodni lokalni klimi in
relativno čistem zraku, zahteva dolgoročno ureditev ogrevanja naselja,
ki ne bo slabšala sedanjega stanja. |
|
|
5.3.1.3. Interesi in cilji razvoja |
|
|
Naselje Golnik bo tudi v bodoče lokalno središče (vodilno naselje), ki
bo skupaj z Goričami (cerkev, šola, pokopališče) služilo širšemu
gravitacijskemu zaledju. |
|
|
Za razvoj dejavnosti in naselij so v ureditvenem območju konkretizirani
naslednji planski cilji ter razvojne usmeritve: |
|
|
1. Nadaljnji razvoj naselja je treba uravnavati skladno z njegovo
osnovno funkcijo. |
|
|
2. Naselje se je začelo razvijati z zdraviliško dejavnostjo in ga ta
opredeljuje še danes. |
|
|
3. Število prebivalstva se je drugi polovici dvajsetega stoletja
ustalilo in trenutno šteje 1059 prebivalcev. V zadnjih desetih letih je
bilo naselje deležno zopet rahlega porasta. Na osnovi povprečja indeksov
I(2001/1961)=106,2 predvidevamo še nadaljnjo rast populacije. |
|
|
4. Zaradi dejavnosti bolnišnice, ki je najtesneje povezana z naravnimi
lastnostmi območja in zaradi zavarovanja dobrin splošnega pomena, je
potrebno ohranjati sedanje ekološko ravnovesje in odstraniti vire
negativnih vplivov na okolje. Ohranjati je potrebno sedanjo kultivirano
podobo naravnega okolja, funkcijo gozdov s posebnim namenom in ostalih
ekosistemov (močvirja, polja, vodotoki), kmetijskih zemljišč, naravno in
kulturno dediščino. |
|
|
5. Razvoj poselitve mora zagotoviti potrebno število stanovanj in
spremljajočih dejavnosti. Za planirano število prebivalcev je potrebno
zagotoviti 50 stanovanj. Zaradi značaja naselja Golnik predpostavljamo
gradnjo 25% stanovanj v večstanovanjskih objektih, 75% pa v organizirani
obliki individualne gradnje. Za dopolnitev oskrbnih in družbenih
dejavnosti je potrebno zagotoviti prostor za dodatno trgovsko in
servisno dejavnost. Novo načrtovana poselitev mora zagotoviti boljšo
izrabo že poseljenih območij, širitev naselja pa skrbno upoštevati
naravne lastnosti. |
|
|
5.3.1.4. Prostorske omejitve |
|
|
Urbanistična zasnova Golnika izhaja iz vodilnega položaja matičnega
naselja v prostoru in je zasnovana na dolgoročnem povezovanju več
zaselkov in razpršenih gradenj v skupno prostorsko celoto. Omejitev
oboda urbanistične zasnove temelji na funkcionalno opredeljeni
razmejitveni črti naselja, ki jo določa preplet vsebin druge in tretje
razmejitvene črte. |
|
|
Prva in najširša je meja gravitacijskega vpliva, torej navezave
okoliških poselitvenih struktur, prebivalstva in infrastrukture. Tako je
za najširše območje gravitacijskega središča možno smatrati celotni
severni predel občine z naselji Zalog, Srednja vas, Babni Vrt, Goriče,
Letenice, Trstenik, Povlje, Pangrčica, Čadovlje, Žablje in deloma
Tenetiše. Močno vlogo v tem prostoru nosi tudi naselje Goriče. |
|
|
Druga, širša, je meja funkcionalnih zemljišč, vezanih na katastrske
občine kot starejšo kategorijo in lastniško opredelitev kmetijskih
zemljišč in gozdov z obstoječimi kmetijami znotraj urbanistične zasnove. |
|
|
Tretja, ožja meja, ki jo prostorski dokument v analizah tudi podrobneje
obravnava, je meja območja stavbnih zemljišč osnovnega naselja in
razpršene gradnje, ki tvorijo urbanistično zasnovo. Za
operacionalizacijo je pomembna zgolj ta, ki je osnova za bilance
površin, oblikovanje dejavnosti in namenske rabe. Ta hkrati omejuje
pozidane površine gravitacijskega središča in predstavlja območje, kjer
veljajo zakonska določila v zvezi z upravljanjem s stavbnimi zemljišči
ter hkrati zamejuje območje, kjer se izvaja kompleksna gradnja.
Vključuje tudi del kmetijskih in gozdnih površin naselja ter območje
čistilne naprave na jugu. |
|
|
33. člen |
|
|
5.3.2. Usmeritve in cilji razvoja dejavnosti |
|
|
Za razvoj naselja so podrobneje konkretizirani naslednji planski cilji
ter razvojne usmeritve: |
|
|
– kvantitativni in kvalitativni razvoj centralnih dejavnosti, ki služijo
prebivalcem obravnavanih naselij in širšega zaledja |
|
|
Dolgoročni plan Mestne občine Kranj določa Golnik tudi v bodoče kot
lokalno središče, ki bo služilo ne samo prebivalcem širšega zaledja,
marveč s svojo bolnišnično dejavnostjo tudi celotni regiji. |
|
|
Glede na sedanje število prebivalstva, ki uvršča Golnik na 6. mesto med
naselji v občini, in ugoden naravni in selitveni prirast je ob
načrtovanih stavbnih zemljiščih nujno okrepiti oskrbne in ostale
centralne funkcije naselja. |
|
|
– preusmeritev prostorskega razvoja naselij iz dosedanjega »zunanjega« v
ti. »notranji razvoj«, ki pomeni intenziviranje rabe znotraj
urbanistične zasnove naselij in njihove kvalitativne izboljšave |
|
|
S kmetijskimi in gozdnimi zemljišči omejevan prostorski razvoj bo torej
narekoval Golniku spremenjeno urbanistično politiko v smislu
intenziviranja že poseljenih območij in optimalnega posega v zemljišča,
ki so bodisi enklave v strnjenih delih stavbnih zemljišč, bodisi
domiselno dolgoročno zaokrožujejo naselje tako v prostorskem kot
funkcijskem oziru. Takšne prostorske možnosti obstojajo za različne
oblike zgoščevanja: za novogradnje, dozidave, nadzidave in drugo, vendar
pa pomenijo zaradi lastništva in sedanjih pravnih regulativ le potencial
za gradnjo, ki pa se bo izkoriščal dolgoročno in spontano. Le v primeru,
da bi zgoščevanje družbeno stimulirali ali da bi uvedli druge ukrepe, bi
se odprle širše možnosti tovrstne gradnje. |
|
|
– funkcionalne dopolnitve naselja s turističnimi dejavnostmi |
|
|
Ugodni klimatski pogoji, prometne zveze in razmere ter njegov
pričakovani razvoj narekujejo, da se celotno območje ustrezno
intenzivneje vključi v turistično ponudbo. |
|
|
– vsestransko izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev v naseljih |
|
|
Izboljševati je potrebno prostorsko in funkcionalno organizacijo
naselja, oživitev trgov, ureditev prometa, še posebej z vidika
dostopnosti do oskrbnih in družbenih dejavnosti, varnosti itd., |
|
|
– varstvo dobrin splošnega pomena in varstvo okolja nasploh |
|
|
– razvoj in krepitev pogojev za kvalitetno ukrepanje v primeru
elementarnih in drugih nesreč |
|
|
34. člen |
|
|
5.3.3. Podrobnejša zasnova organizacije dejavnosti |
|
|
5.3.3.1. Razporeditev dejavnosti v prostoru |
|
|
Značilnosti zasnove dolgoročnega razvoja naselja in dejavnosti v
ureditvenem območju Golnika so naslednje: |
|
|
1. Potrebna je nadaljnja krepitev naselja Golnik s prevladujočo vlogo
dejavnosti bolnišnice, načrtovano stanovanjsko gradnjo, dopolnjevanjem
oskrbnih in družbenih dejavnosti, sanacijo in dograjevanjem komunalnega
omrežja. |
|
|
2. Za razvoj dejavnosti bolnišnice je namenjen severni del naselja,
poleg sedanjih površin še površine vzhodno od parka in objektov
bolnišnice, kamor bi se usmerile morebitne novogradnje. |
|
|
3. Organizirano stanovanjsko gradnjo omogočajo proste površine južno od
obstoječih blokov in gozdno pobočje v Zabrju. |
|
|
4. Razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti je predviden v osrednjem
delu naselja, neposredno ob regionalni cesti. To območje naj bi prevzelo
vse oskrbne, servisne, gostinske, kulturne in družbene dejavnosti za
potrebe prebivalcev naselja, širšega zaledja in deloma potreb
bolnišnice. |
|
|
5. Rekreaciji prebivalcev in gostov bolnišnice so namenjene obstoječe
športne naprave, parkovne površine in neposredno naravno okolje. Vse
navedene površine se bodo urejale in varovale skladno z zahtevami po
ohranitvi kvalitete prostora. |
|
|
6. V ureditvenem območju naselja se bo kmetijstvo razvijalo skladno z
ostalimi dejavnostmi. Najboljša kmetijska zemljišča so v ureditvenem
območju v celoti ohranjena. |
|
|
7. Gozdovi v ureditvenem območju imajo poseben pomen. Gospodarjenje v
njih je podrejeno ekološki, varovalni in rekreacijski funkciji. |
|
|
8. V območju Zabrja namenjamo stanovanjski gradnji 1,8 ha proizvodno
manj pomembnega gozda. |
|
|
9. Primarno cestno povezavo predstavlja regionalna cesta R2-410 Bistrica
pri Tržiču – Kokrica – Kranj. Ostalo so lokalne ceste ter javne poti in
omogočajo neposredno dostopnost znotraj naselja. Vse ceste potekajo po
obstoječih trasah, razen ceste, ki bo napajala novo stanovanjsko območje
v Zabrju. V območju naselja bo potrebno zagotoviti manjkajoče parkirne
površine ter urediti kolesarske in pešpoti. |
|
|
10. Za predviden razvoj naselja je bistvenega pomena komunalna ureditev: |
|
|
– Za območje Golnika je predviden ločen sistem kanalizacije. Obstoječa
čistilna naprava ne zadošča potrebam obstoječe in predvidene gradnje.
Potrebno je sanirati kanalizacijsko omrežje in zgraditi novo ali
sanirati obstoječo čistilno napravo. |
|
|
– Naselje Golnik z bolnišnico se napaja iz vodnih virov – zajetje Golnik
in Ribnikar. |
|
|
– Za potrebe sanitarne in požarne vode za obstoječe naselje in
novogradnje je potrebno sanirati obstoječe vodovodno omrežje in zgraditi
novo. |
|
|
– Območje Golnika se napaja iz šestih trafo postaj. Napajalni vir
predstavlja RTP Tržič. |
|
|
– Območje Golnik je priključeno na magistralno plinovodno omrežje (odcep
Retnje – Golnik), merilno reducirna postaja je zgrajena južno od
regionalne ceste ob trgovini. Na plinovodno omrežje je priključena
Bolnišnica Golnik, omrežje široke potrošnje za napajanje stanovanjskih
območij pa bo potrebno še zgraditi. |
|
|
– Območje je telekomunikacijsko napajano iz avtomatske telefonske
centrale ATC Goriče, ki je z optičnim prenosnim sistemom povezana z
glavno centralno postajo GAT – Kranj. |
|
|
11. Varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine mora zagotoviti
obstoj kulturne krajine s sedanjimi lastnostmi, kar je sestavni del in
pogoj dejavnosti bolnišnice ter kvalitetnih pogojev prebivalcev naselja. |
|
|
35. člen |
|
|
5.3.4. Podrobnejša zasnova namenske rabe |
|
|
5.3.4.1. Območja, na katerih so z družbenim planom določena stavbna
zemljišča |
|
|
Urbanistična zasnova Golnika vključuje 90,383 hektarov zemljišč, od tega
jih je z družbenim planom namenjenih stavbnim zemljiščem 57,714 hektara.
