|
Na podlagi 33. člena
Statuta občine Pesnica
(Medobčinski uradni vestnik, št. 10/95) je Občinski svet občine Pesnica,
na seji dne 15. junija 1995 sprejel |
|
|
POSLOVNIK |
|
|
Občinskega sveta
občine Pesnica |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih svetnikov (v
nadaljevanju: svetniki). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko
v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih
teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali
izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma
materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih
in izrednih sejah.
Svet ima redne seje
praviloma enkrat na mesec. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja
predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet ima svoj žig.
Žig je okrogle oblike, ki ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis
Občina Pesnica, v notranjem krogu žiga je naziv Občinski svet, v sredini
žiga je grb občine.
Žig sveta se
uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in na drugih aktih
sveta in občine, ki jih podpisuje predsednik sveta.
Žig sveta uporabljajo
v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor.
Žig sveta hrani in
skrbi za njegovo uporabo tajnik občine. |
|
|
II.
KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji predsednik najkasneje 20 dni po
izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče
predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče najstarejši novoizvoljeni svetnik nosilce kandidatnih
list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. |
|
|
9. člen |
|
|
Do izvolitve
predsednika vodi prvo sejo sveta najstarejši svetnik.
Na prvi seji izvoli
svet izmed svetnikov na predlog najmanj četrtine svetnikov komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki
so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo
mandatov za svetnike in župana. |
|
|
10. člen |
|
|
Svet na svoji prvi
seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate
izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate svetnikov in župana
potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi
ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov.
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem
spornem mandatu.
Svet odloči posebej o
potrditvi mandata župana. |
|
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI SVETNIKOV |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
11. člen |
|
|
Svetniki imajo
pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
|
|
12. člen |
|
|
Svetniki imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete
sklepe sveta. |
|
|
13. člen |
|
|
Svetniki imajo
pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih
člani so.
Svetniki se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo, če
tako sklene delovno telo. |
|
|
14. člen |
|
|
Svetniki lahko
postavljajo vprašanja županu in občinskemu uradu ter zahtevajo
informacije o delu organov občine (župana, občinskega urada, delovnih
teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in
odločanje v svetu.
Župan, občinski urad
in delovno telo so dolžni odgovoriti na vprašanje svetnikov in jim
posredovati zahtevane informacije. Če svetnik to posebej zahteva, se mu
mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati informacijo tudi v
pisni obliki. |
|
|
2. Vprašanja in
pobude svetnikov |
|
|
15. člen |
|
|
Na vsaki redni seji
sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja
in pobude svetnikov. |
|
|
16. člen |
|
|
Vprašanje oziroma
pobuda svetnika mora biti kratka in postavljena tako, da je vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik sveta svetnika na to
opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
17. člen |
|
|
Pri obravnavi
vprašanj in pobud svetnikov morata biti na seji obvezno prisotna župan
in tajnik občine. Če sta župan in tajnik občine zadržana, določita, kdo
ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov. |
|
|
18. člen |
|
|
Svetnik ima pravico
postaviti vprašanje županu, delovnemu telesu ah tajniku občine.
Vprašanje se lahko postavi pisno ali ustno na seji sveta. Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute.
Pisno postavljeno
vprašanje mora predsednik sveta takoj posredovati tistemu (županu,
predsedniku delovnega telesa, tajniku občine), na katerega se nanaša.
Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi
naslednji seji.
Če je svetnik
zahteval pisni odgovor na svoje ustno vprašanje se mora podati pisni
odgovor najkasneje v 7. dneh pred prvo naslednjo sejo. |
|
|
19. člen |
|
|
Na ustno in pisno
postavljena vprašanja na sami seji sveta se odgovori ustno na isti seji
sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
Ustno se odgovori na
seji sveta tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo
sveta, pa svetnik, ki je postavil vprašanje, ni zahteval pisnega
odgovora. Župan, občinski urad in posamezno delovno telo lahko tudi v
takih primerih pripravijo pisni odgovor.
Če tisti, na katerega
je bilo vprašanje naslovljeno obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne
more odgovoriti takoj (na sami seji), mora nanj odgovoriti pisno najmanj
sedem dni pred prvo naslednjo sejo.
