|
Na podlagi 39. člena
Zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št.
18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in
44/97), 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97,
70/97, 10/98, 74/98 in 70/2000), 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št.
5/99, 18/00), je Občinski svet Občine Ruše na 22. redni seji, dne 26.
junija 2001, sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o ureditvenem načrtu za središče naselja
Ruše |
|
|
I. uvodna določila |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt
za središče naselja Ruše za območje, ki plansko predstavlja del
ureditvenega območja naselja Ruše, ki ga je izdelal ZUM urbanizem,
planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko
naloge 340/99 v juniju 2001. |
|
|
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o
ureditvenem načrtu za središče naselja Ruše ki je bil objavljen
v MUV, št. 17/01 in izdelan v podjetju ZUM d.o.o. iz Maribora,
pod številko naloge 340/99 ter spremembe in dopolnitve Odloka o
spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za
središče naselja Ruše, ki so bile objavljene v MUV št. 13/03,
prav tako izdelane v podjetju ZUM d.o.o. iz Maribora, pod št.
naloge 185/2002 (v nadaljevanju: odlok). |
(2) Spremembe in dopolnitve odloka o ureditvenem načrtu so
izdelane v podjetju Dr.Durjava d.o.o., pod številko projekta
16/04, v mesecu juniju 2005. |
|
|
|
2. člen |
|
|
Spremembe ureditvenega načrta vsebujejo: |
A. TEKSTUALNI DEL |
- Obrazložitev sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta |
- Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu
za središče naselja Ruše |
- Soglasja k spremembam in dopolnitvam ureditvenega načrta |
B. GRAFIČNE PRILOGE |
- Ureditvena situacija - karta št. 5 - M 1:1000 |
- Urbanistični in oblikovalski pogoji - karta št. 6 - M 1:1000 |
- Osončenje - karta št. 7 - M 1:1000 |
- Karakteristični prerez - karta št. 8 - M 1:1000 |
- Prometna situacija - karta št. 9 - M 1:1000 |
- Situacija komunalne in energetske infrastrukture - karta št.
10 - M 1:1000 |
- Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel - karta št.
11 - M 1:1000 |
- Tehnični elementi za zakoličenje objektov - karta št. 12 - M
1:1000 |
- Tehnični elementi za zakoličenje komunalnih naprav - karta št.