V nadaljevanju so v preglednici prikazana območja urejena z oznako in
poimenovanjem območja. |
|
|
Preglednica območij, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča: |
|
|
-----------------------------------------------------
Oznaka Prevladujoča Površina
območja namembnost območja (ha)
-----------------------------------------------------
GD1 zdraviliška 7,462
GD2 zdraviliška 0,937
GD3 zdraviliška 6,059
GR1 rekreacija v naravnem okolju 4,175
GR2 rekreacija v naravnem okolju 1,255
GR3 rekreacija v naravnem okolju 4,811
GC1 oskrba 2,021
GŠ1 športna igrišča 1,685
GS1 intenzivna večstanovanjska
in ind. stan. gradnja 12,771
GS2 intenzivna in ind. stan. gradnja 1,825
GS3 ind. stan. gradnja 2,725
GS4 ind. stan. gradnja 1,574
GS5 ind. stan. gradnja 3,329
GS6 ind. stan. gradnja 0,777
GS7 ind. stan. gradnja 1,366
GS8 ind. stan. gradnja 0,120
GS9 ind. stan. gradnja 0,162
GS10 ind. stan. gradnja 0,069
GS11 ind. stan. gradnja 0,079
GS12 ind. stan. gradnja 0,055
GS13 ind. stan. gradnja 0,062
GS14 ind. stan. gradnja 0,420
GS15 ind. stan. gradnja 0,490
GM1 čistilna naprava 0,687
-----------------------------------------------------
|
|
|
5.3.4.2. Območja, ki se jim namenska raba ne spreminja in ohranja
prvotno rabo (površine, ki niso namenjene stavbnim zemljiščem) |
|
|
Površine, ki so sicer vključene v urbanistično zasnovo Golnika, a niso
namenjene poselitvi, so: |
|
|
– najboljša in druga kmetijska zemljišča (oznake območij od GK1 do GK15)
v skupni površini 11,897 ha in |
|
|
– gozdna območja kot zelene cezure med območji poselitve (oznake območij
od GG1 do GG4) v skupni površini 20,772 ha. |
|
|
Preglednica območij, ki niso namenjena stavbnim zemljiščem |
|
|
-----------------------------------------------------
Oznaka Prevladujoča Površina
območja namembnost območja (ha)
-----------------------------------------------------
GG1 gozd 9,624
GG2 gozd 5,241
GG3 gozd 5,118
GG4 gozd 0,789
GK1 kmetijstvo 1,654
GK2 kmetijstvo 0,589
GK3 kmetijstvo 0,225
GK4 kmetijstvo 0,704
GK5 kmetijstvo 0,425
GK6 kmetijstvo 0,192
GK7 kmetijstvo 2,949
GK8 kmetijstvo 0,601
GK9 kmetijstvo 1,085
GK10 kmetijstvo 1,320
GK11 kmetijstvo 0,043
GK12 kmetijstvo 0,059
GK13 kmetijstvo 0,263
GK14 kmetijstvo 1,322
GK15 kmetijstvo 0,466
GI1 prometna infrastruktura 2,767
-----------------------------------------------------
|
|
|
36. člen |
|
|
5.3.5. Opredelitve za uresničevanje zasnove |
|
|
5.3.5.1. Območja kompleksne graditve z vrsto prostorskega izvedbenega
načrta |
|
|
Urbanistična zasnova Golnika določa dvoje območij, ki se urejata s
prostorskima izvedbenima načrtoma in sicer: |
|
|
5.3.5.2. Območje urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji |
|
|
Za območja, ki so pretežno že realizirana, oziroma se jim ohranja
prvotna namenska raba, se opredeljuje izdelava prostorskih ureditvenih
pogojev. Prostorski ureditveni pogoji se izdelajo za celotno
urbanistično zasnovo Golnika z izjemo območij z oznakama G1 in G2. S
prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja tudi območje že izvedenega
zazidalnega načrta Golnik – južni del. |
|
|
5.3.5.3. Urbanistično – oblikovalske usmeritve |
|
|
Kvalitetne parkovno – rekreativne površine naselja ter s tem povezano
dendrološko dediščino je potrebno še posebej ohranjati. Prav tako je
treba posebno pozornost posvetiti oblikovanju dopolnilnih gradenj v
območjih z oznakami družbenih dejavnosti (D) ter pri oblikovanju
poselitve še nepozidanih območij kompleksne graditve upoštevati principe
sonaravnega urejanja prostora ter prilagoditve že zgrajeni, oblikovno
kvalitetni arhitekturi neposrednega okolja. |
|
|
5.3.5.4. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine |
|
|
V območju urbanistične zasnove Golnika je treba varovati območja
naravnih vrednot in kulturne dediščine. Poleg tega se je nujno zavzemati
za ohranjanje kvalitet kulturne krajine, krajinske podobe gozdnih in
parkovnih robov ter značilnosti urbanističnega in arhitekturnega
stavbnega oblikovanja. |
|
|
V območju urejanja se nahajajo sledeče naravne vrednote in objekti
nepremičnine kulturne dediščine: |
|
|
1. Varstvo kulturne dediščine: |
|
|
– Golnik – arheološko najdišče Laznikova zijalka |
|
|
– Golnik – grad Golnik |
|
|
– Golnik – Malijeva kapelica |
|
|
– Golnik – Malijevo gradišče |
|
|
– Golnik – slopno znamenje |
|
|
– Golnik – spomenik partizanski saniteti |
|
|
– Golnik – spomenik petim talcem |
|
|
– Golnik – spomenik sklepu vstaje na Golniku in okolici |
|
|
– Golnik – spominska plošča Izidorju Rodetu |
|
|
– Golnik – zdravilišče Golnik |
|
|
2. Varstvo naravne dediščine: |
|
|
– Golnik – slapišče |
|
|
– Golnik – mokrišče |
|
|
6. Opredelitve za uresničevanje dolgoročnega plana |
|
|
37. člen |
|
|
6.1. Usmeritve za načine urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi
akti |
|
|
Dolgoročni plan podrobnejše usmeritve za način urejanja prostora določa
v okviru obeh urbanističnih zasnov v poglavjih 5.2. in 5.3. tega odloka. |
|
|
Za celotno območje mestne občine pa se določajo sledeči načini urejanja
prostora: |
|
|
6.1.1. Prostorski ureditveni pogoji |
|
|
S prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) se urejajo: |
|
|
(1) morfološke celote III. Dobrave, razen območja UN Tenetiše in Brdo,
IV. Sorško polje, razen območje ZN Mavčiče in UN Praše in V. Škofjeloško
hribovje; |
|
|
(2) območja znotraj morfoloških celot I. Urbanistične zasnove mesta
Kranja in II. Urbanistične zasnove Golnik razen območij veljavnih
prostorskih izvedbenih načrtov in območji, za katere je s tem planom v
I. etapi predvedena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (UN, ZN,
LN). |
|
|
(3) Veljavni prostorsko ureditveni pogoji za območja: Kranj,
Golnik-Goriče, Kranjsko Sorško polje, Škofjeloško hribovje in Dobrave se
uporabljajo do sprejetja novih prostorsko ureditvenih pogojev po
posameznih območjih ali morfoloških enotah. |
|
|
Preglednica območij urejanja
s prostorskimi ureditvenimi pogoji
--------------------------------------------
Morfološka celota oznaka / ime PUP
--------------------------------------------
I. Ml2 Mlaka
UZ MESTA KRANJ Ko2 Bobovek
Ko3 Kokrica vas
Ko4 Kokrica
Ko5 Ilovka
Kk3 kanjon
Pre1 Predoslje
Br3 Voge
Br4 Britof
Je6 mestno središče
Pri2 Gorenje
Pri3 Primskovo
Pri4 trgovska cona
Pl1 mestno pokopališče
Pl5 Klanec
Pl6 Planina
Pl7 Cesta 1. maja
Či2 Čirče
Dr1 Nova Drulovka
Dr2 Orehek – Drulovka
Dr3 Velike njive
Sa3 Savska dolina
La3 Labore
La4 Bantale
La5 Polje
Bi1 Bitnje
Bi2 Bitnje vas
Ža1 Žabnica
Ža2 Šutna
Sta3 Stražišče
Sta4 Opekarna
Stu1 Struževo
Zp3 Zlato polje
Šg2 skakalnica
Šg3 Gorenje Sava
Šg 4 Šmarjetna gora
Zp 4 Veliko polje
Ru1 vojašnica
Ru2 Rupa
Ru3 Ovčan
Ks2 sever mesta
II. G3 bolnišnica
UZ GOLNIK G4 Golnik
III.
DOBRAVE 01 Povlje
02 Babni Vrt
03 Letenice
04 Žabje
05 Srednja vas – Goriče
06 Zalog
07 Suha
08 Čadovlje
09 Trstenik
10 Tatinec
11 Goriče
12 Pangršica
13 Srakovlje
14 Tenetiše
IV.
SORŠKO POLJE 01 Meja
02 Jama
03 Podreča
04 Mavčiče
05 Praše
06 Breg ob Savi
V.
ŠKOFJELOŠKO
HRIBOVJE 01 Njivica
02 Čepulje
03 Planica
04 Jamnik
05 Lavtarski Vrh
06 Javornik
07 Podblica
08 Zabukovje
09 Nemilje
10 Pševo
11 Zgornja Besnica
12 Spodnja Besnica
13 Rakovica
14 Sveti Jošt
--------------------------------------------
|
|
|
6.1.2. Prostorski izvedbeni načrti |
|
|
S prostorskimi izvedbenimi načrti mestna občina ureja območja, ki so
predvidena za graditev, širitev ali prenovo naselij ter za izvajanje
drugih posegov v prostor, ki zahtevajo kompleksen pristop k načrtovanju
izrabe prostora. Za posamezne načrtovane posege se izdelajo prostorsko
izvedbeni načrti in sicer: |
|
|
(1) zazidalni načrti za nova naselja ali posamezna območja znotraj
ureditvenih območij naselij ter za turistična in industrijska območja
zunaj ureditvenih območij naselij; |
|
|
(2) ureditveni načrti za prenovo, dopolnilno gradnjo in komunalno
sanacijo v ureditvenih območjih naselij in v drugih poselitvenih
območjih za urejanje zelenih in rekreacijskih površin ter za urejanje
drugih posegov v prostor, ki niso graditev; |
|
|
(3) lokacijski načrti za posamezne infrastrukturne objekte in naprave,
skladno s konceptom razvoja oziroma zahtevami, ki se pojavljajo tekom
realizacije dolgoročnega plana. |
|
|
Preglednica območij urejanja z vrsto
prostorskega izvedbenega načrta
----------------------------------------------------------------
Morfološka Oznaka / ime PIN Vrsta Etapnost
celota PIN realizacije
----------------------------------------------------------------
I. Ml1 Mlaka zahod ZN I.
UZ MESTA Ko1 Čukova jama UN II.