Na dobljeni odgovor
na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje. |
|
|
20. člen |
|
|
Če svetnik z
odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi
razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme
sklep, da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti
predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje. |
|
|
21. člen |
|
|
Svetnik ima pravico
dati pobudo predsedniku sveta, županu, delovnemu telesu ah občinskemu
uradu za ureditev določenih vprašanj ah za sprejem določenih ukrepov.
Svetnik lahko da
pobudo ustno ah pisno na seji občinskega sveta. Ustno dana pobuda ne sme
trajati več kot pet minut. |
|
|
22. člen |
|
|
Pisno pobudo pošlje
predsednik sveta županu, občinskemu uradu ali delovnemu telesu, ki mora
odgovoriti v 30 dneh od dneva, ko je bila pobuda dana.
Če se pobuda nanaša
na delo občinskega sveta, mora predsednik občinskega sveta na njo
odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje.
Če svetnik z odgovorom predsednika sveta ni zadovoljen, lahko zahteva,
da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z
glasovanjem. |
|
|
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
|
23. člen |
|
|
Svetnik se je dolžan
udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Svetnik, ki ne more
priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem
in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta oz. predsednika
delovnega telesa ah tajniku občine najpozneje do začetka seje. Če zaradi
višje sile ali drugih razlogov, svetnik ne more obvestiti o svoji
odsotnosti predsednika sveta do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko
je to mogoče. |
|
|
24. člen |
|
|
Če predsednik sveta
oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem,
kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno.
Če svetnik brez
opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na to
opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere
član je svetnik, ki se brez opravičenih razlogov večkrat ne udeleži sej
sveta.
O razlogih za
odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava
tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
|
|
25. člen |
|
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
|
26. člen |
|
|
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet: |
|
|
? sprejema statut
občine,
? sprejema odloke in
druge občinske akte,
? sprejema poslovnik
za svoje delo,
? sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine,
? sprejema občinski
proračun in zaključni račun,
? imenuje in
razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov
občinskega sveta,
? na predlog župana
imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov,
? nadzoruje delo
župana, podžupana in občinskega urada glede izvrševanja odločitev
občinskega sveta,
? določa organizacijo
in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
? imenuje in
razrešuje predstavnike občine v sosvete načelnika upravne enote,
? odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali
odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
? imenuje in
razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
? odloča o najemu
občinskega posojila in dajanju poroštva,
? razpisuje
referendum
? določa kriterije in
merila za plače in nadomestila voljenih funkcionarjev ter funkcionarjev,
ki jih voli in imenuje občinski svet,
? odloča o
ustanavljanju gospodarskih in drugih javnih zavodov ter gospodarskih
javnih služb,
? daje koncesije,
? daje soglasje k
prevzemu opravljanja državnih nalog,
? daje soglasje k
statutu krajevne skupnosti,
? odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Program dela,
sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
27. člen |
|
|
Seje sveta sklicuje
predsednik sveta.
Predsednik sveta
sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu
sveta, na predlog župana ali na predlog drugih predlagateljev, določenih
s statutom občine |
|
|
28. člen |
|
|
Okvirni program dela
za posamezno leto pripravi predsednik sveta po posvetovanju s
podpredsednikom, županom, podžupanom, predsedniki delovnih teles in
tajnikom občine. V okvirnem programu dela upošteva program dela župana
in občinskega urada, predloge delovnih teles ter druge predloge za
razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela mora biti sprejet
najkasneje do konca januarja za tekoče leto.
Okvirni program dela
predlaga v sprejem svetu predsednik sveta.
Predsednik sveta
uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta na podlagi programa
dela in po posvetu z županom. |
|
|
29. člen |
|
|
Izredno sejo sveta
skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana, delovnega
telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta. V zahtevi za sklic izredne
seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti
priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če predsednik sveta
na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja (župana, nadzornega odbora
...) ne skliče seje sveta v roku 10 dni od prejema zahteve za sklic,
lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu pa hkrati priloži
tudi ustrezno gradivo.