Ko6 cesta Tenetiše –
Mlaka – Zlato polje LN II.
KRANJ Kk1 kanjon Kokre UN II.
Kk2 vzhodna vpadnica LN I.
Br1 Britof jug ZN I.
Br2 R1-210 Britof –
Hotemaže LN I.
Je1 staro mestno jedro ZN veljavni nov II.
Je2 pod obvoznico UN II.
Je3 Beksl UN II.
Je4 vzhodna vpadnica LN I.
Je5 Kidričeva cesta R2 410 LN I.
Pri1 severna obvoznica LN I.
Pl2 Planina jug ZN I.
Pl3 center Huj UN II.
Pl4 vzhodna vpadnica LN I.
Či1 Senožet UN II.
Sa1 Gorenjski sejem UN veljavni -
Sa2 železniška postaja ZN veljavni nov II.
La1 pokopališče Bitnje UN II.
La2 Iskra- del ZN II.
La6 podaljšek Delavske ceste LN II.
Bi3 Gomile UN II.
Bi5 cesta Žabnica – Bitnje –
Stražišče LN II.
Sta1 Pševo ZN I.
Sta2 podaljšek
Delavske ceste LN II.
Zp1 šolski center ZN veljavni -
Zp2 severna obvoznica LN I.
Zp5 cesta Tenetiše – Mlaka –
Zlato polje LN II.
Ks1 severna obvoznica LN I.
II. G1 ZABRJE ZN II.
UZ GOLNIK G2 ZDRAVILIŠČE UN II.
III. BRDO UN I.
DOBRAVE DEPONIJA ODPADKOV UN veljavni -
TENETIŠE
IV. MAVČIČE ZN II.
SORŠKO
POLJE PRAŠE UN II.
----------------------------------------------------------------
|
|
|
6.1.3. Uskladitev pojmov |
|
|
Prostorsko izvedbeni načrti ZN, UN, LN se v skladu z zakonom o urejanju
prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) štejejo za lokacijske
načrte. |
|
|
38. člen |
|
|
6.2. Programske zasnove za pomembnejša območja kompleksne graditve |
|
|
Dolgoročni plan za območja pomembnejše kompleksne graditve, katerih
realizacija je predvidena v prvi etapi izvajanja dolgoročnega plana,
določa izdelavo programskih zasnov. |
|
|
Preglednica območij, za katera se izdelajo
programske zasnove
------------------------------------------------
Oznaka Ime programske zasnove Način
programske urejanja
zasnove
------------------------------------------------
A PLANINA JUG ZN
B MLAKA ZAHOD ZN
C PŠEVO ZN
D BRITOF JUG ZN
E VZHODNA VPADNICA LN
F REGIONALNA CESTA R1-210 LN
G/ SEVERNA OBVOZNICA LN
H BRDO UN
------------------------------------------------
|
|
|
39. člen |
|
|
6.3. Merila za odstopanje prostorskih izvedbenih aktov od dolgoročnega
plana |
|
|
S prostorskimi izvedbenimi akti (PIA) se na podlagi usmeritev iz
prostorskega plana podrobneje določijo merila in pogoji za urejanje
prostora. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v PIA
so dopustna odstopanja: |
|
|
I. glede namembnosti površin v območjih, ki niso namenjena poselitvi, so
dopustna odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajne spremembe
prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v prostorskem planu
določena pretežna namembnost površin; |
|
|
II. glede velikosti stavbnih zemljišč so dopustna manjša odstopanja od
grafično določenih meja: |
|
|
1. za določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječemu objektu, |
|
|
2. za dozidavo k obstoječemu objektu,če ta ne presega 30% obstoječe
zazidane površine objekta, pri čemer se upošteva tudi razširitev
funkcionalnega zemljišča, |
|
|
3. kadar razmejitev ne poteka po parcelni meji in razširitev gradbene
parcele ne presega 500 m2 površine, razširitev stavbnega zemljišča ni
možna preko meje stavbnih zemljišč iz prostorskega plana, ki sovpada s
parcelno mejo, |
|
|
III. za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967, se lahko določi
funkcionalno zemljišče, čeprav v prostorskem planu ni prikazano stavbno
zemljišče, to pa ne velja za pomožne objekte za kmetijstvo, |
|
|
IV. glede meja PIN so dopustna manjša odstopanja, kadar je potrebno v
okviru PIN urediti tudi prometno ali drugo infrastrukturo in je ureditev
tega najprimernejša z istim PIN v istem postopku, sprememba območja
urejanja sme biti izključno povezana s predmetom urejanja PIN, povečave
območja za potrebe zazidave ali drugih ureditev niso dopustne. |
|
|
40. člen |
|
|
6.4. Kriteriji za dopolnjevanje dolgoročnega plana |
|
|
Pri spreminjanju in dopolnjevanju tega dolgoročnega plana Mestna občina
Kranj:ne bo odobravala predlogov za dopolnitev plana: |
|
|
1. ki bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami tega dokumenta; |
|
|
2. ki bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in
delovne razmere; |
|
|
3. ki bodo prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s
slabim prometnim omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, s
poudarjenim varstvom naravnih vrednot in kulturne dediščine; |
|
|
4. ki bodo s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo)
predstavljali potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in
okolja. |
|
|
41. člen |
|
|
6.5. Program dodatnih analiz, raziskav in študij |
|
|
Mestna občina Kranj bo v roku pol leta od uveljavitve dolgoročnega plana
pripravila utemeljen program dodatnih analiz, raziskav in študij, ki so
potrebne na območju mestne občine. Poudarek bo dan pripravi strokovnih
osnov za ponovno vrednotenje kmetijskih zemljišč, izdelavi študije
prometnega urejanja mesta, predvsem zahodne obvoznice in novega
priključka na avtocesto, študije železniških povezav. Izdelana bo ocena
stanja in vrednotenje površinskih kopov (kamnolomi in gramoznice) ter
študija vodnogospodarskih ureditev v območju Bitnje. |
|
|
42. člen |
|
|
6.6. Program nalog, ki jih mora lokalna skupnost opraviti skupaj s
sosednjimi občinami |
|
|
Mestna občina Kranj bo v roku pol leta od uveljavitve dolgoročnega plana
pripravila program skupnih nalog na področju urejanja prostora in
varstva okolja s sosednjimi občinami. |
|
|
III. DRUŽBENI PLAN |
|
|
1. Izhodišče |
|
|
43. člen |
|
|
Družbeni plan Mestne občine Kranj opredeljuje konkretizacijo
srednjeročnih ciljev na področju kompleksnega urejanja prostora. Določa
izdelavo programskih zasnov. |
|
|
2. Programske zasnove |
|
|
44. člen |
|
|
a) Programska zasnova območja planina jug |
|
|
1.0. Opredelitev območja urejanja z izhodišči |
|
|
Stanovanjsko centralni kompleks vzhodnega dela Kranja se ureja že tri
desetletja. Za celotno območje izgradnje vzhodnega Kranja je bil hkrati
z novelacijo urbanističnega načrta Kranja izdelan dispozicijski načrt za
Planino (UVG št. 15/75). |
|
|
Na podlagi sprejetih zazidalnih načrtov je zgrajena I. in II. ter po
obsegu zmanjšana III. faza stanovanjskega kompleksa Planina. Za IV. fazo
imenovano Planina-jug je bil v obsegu 14,3 ha stavbnih zemljišč sprejet
zazidalni načrt Planina-jug (UVG št. 13/88). |
|
|
V postopku usklajevanja navzkrižnih interesov je občina v letu 1991
upoštevala mnenje takratnega republiškega Komiteja za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano in v dolgoročnem planu območje stavbnega
zemljišča v okviru Planine-jug zmanjšala za 7,7 ha (Uradni list RS, št.
20/91). Tako je bilo funkcionalno zaokroženo območje, ki leži v stečišču
obstoječih prometnic, prerezano na dvoje, zato zazidalni načrt ni bil
realiziran. S temi programskimi zasnovami ponovno opredeljujemo in
utemeljujemo posege na območje kompleksa Planina-jug. |
|
|
Območje je na jugovzhodu omejeno z regionalno cesto R1-210 Zg. Jezersko
– Preddvor – Kranj – Škofja Loka, na jugozahodu ga omejuje Cesta 1.
maja, na severu meji na pokopališče, na zahodu pa na obstoječo
stanovanjsko sosesko Planina. |
|
|
Območje vključuje podobmočji PL S6 in PL CS1. V prvem prevladuje
stanovanjska dejavnost, v drugem pa se stanovanjska dejavnost prepleta s
centralnimi funkcijami. |
|
|
V območju se nahajajo sledeče parcelne številke 512/2 del, 353/2, 523,
524, 353/1, 515/2, 341/3, 338/2, 339/6, 336/4, 512/5, 115/3, 111/1, 110,
112/1, 334/4, 505/2, 344, 342/1, 345/1, 350/1, 349/3, 349/4, 349/5, 205,
195/16, 195/5, 195/6, 195/17, 195/18, 202, 203, 204, 207, 208, 206, 522,
349/1, 349/2, 349/7, 196/3, 191/1, 191/2, 193, 194/1, 194/2, 195/1,
195/23, 195/24, 195/9, 195/2, 195/10, 195/25, 195/11, 195/12, 195/3,
195/8, 195/22, 195/19, 195/20, 195/7, 195/4, 195/13, 195/14, 195/15 vse
k.o Čirče. Površina območja znaša 10,44 ha. Podatki o parcelnih
številkah še niso ažurirani in predstavljajo podatke iz veljavnih
geodetskih podlag. |
|
|
2.0. Organizacija dejavnosti s podlagami za določitev stavbnih zemljišč |
|
|
2.1. Zasnova dejavnosti |
|
|
Območje Planina jug predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječega
naselja Huje-Klanec. Območje je vpeto med površine pokopališča na severu
in dvoje prometnic na ostalih robovih. Prometnice hkrati predstavljajo
zunanjo napajalno prometno omrežje območja. |
|
|
Območje programske zasnove je v pretežnem delu namenjeno centralnim
dejavnostim, razvoju območja varovanih stanovanj za prebivalce tretjega
starostnega obdobja in stanovanjski dejavnosti, za katere v zadnjem
desetletju ni razpoložljivih površin. Mesto Kranj je namreč v
preteklosti letno gradilo precejšnje število stanovanj. Takšen tempo je
seveda imel za posledico tudi, gledano z današnjega zornega kota,
gradnjo nižjega standarda stanovanj. Preglednica gradnje kaže trend
intenzivnega upadanja v zadnjih letih, ki je poleg zmanjšanih potreb
tudi posledica nerazpolaganja z ustreznimi površinami za gradnjo. |
|
|
2.2. Organizacija razmejitve dejavnosti |
|
|
Organizacija dejavnosti izhaja iz izhodišč korekcije negativnega upada
gradnje z zagotovitvijo zadostnih površin za dolgoročni razvoj
organizirane intenzivne stanovanjske gradnje. |
|
|
Območje je funkcijsko razmejeno na dvoje funkcionalnih celot, in sicer: |
|
|
– FCS1 – funkcionalna celota prepleta centralnih in stanovanjskih
dejavnosti ob glavnem križišču na jugovzhodu območja in |
|
|
– FCS2 – funkcionalna celota stanovanj v kombinaciji z varovanimi
stanovanji. |
|
|
V območju urejanja se določa okvirno 1500 prebivalcev in 20.000 m2
površin za centralne dejavnosti. |
|
|
Vsa podobmočja so podrobneje obdelana v elaboratu programskih zasnov, ki
obsega grafični in tekstualni del. |
|
|
2.3. Vrsta prostorskega izvedbenega akta |
|
|
Ker gre za izrazito kompleksno gradnjo, se določa izdelava zazidalnega
načrta, ki podrobneje opredeli meje, namen, s pogoji za izrabo območja,
merila in pogoje za oblikovanje in urejanje, merila in pogoje za izvedbo
prometnega, komunalnega in energetskega omrežja ter etapnost izvedbe
posegov. Zazidalni načrt tudi podrobneje prikaže razmejitve med
varovanimi stanovanji in ostalimi stanovanji. |
|
|
3. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko |
|
|
in krajinsko oblikovanje |
|
|
Območje predstavlja zaključek mestnega tkiva Kranja. Temu primerno je
podrejen koncept oblikovanja. |
|
|
Območja prepleta dejavnosti predstavljajo južni zaključek sekundarnega
mestnega centra z ustrezno komunalno in oskrbno infrastrukturo.
Tipologija objektov je prilagojena namembnostim, objekti so v načelu
nižji, maksimalni gabariti do K+P+3+M, objekti izključno centralnih
dejavnosti so lahko celo še nižji (K+P do K+P+1). |
|
|
Območja prepleta pretežno stanovanjskih dejavnosti in varovanih
stanovanj predstavljajo prehod v ostalo sosesko in so temu primerno
gabaritno prilagojena. Gabariti so lahko višji, oblikovanje in zasnova
pa prilagojeni kvalitetnim bivalnim pogojem sodobnih stanovanjskih
sosesk, ki upoštevajo tudi kvalitete odprtega prostora, zunanjih trgov
in parkov. |
|
|
Mirujoči predmet je načeloma umaknjen v podzemne etaže. |
|
|
4. Gospodarska infrastruktura območja, objekti |
|
|
in naprave |
|
|
Prometna infrastruktura |
|
|
Območje se prometno primarno navezuje na obstoječo regionalno cesto
R1-210, ki v križišču na jugu prečka lokalno cesto LC 251-010 in glede
na pomembnost križišča tvori interni fokus prometnega dogajanja. |
|
|
Komunalna infrastruktura |
|
|
Komunalna infrastruktura je bila od začetka grajena za celoten kompleks.
Tako so na območju Planine zgrajeni: kotlarna Planina, obvozna cesta z
mostom preko Save, velik del kanalizacijskega, vodovodnega, električnega
in toplotnega sistema. |
|
|
Vodovodno in kanalizacijsko omrežje |
|
|
Komunalno opremljanje do območja je v celoti zagotovljeno in deloma že
izvedeno. Glede na kapaciteto območja se določa navezava na obstoječe
sisteme, ki se ustrezno rekonstruirajo in dograde. Kanalizacijsko se
območje priključuje na novozgrajeni kolektor s končno dispozicijo v
čistilni napravi Kranj. |
|
|
Energetika |
|
|
Obstoječe sekundarno energetsko elektroomrežje zadošča potrebam širitve
obsega poselitve naselja. Novi priključki, omrežje in povezave javne
razsvetljave se izvedejo v kabelski; pred realizacijo je potrebno
dodatno preveriti ustreznost omrežja, objektov in naprav. Območje bo
priključeno na obstoječe plinovodno omrežje. |
|
|
Telekomunikacije |
|
|
Glede na potrebno število novih telefonskih priključkov obstoječe TK
omrežje ne zadostuje; določa se izvedba interne TK mreže s priključkom
na obstoječo ATC. Novodoločeno omrežje se izvaja kabelsko. |
|
|
Javna higiena |
|
|
Določa se ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov (ekološki otoki).
Zbiranje se vrši na za to posebej določenih lokacijah. |
|
|
5.0. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine |
|
|
Lokacija ne zahteva posebnih usmeritev z navedenega področja. |
|
|
6.0. Etapnost realizacije |
|
|
Možna je fazna izgradnja območja, pri čemer je potrebno predhodno ali
sočasno izvesti vso pripadajočo in tranzitno komunalno infrastrukturo,
objekte in naprave, ki zagotavljajo delovanje posamezne faze. |
|
|
7.0. Usmeritve v primreu naravnih in drugih nesreč |
|
|
Ureditveno območje Planina jug se nahaja na področju, kjer ni
pričakovati izjemnih nevarnosti, zagotavljati je potrebne ukrepe
protipožarnega varstva. |
|
|
45. člen |
|
|
b) Programska zasnova območja mlaka zahod |
|
|
1.0. Opredelitev območja urejanja |
|
|
Območje programske zasnove Mlaka zahod se nahaja severovzhodno od
priključka na avtocesto Kranj zahod in je vpeto med obstoječo
individualno stanovanjsko gradnjo naselja Mlaka na vzhodu,
novonastajajočo sosesko na severu ter gozdne površine na zahodu. Na jugu
je omejeno z lokalno cesto LC-183-020. V območju se nahajajo sledeče
parcelne številke 367, 366, 365, 362, 361, 359/1, 360/2, 363, 364,
360/1, 359/2, 359/3, 359/4, 359/5, 359/6, 359/7, 358, 357/1, 356, 355/2,
355/14, 353, 351/1, 351/2, 350, 347/1, 355/9 – del, 355/10 – del,
355/12, 355/20 – del, 355/13 – del, 357/3, 357/2, 355/1 – del, 318/49,
318/1 – del, 355/11, 403/1 – del, 403/5, 354/1, 353, 352/3, 352/4,
352/10, 352/11, 352/17, 352/1, 352/12 – del, 352/18, 403/9, 448/5,
444/2, 429/3 – del, 442/3 – del, 441, 440/1 – del, 448/1 – del, 448/4 –
del, vse k.o. Kokrica, 615, 616, 619/2 – del, 620/2, 624 vse k.o. Kranj.
Površina območja znaša 27,77 hektara. |
|
|
2.0. Organizacija dejavnosti s podlagami za določitev stavbnih zemljišč |
|
|
2.1. Zasnova razmejitve dejavnosti |
|
|
Ureditveno območje predstavlja funkcionalno zaokrožitev naselja Mlaka,
ki je bilo z realizacijo novonastajajoče soseske na severu že usmerjeno
na površine zahodno od naselja. Glede na lego v prostoru je ob naselju
določena tudi nova osrednja prometnica, ki povezuje zahodni del Kranja z
Golnikom in s svojim potekom predstavlja razbremenilno cesto obstoječi
regionalni cesti R2-410. |
|
|
Območje združuje več podobmočij, ki so opredeljena v urbanistični
zasnovi mesta Kranja, in sicer dvoje podobmočij centralnih dejavnosti
(Ml C1 in Ml C2), osrednje stanovanjsko podobmočje z oznako Ml S4, ki
posega z dvoje še nepozidanih enklav v podobmočje z oznako Ml S6, ki je
prav tako pretežno stanovanjsko; v skladu z zasnovo ohranjanja gozdnih
površin je v območju dvoje podobmočij gozdnih površin (MlG2 in MlG3). |
|
|
Glede na mikroconiranje je območje razdeljeno na več funkcionalnih
celot, in sicer: |
|
|
FCC 1 – osrednje površine oskrbnih dejavnosti na severu;
FCC 2 – vstopne površine na jugu s trgovskimi in gostinskimi programi;
FCS 1 – vzhodne površine organizirane stanovanjske gradnje;
FCS 2 - enklava površin v sicer že pozidanem delu, na vzhodu območja
namenjena prostostoječi individualni stanovanjski gradnji;
FCI – funkcionalna celota osrednje prometnice sever – jug;
FCG1 – funkcionalna celota gozdnih površin na zahodu in
FCG2 – funkcionalna celota enklave gozda med stanovanjskimi in
centralnimi dejavnostmi.
|
|
|
2.2. Podrobnejša zasnova funkcionalnih celot |
|
|
2.3. Vrsta prostorskega izvedbenega akta |
|
|
Območje kompleksne stanovanjske gradnje se ureja z zazidalnim načrtom. |
|
|
3.0. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje |
|
|
Vedutno izpostavljena lega stanovanjskega dela območja narekuje
kvalitetno oblikovanje soseske, ki mora temeljiti na usklajenih zasnovah
stavbnih mas, enotnosti naklonov in enotnih materialih ter barvah streh.
Območje mora zagotavljati upoštevanje enotnega urbanističnega rastra,
kar omogoča optimalnost izrabe funkcionalnih zemljišč, dostopov in
dovozov ter ustrezno požarno varnost. Konkretizacija se predpiše v
prostorskem izvedbenem načrtu. |
|
|
4.0. Gospodarska infrastrukturna območja, objekti in naprave |
|
|
Cestno omrežje |
|
|
Dejavnosti območja in značilnosti terena narekujejo dostope do objektov
izključno s priključki, ki se izvedejo na LC – 183 – 010. |
|
|
Energetika |
|
|
Območju se zagotavlja potrebna električna energija preko dograjene
obstoječe trafopostaje. Do območja in po območju se razvodi izvedejo v
kablirani zemeljski izvedbi. Območje je za potrebe ogrevanja vezano na
sistem plinifikacije mesta. |
|
|
Kanalizacijsko in vodovodno omrežje |
|
|
Za potrebe funkcioniranja dejavnosti stanovanjske cone se izvede
ustrezno kanalizacijsko in vodovodno omrežje. |
|
|
Telekomunikacije |
|
|
Določa se izvedba telekomunikacijskega omrežja z navezavo na ATC oziroma
variantno na razpoložljive vode ob južnem delu območja. |
|
|
Javna higiena |
|
|
Odpadki se ločujejo. V stanovanjski coni se odpadki zbirajo ločeno,
odvaža pa jih pooblaščena organizacija na deponijo komunalnih odpadkov. |
|
|
5.0. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine |
|
|
Skladno z lokacijo in iz tega izhajajočih omejitev se varujejo in blago
zaokrožujejo gozdni robovi, sonaravno urejajo zelene površine ob
vodotoku na vzhodu ter v optimalni možni meri ohranja avtohtona
vegetacija. Glede na dejansko stanje območja je v hortikulturnih
ureditvah obvezno intenzivirati zelene preduhe ter vmesne vložke
drevesne vegetacije. |
|
|
6.0. Etapnost realizacije |
|
|
Realizacija posameznih funkcionalnih celot je med seboj povsem
neodvisna. Etapnost je pogojena zgolj za ukrepe zagotovitve usklajene
komunalne infrastrukture. |
|
|
7.0. Usmeritve v primeru naravnih ali drugih nesreč ter obrambe |
|
|
Pri realizaciji območja je potrebno zagotoviti vse ukrepe v zvezi s
plazenjem terena ter ukrepe zagotovitve statično kvalitetne gradnje.