Če zahteva sklic seje
več upravičenih predlagateljev, se skliče seja po zahtevi tistega, ki je
zahtevo prvi vložil. |
|
|
30. člen |
|
|
Vabilo za sklic sveta
s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 7 dni pred dnem,
določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki
je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Izredno sejo lahko
skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku.
Vabilo za sklic sveta
skupaj z gradivom se pošlje tudi županu, podžupanu in tajniku občine. |
|
|
31. člen |
|
|
Na sejo sveta se
vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi
župan oziroma predsednik sveta.
Glede na dnevni red
se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega
dela na seji potrebna.
Po odločitvi
predsednika sveta so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe. |
|
|
32. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda
seje sveta pripravi predsednik sveta, ki se pred tem posvetuje z
županom. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku sveta predlagajo tudi
vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
Dnevni red izredne
seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na sami seji pa se lahko
predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. |
|
|
33. člen |
|
|
Svet ne more odločati
o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo poslano oziroma izročeno
gradivo in, h katerim ni dal svojega mnenja oziroma ni zavzel stališča
župan, kadar ta ni bil predlagatelj. |
|
|
34. člen |
|
|
Seji sveta predseduje
predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan, predseduje seji sveta
podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo
sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč.
Kadar nastopijo
razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti predsednik niti
podpredsednik, vodi sejo najstarejši občinski svetnik. |
|
|
35. člen |
|
|
Svetniki imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu in
odločanju na sejah.
Župan, podžupan in
tajnik občine imajo pravico udeleževati se sej sveta in na njih
razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Župan lahko predlaga
razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi
taksne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem. Župan mora za
obravnavo vprašanja predložiti svetu ustrezno gradivo. |
|
|
36. člen |
|
|
Kadar svet sklene, da
bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je
lahko poleg svetnikov navzoč na seji sveta. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
37. člen |
|
|
Ko predsednik začne
sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so
zadržani in se seje ne morejo udeležiti.
Predsednik nato
ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsednik obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
|
38. člen |
|
|
Preden svet preide k
določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Svetnik lahko da
pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno
spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev
zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
39. člen |
|
|
Svet na začetku seje
določi dnevni red.
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov.
Zadeve, za katere
predlagatelj tako predlaga, se brez razprave in glasovanja umaknejo z
dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje. Na naslednji
seji predlagatelj praviloma zadeve ne more več umakniti iz dnevnega
reda.
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanje
nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
40. člen |
|
|
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet
spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
41. člen |
|
|
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 15 minut.
Kadar svet tako
sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Po podani dopolnilni
obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se pri
predsedniku sveta priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika
praviloma ne sme biti daljša kot 10 minut. Svet lahko sklene, da
posamezni svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa. |
|
|
42. člen |
|
|
Svetnik sme govoriti
le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se svetnik ne drži
dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsednik opomni. Če se
tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom
oziroma razpravo, mu predsednik lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede
lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
Določbe o vodenju in
poteku seje, dolžine razprave, vzdrževanju reda idr. veljajo oziroma se
smiselno uporabljajo tudi za vse druge (župana, podžupana, tajnika
občine idr.), ki sodelujejo na seji sveta. |
|
|
43. člen |
|
|
Svetniku, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsednik
pojasnilo glede kršitve poslovnika ah dnevnega reda. Če svetnik ni
zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva
besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
5 minut. |
|
|
44. člen |
|
|
Ko predsednik
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega
reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave potrebno pripraviti
predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega
reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsednik lahko med
sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave
predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve
dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsednik določi,
kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine
delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
|
45. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki
jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ah
če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
|
46. člen |
|
|
Predsednik sveta
konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda. |
|
|
3. Vzdrževanje reda
na seji |
|
|
47. člen |
|
|
Za red na seji skrbi
predsednik sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsednik ne da besede. Govornik sme praviloma govoriti le za
govorniškim odrom.
Predsednik skrbi, da
govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko
opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik. |
|
|
48. člen |
|
|
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
? opomin
? odvzem besede
? odstranitev s seje
ali z dela seje. |
|
|
49. člen |
|
|
Opomin se lahko
izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v
besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se
lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu
besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
|
|
50. člen |
|
|
Svetnik, ki mu je
izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti
prostor, v katerem je seja. |
|
|
51. člen |
|
|
Predsednik lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim
ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen,
lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
52. člen |
|
|
Če predsednik z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
53. člen |
|
|
Svet veljavno sklepa,
če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno
sklepa, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni dvorani. |
|
|
54. člen |
|
|
Navzočnost svetnikov
na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku
nadaljevanja prekinjene seje. |
|
|
55. člen |
|
|
Svet praviloma odloča
z javnim glasovanjem. Svet sprejme sklep s tajnim glasovanjem, če tako
sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. |
|
|
56. člen |
|
|
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Predsednik po vsakem
opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
|
57. člen |
|
|
Pri javnem glasovanju
lahko posamezni svetnik glasuje "za" sprejem predlaganega sklepa,
"proti" sprejemu predlaganega sklepa, ah pa glasuje "vzdržan". |
|
|
58. člen |
|
|
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok ah s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem
se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsednika ali 1/4 članov
sveta.
Če se glasuje s
poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta kliče po seznamu svetnike,
vsak pa se izreče z besedo "za", "proti" ali "vzdržan". |
|
|
59. člen |
|
|
Tajno se glasuje z
glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov
sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta. Pred glasovanjem
se izločijo v posebno kuverto glasovnice za člane sveta, ki se seje niso
udeležili.
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in opredelitev "ZA" in "PROTI". Svetnik
glasuje tako, da obkroži besedo "ZA" ali besedo "PROTI". |
|
|
60. člen |
|
|
Tajno glasovanje vodi
predsednik s pomočjo dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog
predsednika. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja
delavec občinskega urada, ki ga določi tajnik občine.
Svetnikom se vročijo
glasovnice pri mizi predsednika, glasujejo pa na prostoru, določenem za
glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so
dvignili glasovnico.
Ko svetnik izpolni
glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
61. člen |
|
|
Ko je glasovanje
končano, predsednik in izvoljena svetnika ugotovijo izid glasovanja. Pri
tem se lahko umaknejo v poseben prostor.
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
|
|
? število razdeljenih
glasovnic,
? število oddanih
glasovnic,
? število neveljavnih
glasovnic,
? število veljavnih
glasovnic,
? število glasov "ZA"
in število glasov "PROTI", oziroma pri glasovanju o kandidatih, število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
? ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen. |
|
|
O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
|
62. člen |
|
|
Svet sprejema sklepe
z večino navzočih članov sveta, razen če ni v zakonu ali statutu občine
drugače določeno.
Predlagan sklep je
sprejet, če se je večina navzočih članov izrekla "za" njegov sprejem. |
|
|
63. člen |
|
|
Če svetniki
ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko
glasovanje ponovi.
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsednika. |
|
|
5. Zapisnik seje
sveta |
|
|
64. člen |
|
|
O delu na seji sveta
se piše skrajšani zapisnik.
Skrajšani zapisnik
obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji,
zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljavcev,
o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o
posameznih zadevah. Skrajšanemu zapisniku je treba predložiti original
ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za pripravo
skrajšanega zapisnika skrbi tajnik občine.
Sprejeti skrajšani
zapisnik podpišeta predsednik sveta, ki je sejo vodil in tajnik občine.
Zapisnik se pošlje članom sveta praviloma skupaj z gradivom za sejo. |
|
|
65. člen |
|
|
O delu na seji sveta
se vodijo tudi dobesedni zapisi (magnetogram seje), ki se hranijo skupaj
z zapisnikom in drugim gradivom. |
|
|
66. člen |
|
|
Izvirniki odlokov in
drugi akti sveta ter vse gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova
delovna telesa, se hrani v arhivu občinskega urada.
O arhiviranju in
rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila tajnik občine, v
skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko
gradivo. |
|
|
67. člen |
|
|
Svetniki, župan in
nadzorni odbor imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo
obravnavano na seji in, ki se hrani v občinskem uradu.