Pred pričetkom je obvezno pridobiti goemehansko poročilo o stanju
terena. |
|
|
47. člen |
|
|
d) Programska zasnova območja britof jug |
|
|
1.0. Opredelitev območja urejanja |
|
|
Območje programske zasnove se nahaja severno od avtoceste in hkrati
zahodno od regionalne ceste R1-210. Zg. Jezersko – Preddvor – Kranj –
Škofja Loka – Gorenja vas – Cerkno – Želin in obsega enklavo kmetijskih
zemljišč vzhodno od naselja Britof. Južno od območja se nahaja cezura
gozdnih površin. V območju se nahajajo sledeče parcelne številke 810,
811, 814, 815, 816, 817, 818, 819, 822, 821, 820, 825/2, 825/1, 824/2,
823, 824/1, 824/4, 824/3, 813, 826, 812, 871, 873, 874 vse k.o Britof.
Površina območja znaša 5,871 hektara. |
|
|
2.0. Organizacija dejavnosti s podlagami za določitev stavbnih zemljišč |
|
|
2.1. Zasnova razmejitve dejavnosti |
|
|
Ureditveno območje predstavlja funkcionalno zaokrožitev naselja Britof.
Območje je bilo z zazidalnim načrtom leta 1982 (UVG št. 20/82) že
opredeljeno za stanovanjsko gradnjo, v skladu s tedaj veljavnim
dolgoročnim in družbenim planom občine Kranj. Ker gre za sorazmerno
majhne površine, je na njih logičen razvoj individualne gradnje, čemur
se namenja celotno območje urejanja. Le del površin na vzhodu, vzdolž
celotnega poteka regionalne ceste, je namenjen zeleni cezuri med mirno
stanovanjsko sosesko in prometnico. |
|
|
Na območju se že nahaja nekaj stanovanjskih objektov, ki so bili leta
1993 legalizirani na podlagi PUP za sanacijo degradiranega prostora. |
|
|
2.2. Podrobnejša zasnova funkcionalnih celot |
|
|
Območje je v skladu z razmejitvijo dejavnosti razdeljeno na dvoje
funkcionalnih celot in sicer: |
|
|
– FCS1, ki predstavlja osrednjo območje stanovanjskih dejavnosti in |
|
|
– FCR1, ki predstavlja zeleno (rekreativno) cezuro proti regionalni
cesti. |
|
|
FCS1 je namenjena izgradnji individualnih stanovanjskih objektov
povprečne gostote 80 prebivalcev/hektar. |
|
|
FCR1 je pas zelenih površin ob regionalni cesti, ki ga je možno
oblikovati kot urejeno zelenico oziroma kot intenzivnejšo zeleno bariero
z višjo vegetacijo (parkovna ureditev). |
|
|
2.3. Vrsta prostorskega izvedbenega akta |
|
|
Območje urejanja predstavlja večinoma nepozidana površina, kjer je pogoj
kompleksno urejanje, zato se določa izdelava zazidalnega načrta. |
|
|
3.0. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje |
|
|
Lokacija območja nalaga izdelovalcu zazidalnega načrta občutljiv pristop
do robnih predelov območja na vzhodu. Zato je od prečkanja regionalne
ceste R1-210 z avtocesto vzdolž ceste predvidena zelena bariera. |
|
|
Oblikovanje stanovanjske soseske sledi konceptu formiranja zaključenih
prostorskih enot med pasovi internih prometnic in vstopno zbirno cesto.
Ob zbirni cesti se določa izvedba kolesarke steze, ki se navezuje na
kolesarsko stezo ob regionalni cesti, povsod ob cestišču pa so tudi
hodniki za pešce. |
|
|
Koncept urejanja v načelu sledi enostavnemu tipu pozidave zahodno ob
območju, a ga v sredinskem delu nadgrajuje s prej omenjenimi sklopi
prostorskih enot. Stremeti je k oblikovanju mehkih prehodov
funkcionalnih sklopov bivalnih enot na vzhodu v parkovne površine z
obvezno prilagoditvijo robov zajed oziroma zagotovitvijo potrebnih peš
prehodov. |
|
|
4.0. Gospodarska infrastruktura območja, objekti in naprave |
|
|
Prometna infrastruktura |
|
|
Območje se prometno primarno navezuje na obstoječo regionalno cesto
R1-210, ki je direktno priključena na AC preko novega priključka Kranj
sever. Osrednja prometnica, ki poteka preko območja, je hkrati glavna
zbirna cesta območja. |
|
|
Vodovodno in kanalizacijsko omrežje |
|
|
Širitev naselja Britof vzhod zahteva sočasno komunalno opremljanje.
Glede na kapaciteto območja se določa navezava na obstoječe sisteme, ki
se ustrezno rekonstruirajo in dogradijo. Pred izgradnjo naselja je
potrebno urediti priklop na kanalizacijo in čistilno napravo.
Kanalizacijsko se območje priključuje na glavni zbiralnik s končno
dispozicijo v čistilni napravi Kranj. |
|
|
Energetika |
|
|
Obstoječe sekundarno energetsko elektroomrežje zadošča potrebam širitve
obsega poselitve naselja. Novi priključki, omrežje in povezave javne
razsvetljave se izvedejo v kabelski obliki. |
|
|
Območje je potrebno priključiti na plinovodno omrežje. |
|
|
Telekomunikacije |
|
|
Glede na potrebno število novih telefonskih priključkov obstoječe TK
omrežje zadostuje; določa se izvedba interne TK mreže s priključkom na
obstoječo ATC. Novodoločeno omrežje se izvaja kabelsko. |
|
|
Javna higiena |
|
|
Določa se ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov (ekološki otoki).
Zbiranje se vrši na za to posebej določenih lokacijah. |
|
|
5.0. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine |
|
|
Ureditveno območje se nahaja v bližini odprtih, vedutno izpostavljenih
površin. Pri posegih je potrebno pozornost nameniti varstvu naravnih
vrednot ter oblikovanju območja na način, ki omogoča sonaravnost posegov
ter sobivanje naravnega habitata in stanovanjske soseske. Območje je
snovati tako, da se blaži poglede na naselje z vzhoda z ustreznimi
zelenimi (parkovnimi) ureditvami. |
|
|
6.0. Etapnost realizacije |
|
|
Možna je fazna izgradnja območja, pri čemer je potrebno predhodno ali
sočasno izvesti pripadajočo in tranzitno komunalno infrastrukturo,
objekte in naprave, ki zagotavljajo delovanje posamezne faze. |
|
|
7.0. Usmeritve v primeru naravnih in drugih nesreč |
|
|
Ureditveno območje Britof jug se nahaja na področju, kjer ni pričakovati
izjemnih nevarnosti, zagotavljati je treba potrebne ukrepe
protipožarnega varstva z zagotovitvijo zadostnih odmikov med objekti in
pravilno razporeditvijo prometnic. |
|
|
48. člen |
|
|
e) Programska zasnova območja vzhodne vpadnice |
|
|
1.0. Opredelitev območja urejanja z izhodišči za načrtovanje |
|
|
Območje programske zasnove se nanaša na realizacijo vzhodne mestne
vpadnice. Za opredelitev poteka trase, ki je vključena v programsko
zasnovo, so bile izdelane variantne programsko – urbanistične zasnove. |
|
|
Na osnovi urbanističnega vrednotenja predstavljenih variant je bila
izbrana varianta, ki povezuje mestno središče (Bleiweisovo cesto) preko
Mladinske ulice in v nadaljevanju s prečkanjem globeli Kokre med
Gregorčičevo ulico na desnem in Likozarjevo ulico na levem bregu na
območju Planine. |
|
|
Usmeritve za pripravo zasnov temeljijo na izhodišču povezave dveh
markantnih fokusov mesta, stanovanjskega središča Planine in mestnega
središča z vitalnimi družbenimi dejavnostmi. Prenova severnega mostu in
Oldhamske ceste je sicer pomemben prispevek k prometni ureditvi mesta, a
brez ustrezne dodatne povezave obeh bregov Kokre zaradi večje
propustnosti zgolj povečuje frekventnost prometa ter posledično veča
prometne zastoje v stičiščih Bleiwesove in Oldhamske oziroma Bleiweisove
in Ceste Staneta Žagarja. Zaprtje južnega mostu in Poštne ulice za
motorni promet zaradi oblikovanja peščevih con starega jedra mesta
Kranja dodatno utemeljuje potrebo po novi prometnici. Večanje števila
motornih vozil ob logični zahtevi uporabnikov cest in storitev javnega
sektorja po zagotovitvi zadostnih površin za mirujoči promet v bližini
mestnega središča terja sočasno razreševanje lokacij garažnih hiš ob
vstopu v strogo središče. |
|
|
Podrobnejši potek trase z mejo območja je razviden iz grafičnega dela. |
|
|
2.0. Organizacija dejavnosti s podlagami za določitev stavbnega
zemljišča |
|
|
Organizacija dejavnosti znatno upošteva dejstvo ohranitve dejanskih
prometnic na območju obravnave. Povezuje dvoje krožišč, prvega na
Likozarjevi in drugega v stičišču tokrat štirih prometnic, Bleiweisove,
Žagarjeve, Mladinske in Stošičeve, na katero se, po njeni razširitvi in
rekonstrukciji, navezuje tudi obstoječa posodobljena mestna avtobusna
postaja. S to varianto se določa dvoje vmesnih križišč, eno v podaljšku
Žanove, z upoštevanjem priključka na Cesto na Klanec, ter drugega z
Gregorčičevo ulico, s katere se v južnem kraku v podaljšku obstoječih
prometnic ob Občini in Globusu predvideva dvoje uvozov v garažno hišo. |
|
|
Razporeditev dejavnosti omogoča poudarjanje peščevih površin v osrednjem
delu mesta, saj predvideva kot peščeve cone tako Stritarjevo, kot južni
del Partizanske ulice, kasneje tudi Slovenski trg. Omogočeni so dostopi
v troje novopredvidenih garažnih hiš, pri čemer se garažna hiša ob
Partizanski napaja izvennivojsko iz južne garažne hiše pod povezovalko.
Predvideva tudi izrabo mostu, katerega oblikovanje se določa s
prostorskim izvedbenim aktom s predhodno pripravo presoje vplivov na
okolje. |
|
|
Za potek trase vzhodne mestne vpadnice se določa izdelava lokacijskega
načrta, ki se navezuje tudi na urejanje območij Stare Save na desnem
bregu kanjona Kokre. |
|
|
3.0. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje |
|
|
Vzhodna mostna vpadnica nadaljuje profil obstoječe že izvedene
povezovalke z vzhodne smeri do Likozarjeve ulice, s tem da obojestransko
ohranja dolgoročni koridor zelenice, kolesarske steze in hodnika za
pešce. Njegovo oblikovanje se določa s prostorskim izvedbenim aktom,
predhodno se pripravi tudi presoja vplivov na okolje. Na desnem bregu
reke, enako kot na levem, vpadnica, ki po križanju z Gregorčičevo ulico
nadaljuje po Mladinski do krožišča, ohranja prvotni profil. Ob peščevih
površinah se nizajo izstopi v zelene parkovne površine oziroma navezave
na bližnje peščeve prometnice (južni del Partizanske, Stritarjeva, slepi
zaključki Ceste talcev, itd.) |
|
|
Urbanistične usmeritve predvidevajo tudi rušitve in sicer stanovanjski
objekt na lokaciji vzhodnega krožišča Likozarjeve, nadalje sklop
objektov (ali del) gostišča, v stiku z Gregorčičevo ulico pa
stanovanjski objekt ter sklop objektov stare Save in Merkurja. Rušitve
slednjih so smiselna opcija v primeru nadomestitve z garažno hišo ter
poslovno – stanovanjskim kompleksom. Nova trasa namreč s svojim potekom
odpira nove možnosti izrabe obcestnih površin. Tako se predvideva
optimalna pozidava desne strani reke z obveznim varovanim zelenim
koridorjem kanjona Kokre ter robne vegetacije ob prelomnicah. |
|
|
4.0. Gospodarska infrastrukturna območja, objekti in naprave |
|
|
4.1. Opis trase |
|
|
Potek trase med Likozarjevo ulico in globeljo reke Kokre ter v
nadaljevanju proti Gregorčičevi ulici predstavlja najkrajšo možno
povezavo obeh bregov Kokre z neposrednim premim nadaljevanjem smeri iz
smeri že izvedene vzhodne vpadnice. Potrebna bo rušitev obstoječih
objektov na tem pozidanem območju. V nadaljevanju pa poteka trasa preko
kmetijskih površin in premosti kanjon Kokre (okoli 20 m severno od
obstoječega mostu v dnu globeli) na mestu, kjer je ta širok približno
120 m. |
|
|
Po prehodu na desni breg se v smeri proti križišču z Gregorčičevo ulico
trasa z desno krivino polmera 400 m usmeri v koridor obstoječe Mladinske
ulice, v katerem poteka s prilagoditvami obrobnemu pozidanemu območju v
levi krivini polmera 1.000 m. Izza križišča z Bleiweisovo cesto se smer
cestnega koridorja nadaljuje proti Stošičevi ulici. |
|
|
Dolžina obravnavanega odseka med križiščema z Likozarjevo ulico in
Bleiweisovo cesto je okoli 800 m. |
|
|
4.1. Niveletni potek |
|
|
Nov prometni koridor premosti globok kanjon reke Kokre na višini gornjih
rečnih teras dobrih 25 m iznad rečne struge. |
|
|
Od križišča z Likozarjevo ulico na Planini se niveletni potek znižuje z
2,1% padcem proti kanjonu Kokre, od križišča s podaljškom Žanove ulice
se niveletni potek (na območju mostu) z blagim vzponom 0,57% dviguje
proti desnemu bregu in od križišča z Gregorčičevo ulico nadaljuje v
koridorju obstoječe Mladinske ulice z 2,3% vzponom do križišča z
Bleiweisovo cesto. |
|
|
4.2. Karakteristični profili |
|
|
Načrtovan je sledeči karakteristični profil, ki izhaja iz osnovne širine
dvopasovnega vozišča 2 x 3,25 m = 6,50 m, obojestranskih kolesarskih
steza in hodnikov za pešce. |
|
|
Profil kolesarskih steza in hodnikov za pešce varira glede na prostorske
možnosti in predvideno urbanistično izrabo prostora. |
|
|
Odsek med križiščem z Likozarjevo ulico in podaljškom Žanove ulice
(dolžina odseka je okoli 200 m) ima načrtovani stranski zelenici širine
2,5 m, ki ločujeta obojestranski kolesarski stezi širine 1,0 m in
hodnika za pešce širine 2,40 m od dvopasovnega vozišča. |
|
|
Odsek med podaljškom Žanove ulice in Gregorčičevo ulico (dolžina odseka
je okoli 300 m na območju mostu čez Kokro) ima načrtovani obojestranski
kolesarski stezi širine 1,75 m ob vozišču ter obojestranska hodnika za
pešce širine 2,40 m. |
|
|
Na odseku med križiščem z Gregorčičevo ulico in križiščem z Bleiweisovo
cesto (odsek dolžine je okoli 200 m) se obojestranska kolesarska steza
ob vozišču in hodnik za pešce prilagajata razpoložljivemu prostoru
obstoječe robne pozidave. Pri tem je treba upoštevati širino kolesarske
steze 1,75 m in širino hodnika za pešce 1,60 m. V primeru prostorskih
omejitev se zmanjša širina hodnika za pešce, kar je opravičljivo glede
na bližnjo Stritarjevo ulico, ki bo v celoti namenjena predvsem peš
prometu. |
|
|
4.3. Križišča / krožišča |
|
|
Načrtovana trasa poleg obeh robnih križišč z Likozarjevo ulico na levem
in Bleiweisovo cesto na desnem bregu vključuje še dve križišči, in sicer
v podaljšku Žanove ulice na levem in obstoječo Gregorčičevo ulico na
desnem bregu. |
|
|
Z namenom umirjanja prometa in ustrezno prometno prepustnostjo se določa
možnost ureditve krožnega križišča na Likozarjevi ulici; ureditev
krožnega križišča v podaljšku Žanove ulice je smiselna zaradi ohranitve
dvopasovnega profila na mostu (pri klasičnem križišču bi bila potrebna
širitev za pas za leve zavijalce), krožišče z Bleiweisovo cesto pa je
edina možna rešitev zaradi stikanja petih prometnih smeri. |
|
|
Križišče z Gregorčičevo ulico je načrtovano v klasični obliki
štirikrakega križišča, ker se načrtuje ukinitev priključka Stritarjeve
ulice (cone za pešce), hkrati pa takšna rešitev narekuje ukinitev
priključka južnega kraka Partizanske ceste. Dostop na to območje je
potrebno urediti preko že obstoječih poti na Gregorčičevo ulico na
območju severno od Prešernovega gaja. |
|
|
Morebitna umestitev krožnega križišča vključno z ohranitvijo
priključevanja Partizanske ceste bi močno posegla v območje
najjužnejšega objekta ob Partizanski cesti. |
|
|
Da bi zavarovali stanovanjske objekte na zahodnem robu južnega
priključka Gregorčičeve ulice in objekte z vrtovi na vzhodnem robu
severnega priključka Gregorčičeve ulice, je načrtovano križišče dokaj
razpotegnjeno in za promet v smeri Gregorčičeve dokaj neugodno zaradi
poteka v nasprotnosmernih krivinah v samem križišču in ostrega kota
križanja cestnih smeri. |
|
|
5.0. Obveznosti za nadaljnje načrtovanje |
|
|
Poleg razpotegnjenosti križišča z Gregorčičevo ulico in prisilnega
prilagajanja poteka ceste v območju križišča je potrebno pri načrtovanju
dodatno utemeljiti krožno križišče z Bleiweisovo cesto. Obseg tega
križišča je omejen z obcestno pozidavo, stičišče današnjih cest leži v
nagibu, kar je za ureditev krožnega križišča zahtevno, načrtovani posegi
so namreč v območju parkovnih in pozidanih površin. |
|
|
V nadaljnji fazi je potrebno predvsem na teh ključnih točkah podrobneje
preučiti v programski zasnovi podane rešitve, ki morajo temeljiti na
ustreznih podlagah in upoštevati rezultate prometnih analiz ter
prometnega dimenzioniranja ključnih križišč. |
|
|
6.0. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine |
|
|
Pri načrtovanju je potrebno vso pozornost nameniti varstvu naravnih
vrednot ter oblikovanju območja na način, ki omogoča sonaravnost posega
ter sobivanje naravnega habitata. |
|
|
49. člen |
|
|
f) Programska zasnova regionalne ceste R1-210 |
|
|
na odseku Hotemaže – Britof |
|
|
1.0. Opredelitev območja urejanja |
|
|
Območje programske zasnove se nanaša na del načrtovanega cestnega
odseka, ki se nahaja v Mestni občini Kranj. Predstavlja del odseka
regionalne ceste R 1-210 Hotemaže – Britof, ki sicer poteka od križišča
nove regionalne ceste R 1-210 s krajevno cesto Hotemaže – Olševek v
Hotemažah (sosednja občina) do obstoječega križišča s cesto Predoslje –
Šenčur v naselju Britof. Podrobnejši potek je razviden iz grafičnega
dela. |
|
|
2.0. Organizacija dejavnosti s podlagami za določitev stavbnega
zemljišča |
|
|
Površine znotraj območja urejanja so namenjene realizaciji regionalne
prometne infrastrukture kot dela širše državne prometne mreže. Določa se
izgradnja ceste prečnega prereza NPP 10,00 v poteku od občinske meje do
križišča Britof ter preureditev sedanjega trikrakega križišča v
štirikrako križišče. Trasa je v celoti (tako niveletno kot situativno)
usklajena s potekom preko občine Šenčur, v kateri se nahaja pretežni del
bodoče ceste. Za območje poteka ceste in rekonstrukcije križišča se
določa izdelava lokacijskega načrta. |
|
|
3.0. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje |
|
|
Še nerealizirani del odseka regionalne ceste (del južno od križišča
Britof je že vrsto let izveden) predstavlja logično prostorsko
nadaljevanje do sedaj manjkajočega odseka v elementih, ki so v ostalih
delih že izvedeni. Posebne usmeritve se ne določajo. Pri načrtovanju
križanj poljskih poti se izvennivojska prečkanja načeloma ne izvajajo,
oblikujejo se priključki s širinami uvoza 3,0 m. |
|
|
Glede na potek regionalne ceste ob robu kmetijskih zemljišč se niveleta
iz razloga maksimalnega zlitja z okoljem lahko postavi maksimalno 0,8 m
nad povprečno koto okoliškega terena. |
|
|
4.0. Gospodarska infrastrukturna območja, objekti in naprave |
|
|
Prometnica R 1-210 |
|
|
Ureditev prometnega omrežja je vezana na izgradnjo ceste, preureditev
križišča Britof in priključkov poljskih poti. |
|
|
Izvedba glavne trase je določena s prečnim prerezom NPP 10,00, ki ima
naslednje elemente: |
|
|
– širina vozišča 2 x 3,50 m 7,00 m
– robni trak 2 x 0,20 m 0,40 m
– bankine 2 x 1,30 m 2,60 m
Skupaj: 10,00 m
|
|
|
Preureditev križišča Britof se določa v smislu odstranitve notranjih
ločenih otokov in zmanjšanja potrebne površine ter izvedbe dodatnega
severnega kraka, kar predstavlja komunalno štirikrako križišče. |
|
|
Priključki poljskih poti se izvedejo v skladu z določili iz tretje
točke. |
|
|
Križanje s komunalno infrastrukturo se izvaja v skladu z določili
prostorskega izvedbenega akta. |
|
|