V primeru zaupnih
materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določbami. |
|
|
6. Predsednik sveta |
|
|
68. člen |
|
|
Predsednik sveta
predvsem: |
|
|
? sklicuje in vodi
seje sveta,
? skrbi, da so
pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji
sveta ter za nemoteno delo sveta,
? podpisuje odloke in
druge akte, ki jih sprejema svet,
? skrbi za izvajanje
poslovnika sveta,
? po predsednikih
delovnih teles koordinira delo med posameznimi delovnimi telesi,
? skrbi za
sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinskim uradom,
? opravlja druge
naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih določi svet. |
|
|
69. člen |
|
|
Podpredsednik sveta
pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v
primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve
z njegovega delovnega področja.
Predsednik in
podpredsednik sveta sta za svoje delo odgovorna svetu. Na zahtevo članov
sveta sta dolžna dati pojasnila v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
|
70. člen |
|
|
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije,
opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik
sveta ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika
najstarejši svetnik. |
|
|
7. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
71. člen |
|
|
Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet zagotavlja župan z zaposlenimi
v občinski upravi. Strokovno pomoč predsedniku pri pripravi in vodenju
sej zagotavlja tajnik občine.
Tajnik občine
zagotavlja z zaposlenimi v upravi strokovna in administrativno tehnična
opravila tudi za delovna telesa občinskega sveta. |
|
|
8. Delovna telesa
sveta |
|
|
72. člen |
|
|
Svet ima delovna
telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika.
Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa.
Delovna telesa
občinskega sveta so odbori in komisije. |
|
|
73. člen |
|
|
Svet ustanovi delovna
telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh
področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje na občinskem
svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo,
proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta.
Poleg delovnih teles
ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet delovna telesa tudi s
sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo
delovno področje. |
|
|
74. člen |
|
|
Stalna delovna telesa
sveta so: |
|
|
1) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje 3 člane, opravlja
zlasti naslednje naloge: |
|
|
? svetu predlaga
kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih voli in imenuje svet,
? občinskemu svetu in
županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini,
? obravnava in
predlaga plače ter druge prejemke zaposlenih v občinskem uradu ter
nagrade in povračila za neprofesionalno opravljanje funkcij,
? obravnava druga
vprašanja, ki jih določi svet. |
|
|
2) Volilna komisija
je sestavljena v skladu z zakonom in izvaja naloge, določene z zakonom.
3) Statutarno pravna
komisija šteje tri člane in opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
? obravnava predloge
sprememb statuta in poslovnika občinskega sveta,
? obravnava odloke in
druge akte, ki jih sprejema svet glede njihove skladnosti z ustavo,
zakoni, statutom in drugimi pravnimi predpisi. |
|
|
75. člen |
|
|
Svet ima naslednje
komisije, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge.
Komisije sveta so: |
|
|
? komisija za
kmetijstvo,
? komisija za kulturo
in šport,
? komisija za%obrt,
podjetništvo in turizem,
? komisija za
komunalo,
? komisija za
šolstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo. |
|
|
76. člen |
|
|
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
|
77. člen |
|
|
Seje delovnih teles
sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, v skladu s
programom dela delovnih teles.
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj 3 dni
pred sejo sveta in na zahtevo sveta ali župana.
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov
navzočih članov.
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo sveta. |
|
|
VI. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
78. člen |
|
|
Svet sprejema
naslednje akte: |
|
|
? statut občine,
? poslovnik o delu
občinskega sveta,
? proračun občine in
zaključni račun,
? prostorske in druge
plane razvoja občine,
? odloke,
? odredbe,
? pravilnike,
? navodila,
?sklepe. |
|
|
79. člen |
|
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki določa: temeljna načela za organizacijo in
delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov,
organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov
pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v
občini, ki jih določa zakon.
Svet sprejme statut z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
80. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti predsednika in članov občinskega sveta. |
|
|
81. člen |
|
|
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe v občini.
Občinski proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
|
|
82. člen |
|
|
S prostorskimi in
drugimi plani razvoja občine se v skladu z zakonom določajo pogoji rabe
prostora in določajo programi dejavnosti na posameznih področjih, ki se
financirajo iz občinskega proračuna. |
|
|
83. člen |
|
|
Z odlokom ureja
občinski svet na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja
organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja
javne službe.