5.0. Usmeritve za varovanje okolja |
|
|
Ker trasa regionalne ceste poteka po kmetijskem zemljišču, je v
lokacijskem načrtu treba posebej opredeliti ravnanje s plodno zemljo in
ukrepe za varstvo okolja. Hkrati se morajo določiti ukrepi za
eliminacijo hrupa in ostalih emisij škodljivih snovi v okolje. |
|
|
6.0. Etapnost realizacije |
|
|
Celoten potek trase, ki je predmet programske zasnove, se izvede
sočasno. |
|
|
50. člen |
|
|
g) Programska zasnova območja severne mestne obvoznice |
|
|
1.0. Opredelitev območje urejanja |
|
|
V skladu s prometnim konceptom urbanistične zasnove mesta Kranja je
predvideno, da se bo cestni sistem na občinskem nivoju razvijal v obliki
radialno koncentričnega koncepta. Mestni cestni sistem tvorita dva
obroča in radialne vpadnice. Severna obvoznica predstavlja del zunanjega
obvoznega sistema srednjega obroča, s katerim bo omogočena izločitev
tranzitnega prometa iz ožjega mestnega središča. Poteka od vzhodne
obvoznice po severnem obrobju mesta do Koroške ceste |
|
|
Podrobnejši potek trase je razviden iz grafičnih prikazov programske
zasnove. |
|
|
2.0. Organizacija dejavnosti s podlagami za določitev stavbnega
zemljišča |
|
|
Območje urejanja je namenjeno organizaciji prometa. Trasni potek
predvidene ceste v glavnem sledi trasi idejnih študij, razen manjših
odmikov, ki so pogojeni s stanjem v prostoru (stebri obstoječega
daljnovoda, objekti,…) oziroma rezultat izboljšanja horizontalnih
elementov ceste. |
|
|
Večji odmik od obstoječega rezervata je določen na skrajnem zahodnem
odseku pred priključkom na Koroško cesto. V tem delu je trasa ceste
prestavljena proti severu, tako da bo v prihodnje možna navezava na
zahodno obvoznico. |
|
|
Za potek trase severne mestne obvoznice se določa izdelava lokacijskega
načrta. |
|
|
3.0. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
in prometno infrastrukturo |
|
|
Glede na značaj objekta so za oblikovanje prostorskih usmeritev
ključnega pomena prometno-tehnične determinante. Potek trase je
opredeljen že v predhodnem poglavju, obravnavane usmeritve pa se
nanašajo na višinski potek trase, tipične prečne prereze za obe fazi in
obravnavo križišč. |
|
|
3.1. Višinski potek |
|
|
Višinski potek ceste v večjem delu trase sledi terenu, razen odseka med
Jezersko in Partizansko cesto, kjer je za premostitev Kokrškega loga
določena izgradnja viadukta v dolžini 545 m. |
|
|
3.2. Tipični prečni prerez obeh faz |
|
|
Določa se izgradnja v dveh fazah. |
|
|
Predlagani prečni prerez načrtovane ceste (štiripasovnica) je sestavljen
iz naslednjih elementov: |
|
|
– 2 x 2 vozna pasova 4 x 3,25 m = 13,0 m
– 2 x 2 robna pasova 4 x 0,30 m = 1,20 m
– ločilni pas 1 x 2,00 m = 2,00 m
– 2 x zelenica z drevoredom 2 x 3,00 m = 6,00 m
– 2 x kombinirana kolesarska
in peš pot 2 x 3,00 m = 6,00 m
– 2 x berma 2 x 0,50 m = 1,00 m
skupaj vozišče = 29,20 m
|
|
|
Prečni prerez ceste realizirane v prvi fazi (dvopasovnica) je sestavljen
iz naslednjih elementov: |
|
|
– 1 x 2 vozna pasova 2 x 3,25 m = 6,50 m
– 1 x 2 robna pasova 2 x 0,30 m = 0,60 m
– 1 x zelenica z drevoredom 1 x 3,00 m = 3,00 m
– 1 x kombinirana kolesarska
in peš pot 1 x 3,00 m = 3,00 m
– 2 x berma 2 x 0,50 m = 1,00 m
skupaj vozišče = 14,10 m
|
|
|
3.3. Križišča/krožišča |
|
|
Severna mestna obvoznica se bo na mestni prometni sistem priključevala v
sedmih križiščih, ki si sledijo v smeri od zahoda proti vzhodu: |
|
|
– K1 – križanje s Koroško cesto (regionalna cesta R2-412 Naklo – Kranj).
Po prometni študiji iz leta 1986 je bilo tu predvideno izvennivojsko
križišče s potekom severne obvoznice in podaljška ceste proti Struževem
pod Koroško cesto, vendar se skladno s prometnim konceptom UZ mesta
Kranj priključek izvede severneje ter s tem izboljša potek zahodne
mestne obvoznice, križišči se med seboj uskladita. |
|
|
– K2 – priključek glavne napajalne ceste iz šolskega centra. Situiran je
na mestu predvidenem po zazidalnem načrtu šolski center Zlato polje –
Kranj. |
|
|
– K3 – križanje z Bleiweisovo cesto (regionalna cesta R2-410/1135
Kokrica – Kranj). Definirano je s potekom obstoječe Bleiweisovo ceste.
Ureditev križišča bo zahtevala preureditev uvoza na parkirišče pri
Gorenjskih oblačilih. |
|
|
– K4 – križanje s cesto Kokrškega odreda. Ob načrtovanju tega križišča
je potrebno upoštevati traso obstoječe ceste proti naselju Rupa oziroma
načrtovano prestavitev te ceste proti zahodu. |
|
|
– K5 – križanje z Jezersko cesto. Lokacija križišča je določena s
potekom trase Jezerske ceste. Kljub pomanjkanju prostora in dejstvu, da
bo izvedba tega priključka zahtevala poseg v strnjeno območje naselja,
je povezava Jezerske ceste s severno obvoznico nujno potrebna. Rešitev
iz idejnega projekta z izgradnjo severne obvoznice v podvozu pod
Jezersko cesto je nesprejemljiva zaradi poteka vseh komunalnih naprav
(predvsem glavnega kanalizacijskega zbiralnika GZ – 1) v trasi Jezerske
ceste. |
|
|
– K6 – priključek predvidene ceste z območja trgovske cone Primskovo.
Predmetni priključek bo napajal načrtovano cono poslovnih, trgovskih in
storitvenih objektov ter omogočal povezavo s Cesto Staneta Žagarja. |
|
|
– K7 – križanje z vzhodno obvoznico (regionalna cesta R1-210/1107 Kranj
– Britof). |
|
|
Za podrobno opredelitev vrste izvedbe načrtovanih križišč bo predhodno
izdelana prometna študija z napovedjo prometa za severno obvoznico in
vse smeri, na katerih bodo urejena križanja, kar presega okvire
programskih zasnov. Na podlagi napovedi prometa je potrebno izdelati
analizo prepustnosti cestnega omrežja in križišč. |
|
|
Glede na razporeditev križišč, ki si sledijo v medsebojni razdalji cca.
400 m (razen razdalje med K4 in K5, ki znaša cca. 1100 m), se določa, da
se križišči K1 in K7, v katerih se predvidena cesta priključuje na
regionalno prometno omrežje, uredita v obliki krožnih križišč, ostala
križišča (K2, K3, K4, K5, in K6) pa kot semaforizirana križišča z
urejenim zelenim valom za prednostno smer severne obvoznice. Možna je
varianta ureditev vseh predvidenih križišč v obliki krožišč, kar
upočasni potovalno hitrost v glavni smeri (severna obvoznica) in s tem
zmanjša tranzitni in tovorni promet, ki se preusmerja na avtocesto. |
|
|
3.4. Varovalni pas |
|
|
V dolgoročnem planu je na mestih predvidenih križišč varovalni pas
razširjen tako, da omogoča izvedbo krožišča ali dodatnega pasu za leve
zavijalce v primeru izvedba semaforiziranih križišč. |
|
|
4.0. Usmeritve za robna območja |
|
|
Pregled stanja prostora v varovalnem pasu je pokazal, da se v tem
koridorju nahaja nekaj stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov.
Ti objekti se nahajajo predvsem na odseku med reko Kokro in Jezersko
cesto. |
|
|
Seznam objektov v varovalnem pasu severne obvoznice: |
|
|
– stanovanjska hiša, Kurirska pot 37 |
|
|
– stanovanjska hiša, Kurirska pot 34 |
|
|
– stanovanjska hiša, Kurirska pot 34a |
|
|
– stanovanjska hiša, Kurirska pot 32 |
|
|
– trafo postaja ob Kurirski poti |
|
|
– stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, Kokrški log 10 |
|
|
– stanovanjska hiša s pomožnim objektom, Kokrški log 9 |
|
|
– pomožna objekta nasproti balinišča v Kokrškem logu |
|
|
– stanovanjski dvojček, Kokrški log 3 in 4 |
|
|
– stanovanjska hiša s pomožnim objektom, Kokrški log 4a |
|
|
– stanovanjska hiša s pomožnim objektom, Jezerska cesta 78 |
|
|
– stanovanjska hiša s pomožnim objektom, Jezerska cesta 84 |
|
|
– gospodarsko poslopje ob stanovanjski hiši, Jezerska cesta 78a |
|
|
– kapelica v križišču poljskih poti |
|
|
Vpliv načrtovane gradnje na naštete objekte bo potrebno definirati v
naslednjih fazah projektiranja. Nekatere izmed naštetih objektov bo
potrebno porušiti, nekaterim spremeniti namembnost, nekatere pa samo
zaščititi pred negativnimi vplivi. |
|
|
5.0. Etapnost realizacije |
|
|
Prva faza določa izgradnjo južne polovice načrtovane ceste, ki je
sestavljena iz dveh voznih pasov skupne širine 7,10 m ter kombinirane
kolesarske in peš poti širine 3,00 m, ločene od vozišča z zelenim pasom
širine 3,00 m. Ko bo z naraščanjem prometa presežena zmogljivost
dvopasovnice, se v drugi fazi pristopi k realizaciji celotne
štiripasovne ceste. |
|
|
Faznost gradnje po posameznih odsekih je predmet odločitve in možnosti
investitorja. Predvidevamo, da bo realizacija načrtovanih posegov v
območju Pr 3 Primskovo in Pr 4 Trgovska cona povzročila preobremenitev
obstoječega omrežja, zato bo nujna čimprejšnja izgradnja odseka med
vzhodno obvoznico in novim priključkom oziroma Jezersko cesto. |
|
|
51. člen |
|
|
h) Programska zasnova območja brdo |
|
|
1.0 Opredelitev območja urejanja |
|
|
Območje ureditvenega načrta kompleksa Brdo je opredeljeno v družbenem
planu za območje Mestne občine Kranj za obdobje 1986-1990. Meja območja
poteka na jugu ob Cesti na Brdo (lokalna cesta Kokrica-Brdo-Britof), v
ostalem delu pa ob obodni cesti, ki obkroža ograjeno posestvo kompleksa
Brdo. Območje urejanja se v večini nahaja v območju mestne občine Kranj,
manjši severni del pa v občini Preddvor. |
|
|
2.0 Organizacija dejavnosti in namenska raba prostora |
|
|
Območje predvidenega ureditvenega načrta je razdeljeno na osem
funkcionalnih celot (FC), in sicer: |
|
|
FC1 – Preddverje |
|
|
Preddverje zajema 2,34 ha površin najjužnejšega dela kompleksa ob
glavnem vhodu. Določene so naslednje rabe prostora: |
|
|
– parkirne površine ob glavnem vhodu za cca. 150 parkirnih mest, glavna
uvozna cesta v smeri hotela Kokra, travnate površine in utrjene pešpoti; |
|
|
– obstoječa vrtnarija se prestavi s tega območja; |
|
|
– gradnja novih objektov v tem območju ni predvidena. |
|
|
Prometni tokovi so selekcionirani in usmerjeni. Z izjemo dovoza do
hotela za stacionirane turiste in del zaposlenih se tukaj motorni promet
ustavi – izloči (s parkiriščem), uredi in usmeri se peš promet za vse
smeri. Za parkirišča za obiskovalce ob glavnem vhodu je predvidenih cca.