Z odlokom ureja
občinski svet tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako
določeno z zakonom. |
|
|
84. člen |
|
|
Z odredbo občinski
svet uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način
ravnanja v takih razmerah. |
|
|
85. člen |
|
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega
izvrševanja. |
|
|
86. člen |
|
|
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
|
|
87. člen |
|
|
S sklepom se
ustanavljajo odbori in komisije, določa njihovo delovno področje in voli
ter imenuje člane odborov oziroma komisij.
S sklepom svet odloča
tudi o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališča do posameznih
vprašanj iz svoje pristojnosti. Ti sklepi se ne objavljajo v uradnem
glasilu občine. |
|
|
2. Postopek za
sprejem odloka |
|
|
88. člen |
|
|
Odlok lahko predlaga
vsak član sveta, župan, delovno telo sveta ali 5% volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje
predlagatelj predsedniku sveta. |
|
|
89. člen |
|
|
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge
za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. |
|
|
90. člen |
|
|
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta.
Župan lahko sodeluje
v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni
predlagatelj. |
|
|
91. člen |
|
|
Predsednik sveta
pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj
odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka. |
|
|
92. člen |
|
|
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o
ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
|
|
93. člen |
|
|
Ob prvi obravnavi
predloga odloka lahko svet sklene: |
|
|
? da se opravi
razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah (členih) predloga
odloka,
? da se opravi
razprava in glasovanje po posameznih poglavjih predloga odloka,
? da se opravi
razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih predloga odloka. |
|
|
Na koncu prve
obravnave predloga odloka lahko svet: |
|
|
? odloči, da se
opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu,
? sprejme stališča in
sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo
obravnavo,
? odloči, da se odlok
ne sprejme. |
|
|
94. člen |
|
|
Če svet odloči, da se
obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok za začetek druge
obravnave.
Če svet odloči, da se
odlok ne sprejme, je postopek končan. |
|
|
95. člen |
|
|
V drugi obravnavi
predloga odloka razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu posebej
in o naslovu odloka. Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga
odloka, člani sveta o njem glasujejo. Na koncu svet glasuje še o naslovu
odloka in o predlogu odloka v celoti. |
|
|
96. člen |
|
|
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
sveta in predlagatelj z amandmaji.
Amandma mora biti
predložen predsedniku sveta najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan
amandma. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj
odloka.
Na sami seji lahko
predlaga amandma najmanj četrtina članov sveta ali predlagatelj.
Amandma mora biti
predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja
lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži.
Župan in predlagatelj
odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju.
Svoje mnenje o
amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta. |
|
|
97. člen |
|
|
Po končani razpravi o
amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali o skupini med
seboj povezanih amandmajev.
Predlagatelj
amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmaju.
Po končanem
glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so bili
sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
Svet lahko sklene, da
se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila
predloga odloka z vnesenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo
pripravi statutarno pravna komisija ah drug organ, ki ga določi svet.
Če statutarno pravna
komisija ah drug organ ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med
posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni
mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o
sprejemu odloka na prvi prihodnji seji. |
|
|
3. Hitri postopek v
zvezi s sprejemanjem odloka |
|
|
98. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine, naravne nesreče, kadar gre za manj pomembne
spremembe odlokov, ah kadar to utemeljeno predlaga predlagatelj odloka,
lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Predlog, naj se odlok
sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora
biti posebej obrazložen.
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji. |
|
|
99. člen |
|
|
O predlogu, da se
odlok sprejme po hitrem postopku odloči svet ob določanju dnevnega reda.
Če svet ne sprejme
predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo odloka. |
|
|
100. člen |
|
|
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka.
Na seji lahko amandma
predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Amandma lahko
predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
|
4. Sprejem drugih
aktov sveta |
|
|
101. člen |
|
|
O drugih aktih, razen
o odloku o proračunu občine in o prostorskih in drugih planih razvoja
občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati
splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in
glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da
bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku.
Za spreminjevalne in
dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki
veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka. |
|
|
102. člen |
|
|
Po postopku kot velja
za sprejem odloka se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve statuta. |
|
|
5. Referendum |
|
|
103. člen |
|
|
Svet lahko o svoji
odločitvi (odloku ali drugem aktu) razpiše referendum.
Svet mora razpisati
referendum, če tako zahteva najmanj 10% volivcev v občini.
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina
volivcev, ki so glasovali.
Svet je vezan na izid
referenduma in dve leti po njegovi izvedbi ne more sprejeti odločitev,
ki bi bile v nasprotju z izidom referenduma.
Za vložitev zahteve
za razpis referenduma in za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja zakonodajni referendum. |
|
|
104. člen |
|
|
Svet lahko na svojo
pobudo razpiše posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega
pomena, da se ugotovi volja občanov. Posvetovalni referendum mora svet
razpisati, če to zahteva najmanj 10 % volivcev v občini.
Svet razpiše
posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju.
Svet ni vezan na izid
posvetovalnega referenduma.
Posvetovalni
referendum se lahko razpiše za celotno območje ali za del območja
občine. |
|
|
105. člen |
|
|
Svet razpiše
referendum z odlokom, ki ga objavi v uradnem glasilu občine.
Odlok o razpisu
referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano na referendum
in dan izvedbe referenduma.
Besedilo akta oziroma
drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavi tudi
na krajevno običajen način. |
|
|
106. člen |
|
|
Izid referenduma se
objavi na enak način, kakor razpis referenduma. |
|
|
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
107. člen |
|
|
Volitve
funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se
opravijo po določilih tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem
odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje.
Če svet odloči, da se
glasuje tajno se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
108. člen |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati.
Če se glasuje za ali
proti kandidatu oz. za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da
se na glasovnici obkroži beseda "ZA ali PROTI". |
|
|
109. člen |
|
|
Kandidat je izvoljen,
če je zanj glasovala večina svetnikov, ki so glasovali, če s statutom ni
določna drugačna večina. |
|
|
110. člen |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. Žreb se izvede tako, da se v kuverto vstavijo
listki z imeni kandidatov in nato predsednik izvede žrebanje.
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri
drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
111. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
|
2. Volitve
predsednika in podpredsednika sveta |
|
|
112. člen |
|
|
Kandidata za
predsednika in podpredsednika sveta predlaga komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidata lahko predlaga tudi 1/4
svetnikov.
Izvoljen je kandidat,
za katerega je glasovala večina vseh članov sveta. |
|
|
3. Imenovanje članov
delovnih teles sveta |
|
|
113. člen
Delovna telesa sveta
imenuje svet na podlagi liste kandidatov, listo kandidatov določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani
posamično. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo
novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji
sveta.
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
4. Imenovanje
podžupana |
|
|
114. člen |
|
|
Na predlog župana
imenuje svet podžupana.
O tem ali se
imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja,
odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Za podžupana je
imenovan kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta. |
|
|
5. Imenovanje tajnika |
|
|
115. člen |
|
|
Tajnika občine
imenuje svet na predlog župana z javnim ali tajnim glasovanjem.
Kandidat mora dobiti
večino glasov vseh članov sveta. |
|
|
6. Postopek za
razrešitev |
|
|
116. člen |
|
|
Svet razrešuje
funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje, po enakem postopku, kot je
določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom
občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije,
je pristojna tudi za predlaganje njihovih razrešitev.
Če je župan pristojen
za predlaganje kandidatov za izvolitev oziroma imenovanje, je pristojen
predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o
razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo
izvolitev ali imenovanje. |
|
|
7. Odstop svetnikov
in funkcionarjev občine |
|
|
117. člen |
|
|
Svetniki in
funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo
rudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni
ali imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora
biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Predsednik sveta
mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji sveta.
Članom občinskega
sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z
dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
Za tajnika občine
lahko svet sklene, da je dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja
novega tajnika, vendar ne dalj kot 6 mesecev po dani odstopni izjavi. |
|
|
VIII. RAZMERJA SVETA
DO ŽUPANA |
|
|
118. člen |
|
|
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
119. člen |
|
|
Župan predlaga svetu
v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in
druge akte iz občinske pristojnosti.