1000 m2 novih stavbnih zemljišč. Parkirišča naj bodo izvedena v travnati
obliki – travne rešetke. |
|
|
V osi gradu naj se ponovno vzpostavi povezava preddverja s parkovnim
zaledjem. |
|
|
FC2 – Grad |
|
|
Grad zajema prostorsko zaokroženo območje velikosti 14,9 ha z naslednjo
rabo: |
|
|
– 7600 m2 stavbnega zemljišča gradu Brdo; |
|
|
– 2100 m2 stavbnega zemljišča oranžerije; |
|
|
– 3,2 ha internega grajskega parka jugozahodno od gradu; |
|
|
– 10,7 ha grajskega parka; |
|
|
– krožna cesta okoli gradu z lastnim protokolarnim vhodom, urejene
pešpoti v smereh oranžerija-hotel-oranžerija-Račji otok in gozdni park,
poti pod obema gabrovima drevoredoma zahodno od gradu ter manjše krožne
poti po parku. |
|
|
Grad se varuje v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih. Možna je
prenova gospodarskega poslopja v obstoječih gabaritih za gostinsko
turistično protokolarne namene. |
|
|
Restavracija v nekdanjem konjskem hlevu se ohrani in ustrezno uredi
zunanjost stavbe. |
|
|
Parkovne površine naj se vzdržujejo v obstoječem stanju (drevoredi,
zelenice…), druge nove parkovne površine znotraj tega območja niso
dopustne. Predvidena je sanacija poti in razsvetljave (pešpoti naj bodo
peščene). |
|
|
FC3-Hotel |
|
|
Hotel zajema 9900m2 stavbnih zemljišč z naslednjo rabo: |
|
|
– hotel Kokra; |
|
|
– Zoisova pristava z dvoriščem; |
|
|
– ozek pas površin – povezan med obema objektoma. |
|
|
Za posodobitev gostinsko – nastavitvenih kapacitet, zagotovitev dodatne
ponudbe za kongresni turizem, muzej ter pridobitev prostorov za upravo
kompleksa je hotel Kokra možno dograditi z novimi objekti severno od
enote FC3. |
|
|
Pri oblikovanju novih objektov je potrebno ustvariti vtis celote, kar je
moč doseči z uporabo materialov in konstrukcij, ki so prevladujoči v
danem prostoru. V okviru dograditve hotela se izvede tudi dodatna TP. |
|
|
Med območjema FC1 in FC3 naj se predvidi pas drevesne vegetacije, ki bo
zakril nezaželen pogled na hotelski objekt, katerega videz ni prilagojen
zgodovinskemu izročilu prostora. |
|
|
FC4 – Park |
|
|
Park zajema 15,2 ha zemljišč, od zaledja hotela do vključno jezera z
Račjim otokom, z naslednjo rabo: |
|
|
– parkovne površine krajinskega parka ob jezeru; |
|
|
– 3000 m2 obstoječega stavbnega zemljišča na Račjem otoku, ki ostane v
rabi gostinstva; |
|
|
– manjše obstoječe površine tenis igrišča; |
|
|
– vadbeno središče za konje, 400 m2 stavbnih površin; |
|
|
– glavne utrjene pešpoti v smereh hotel – gozdni park (rekreacijski
center) – Račji otok – grad Brdo in manjše krožne poti. |
|
|
Območje naj se še naprej obravnava kot vzdrževan park v krajinskem
slogu. Večji posegi, ki bi spreminjali razmerja v krajinski strukturi,
niso dopustni. Za ureditev poti je potrebno pripraviti študijo (to velja
za celotno območje). |
|
|
FC5 – Konjeništvo |
|
|
Konjeništvo zajema 22,3 ha kmetijskih, delno gozdnih zemljišč, z
naslednjo rabo: |
|
|
– 4000 m2 stavbnega zemljišča za konjeniški center, v sklopu
konjeniškega centra oziroma na pripadajočem stavbnem zemljišču so poleg
konjeniških tudi druge servisne službe in delavnice kompleksa Brdo; |
|
|
– več kot 2 ha ograjenih površin za vzrejo in šolanje konj; |
|
|
– veliki hipodrom s tribuno; |
|
|
– nova vrtnarija v obsegu cca. 2 ha površin; |
|
|
– funkcionalne površine za potrebe kmetijskega vzdrževanja kompleksa
Brdo; |
|
|
– cesta in pešpoti v vseh smereh – cesta za goste konjeniškega centra in
golf centra, ki je hkrati glavna uvozna cesta za delavce na področju
konjeništva, golfa, zaposlene v vrtnariji, kmetijstvu ter servisnih
delavnicah. |
|
|
FC6 – Golf |
|
|
Severozahodni del območja je namenjen za izgradnjo golf igrišča, s tem
da se čim bolj ohranja obstoječa razmerja med gozdnimi in travnatimi
površinami; pri izdelavi ureditvenega načrta je potrebno izdelati
predhodno lokacijsko presojo. |
|
|
FC7 – Gozdni park |
|
|
Gozdni park zajema 316,9 ha prvenstveno gozdnih površin z naslednjo
rabo: |
|
|
– gozdne površine; |
|
|
– vodne površine v obsegu 12,6 ha; |
|
|
– koče, lope, gospodarske ter lovske objekte in ribogojnica; |
|
|
– gozdne ceste in poti, krožne poti okoli jezer in več nanjo navezanih
poti v vseh smereh. |
|
|
C8 – Muzej na prostem |
|
|
Območje predvideno za muzej na prostem sega v območje občine Preddvor,
le manjši del leži v območju Mestne občine Kranj. |
|
|
Na že obstoječem spomeniškem objektu – sitarski hiši – so dovoljena
vzdrževalna dela, ki jih vršijo delavci Javnega zavoda RS za varstvo
kulturne dediščine na Enoti v Kranju v sodelovanju s Servisom za
protokolarne storitve. |
|
|
Vsi posegi v območju zavarovane lokacije Muzeja na prostem se izvajajo
le na osnovi kulturno varstvenih pogojev in soglasij pristojnega Javnega
zavoda RS za varstvo kulturne dediščine in Javnega zavoda RS za varstvo
naravnih vrednot, Enotah v Kranju. |
|
|
3.0 Zasnova infrastrukturnih omrežij |
|
|
Ceste |
|
|
Ureditveno območje se prometno navezuje na obstoječo Cesto na Brdo, t.j.
lokalno cesto Kokrica-Brdo-Britof, v zahodnem delu pa tudi na obodno
cesto, ki obkroža večji del kompleksa. Organizacija uvozov sloni na treh
rednih in dveh izrednih uvozih. Vse ceste do rednih uvozov se morajo v
celoti asfaltirati. Vsak objekt ima zagotovljen dovoz, ki se niveletno
prilagaja cestam. Manipulacijske površine in parkirišča so v ekološki
izvedbi (neasfaltirana). |
|
|
Vodovod in kanalizacija |
|
|
Zaradi predvidenih novogradenj bo potrebno delno rekonstruirati in
dograditi omrežja obeh sistemov. Omrežje je s kanalizacijo potrebno
navezati na enega od glavnih zbiralnikov, ki vodijo na čistilno napravo
Kranj. |
|
|
Električna energija |
|
|
Obstoječe sekundarno energetsko omrežje ne zadošča za potrebe
predlaganega programa in bo potrebna gradnja dodatne TP (v okviru
dograditev hotela Kokre). Novi priključki, omrežje in razsvetljava se
izvajajo kabelsko. |
|
|
Območje bo priključeno tudi na plinsko omrežje. |
|
|
TK omrežje |
|
|
Obstoječe TK omrežje omogoča zadostno število priključkov. Novo omrežje
se izvaja kabelsko. |
|
|
Odpadki |
|
|
Vsi komunalni odpadki bodo odstranjeni z ločenim zbiranjem v
kontejnerjih na posebej določenih odjemalnih mestih in z rednim odvozom
na komunalno deponijo. |
|
|
4.0 Usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje |
|
|
Kompleks gradu Brdo s podenotami kulturne dediščine, ki so podane v
kulturno varstvenih smernicah, se nahaja na območju kompleksnega varstva
Brdo, ki je od februarja leta 1999 eno od šestdesetih pomembnejših
območij kulturne dediščine, ki vsa predstavljajo obvezno republiško
izhodišče. Na teh območjih se kot obvezne usmeritve za prostorsko
planiranje in urbanistično načrtovanje upoštevajo specifične smernice,
podane v 7. točki 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99). |
|
|
Pri gospodarjenju z gozdovi je na obravnavanem območju potrebno
upoštevati Uredbo o razglasitvi gozdov Brda za gozdove s posebnim
namenom (Uradni list RS, št. 76/01). |
|
|
5.0 Faznost realizacije posegov |
|
|
Gradnja v območju ureditvenega načrta Brdo fazno ni definirana.
Odločitve o etapah in posegih po posameznih funkcionalnih conah so
medsebojno neodvisne. |
|
|
6.0 Strokovne podlage |
|
|
Pri pripravi ureditvenega načrta in pri realizaciji posegov je potrebno
upoštevati kulturno varstvene smernice, naravovarstvene smernice ter
spomeniško varstveno valorizacijo, ki jih je izdelal Zavod za varstvo
naravne in kulturne dediščine v Kranju leta 2001 in 1991. |
|
|
Z namenom usmerjanja posegov v prostor se v postopku priprave
ureditvenega načrta za kompleks Brdo pri Kranju za posege, pri katerih
se predvidevajo posegi v zemljišča, naredi predhodna preveritev
prisotnosti ogroženih habitatnih tipov. |
|
|
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
52. člen |
|
|
S sprejetjem odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega
plana (spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana
občine Kranj za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana občine Kranj za
obdobje 1986 – 1990) za območje Mestne občine Kranj prenehata veljati
dolgoročni plan občine Kranj za obdobje 1986 – 2000 (UVG št. 5/86,
16/88, 23/8 in Uradni list RS, št. 20/91, 55/92, 27/96 in 3/01) ter
družbeni plan občine Kranj za obdobje 1986 – 1990 (UVG št. 7/86, 13/88,
3/89 in Uradni list RS, št. 41/92, 55/92, 70/94, 27/96 in 3/01). |
|
|
53. člen |
|
|
Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne
občine Kranj so na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim v
prostorih Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1 in v prostorih Upravne
enote Kranj. |
|
|
54. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi o Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
Št. 35003-0006/02-237/03-48/02
Kranj, dne 17. julija 2003.
Župan
Občine Kranj
Mohor Bogataj univ.dipl.org. l. r. |
|