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
120. člen |
|
|
Svet je dolžan
obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi
če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
Župan ima pravico
razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu,
tudi če sam in predlagatelj zadeve in o njih izraziti svoje stališče ali
mnenje. |
|
|
121. člen |
|
|
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan,
ali po njegovem pooblastilu podžupan ali zaposleni v občinskem uradu o
izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu podati tehtne razloge za neizvršitev sklepa
in predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. O predlogu župana
svet razpravlja in glasuje. |
|
|
122. člen |
|
|
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
|
123. člen |
|
|
Župan zagotavlja
materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta.
Župan mora svetu
dvakrat letno pisno poročati o izvajanju občinskih predpisov in drugih
ukrepov iz njegove pristojnosti in njihove učinke. |
|
|
124. člen |
|
|
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev.
Če meni, da je
splošni akt občinskega sveta nezakonit, zadrži župan objavo takega akta
in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Predsednik sveta mora
uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem splošnem aktu na prvo naslednjo
sejo sveta.
Če svet vztraja pri
svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri
ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
|
125. člen |
|
|
Župan skrbi za
izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva
proračuna za posamezne namene ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih
izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
Če svet sklene, da je
potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče
uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti ustrezna sredstva za
izvršitev naloge. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
126. člen |
|
|
Delo občinskega sveta
in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
127. člen |
|
|
Javnost se s sej
organov občine izključi v primeru, kadar je zaradi obravnavanja zaupnih
dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z
zakonom. |
|
|
128. člen |
|
|
Župan in predsednik
sveta obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta,
delovnih teles, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o
seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
Občina lahko izdaja
svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu
ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
|
129. člen |
|
|
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
|
|
130. člen |
|
|
Občani imajo pravico
vpogleda v zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga
za delo in odločanje organov občine.
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
|
|
131. člen |
|
|
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
|
|
X. DELO SVETA V
IZREDNIH RAZMERAH |
|
|
132. člen |
|
|
V izrednih razmerah
(naravne nesreče, vojni dogodki ipd.) so pri delu občinskega sveta
dovoljena odstopanja od statuta in tega poslovnika: |
|
|
? glede rokov za
sklicevanje sej in pošiljanja gradiva,
? glede načina kraja
in časa sklicevanja sej,
? glede postopka
sprejemanja sklepov, glede javnosti dela in obveščanja javnosti. |
|
|
Svet je v izrednih
razmerah sklepčen, če je prisotna vsaj četrtina članov sveta in sklepa z
večino prisotnih članov.
Če se svet v času
izrednih razmer ne more sestati s potrebno večino iz prejšnjega
odstavka, nujne sklepe sprejme župan ob sodelovanju dosegljivih članov
sveta. Zupan mora sprejete sklepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta
lahko sestane. |
|
|
133. člen |
|
|
Za delo delovnih
teles sveta in drugih organov občine v času izrednih razmer se smiselno
uporabljajo določbe 132. člena tega poslovnika. |
|
|
XI.
SODELOVANJE Z DRUGIMI OBČINSKIMI SVETI |
|
|
134. člen |
|
|
Svet lahko sodeluje s
sveti sosednjih in drugih občin v Republiki Sloveniji ter drugih
državah.
V zadevah skupnega
interesa organizira svet skupne aktivnosti, skupne sestanke
predstavnikov, obiske, izmenjavo gradiva ter oblikuje skupna delovna
telesa. |
|
|
XII.
SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
135. člen |
|
|
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih svetnikov. |
|
|
136. člen |
|
|
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo
predsednik. Če se predsednik glede razlage ne more odločiti, prekine
sejo in naloži statutarno pravni komisiji, da pripravi razlago
posameznih določb poslovnika.
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika statutarno pravna komisija.
Vsak svetnik lahko
zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna
komisija, odloči svet. |
|
|
XIII.
KONČNA DOLOČBA |
|
|
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
|
|
|
Številka: 021/1/95 |
Predsednik občinskega
sveta Občine Pesnica |
|
|
Datum: 22. junij
1995 |
Ivan Šabeder s. r. |
|