13 - M 1:1000 |
|
|
|
Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta vsebujejo: |
TEKSTUALNI DEL : |
1. Obrazložitev sprememb in dopolnitev ureditvenega
načrta |
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
ureditvenem načrtu za središče naselja Ruše |
3. Mnenja nosilcev urejanja prostora k spremembam in
dopolnitvam ureditvenega načrta |
GRAFIČNE PRILOGE : |
1. Ureditvena situacija karta št. 5 M 1:1000 |
2. Urbanistični in oblikovalski pogoji karta št. 6 M
1:1000 |
3. Osončenje karta št. 7 M 1:1000 |
4. Karakteristični prerez karta št. 8 M 1:1000 |
5. Prometna situacija karta št. 9 M 1:1000 |
6. Situacija komunalne in energetske infrastrukture
karta št. 10 M 1:1000 |
7. Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel
karta št. 11 M 1:1000 |
8. Tehnični elementi za zakoličenje objektov karta št.
12 M 1:1000 |
9. Tehnični elementi za zakoličenje komunalnih naprav
karta št. 13 M 1:1000 |
|
|
|
3. člen |
|
|
Območje ureditvenega načrta obsega v
Urbanistični zasnovi naselja Ruše (1988, novelirana 1994), v karti
"Načini urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti", določeno
pretežno centralno območje in južno ležeče območje predvideno za
turistične
dejavnosti. |
|
|
Velikost območja je 22,3 ha. |
|
|
Pretežno je pozidano s stanovanjsko
zazidavo starega jedra naselja, blokovno pozidavo, kompleksom osnovne
šole, na območju pa se nahajajo tudi upravne, javne in poslovno trgovske
zgradbe. |
|
|
Območje ureditvenega načrta sestavljajo
naslednje parcele: |
|
|
- 555, 556, 557/1, 557/2, 558, 559, 560,
561, 562/1, 562/2, 563/1, 563/2, 564, 565, 566, 567 (Sdel), 569(S del),
570, 571, 572, 573, 574, 575, 576, 577, 578, 579, 580, 581, 582, 583,
588(J del), 589, 595, 603, 604/1(J del), 616(J del), 619, 620, 621, 622,
623, 624, 625, 626, 627, 628, 629, 630, 631/1, 631/2, 632, 633, 634,
635, 637, 638, 639, 640, 641, 642, 643,644, 645, 646, 647(S del), 648(S
del), 650, 651, 653(S del), 654(S del), 655, 656, 657, 658(S del), 659,
660(S del), 661, 662(S del), 663, 664(S del), 665, 666, 667, 668, 669,
670, 671, 674, 675/1, 675/2, 676, 677, 678, 679/1, 679/2, 680, 681, 682,
683, 685, 686/1, 686/2, 687, 691, 692, 693, 694, 695(J del), 697(Z del),
699, 707, 708, 709(osrednji del), 710, 714, 715, 716, 717, 718, 719,
720, 721, 722, 723, 724, 725, 726, 727, 728, 729, 730, 731, 732, 733,
734, 735, 736, 737, 738, 739, 740, 741, 742, 743, 744, 745/1, 745/2,
745/3, 746/1, 746/2, 747, 748, 749/1, 749/2, 750, 751, 831,832, 833,
834, 835, 836, 837/1, 837/2, 838/1, 838/2, 839, 840, 841, 842, 843,
944(J del), 949/2, 950/1, 950/2, 951, 952/1, 952/2, 953, 954, 955, 956,
957, 958, 959/1, 959/2, 960, 961, 962/1, 962/2, 963, 964, 965, 966, 967,
968, 969, 970, 971, 972, 973, 974, 975, 976/1, 976/2, 977, 978, 979,
980, 981, 1651, 1670, 1672, 1673, 1674, 1676 (S del), 1718, 1719/1,
1719/2(S del), 1721, 1722, 1729, 1732, 1734(S del), 1735, 1736, 1737,
1741/1, 1741/2, 1742, 1743, 1744, 1745, 1746, |
|
|
- 1747, 1748, 1748, 1749, 1750, 1751, 1752,
1753, 1753, 1754/1, 1755, 1756, 1757, 1758, 1759/1, 1759/2, 1759/3,
1759/4, 1759/5, 1759/6, 1760, 1760/1, 1760/2, 1762, 1763, 1764, 1765/1,
1765/2, 1765/3, 1767, 1768/1, 1768/2, 1769, 1770, 1771, 1772, 1773,
1774, 1775(V del), 1776, 1777, 1778, 1779/1(V del), 1780, 1781, 1782,
1784, 1811, 1812(J del), 1836/2(V del), 1837/1, 1837/2, 1838, 1839/1,
1839/2, 1839/3, 1839/4, 1839/5, 1840, 1841, 1842, 1844, 1845, 1904 (S
del), 2009(SZ del), 2019(Z del), 2020/2(S del), 2021(Z del), vse k.o.
Ruše. |
|
|
III. funkcija območja |
|
|
4. člen |
|
|
Obravnavano območje je centralnega značaja. |
Dejavnosti v območju so sledeče: |
- stanovanjske (vse oblike bivanja) |
- vzgojne in izobraževalne |
- zdravstvene in socialno varstvene |
- kulturne |
- družbene |
- poslovne |
- trgovske |
- storitvene, ki se delijo na osebne in servisne. |
- Storitvene - osebne dejavnosti: frizerski, pedikerski,
kozmetični salon, krojaštvo, čevljarstvo, kemična čistilnica in
podobno. |
- Storitvene - servisne dejavnosti: čistilni servis,
avtopralnica, pleskarstvo, tapetništvo, popravila gospodinjskih
in drugih aparatov, druge usluge. |
|
|
|
IV. urbanistični pogoji in pogoji za
oblikovanje objektov |
|
|
5. člen |
|
|
Grafične priloge ureditvenega načrta
prikazujejo: |
|
|
- razporeditev obstoječih in predvidenih
ter možnih nadomestnih objektov in odprtih površin, |
|
|
- namembnost objektov in odprtih prostorov, |
|
|
- maksimalne horizontalne in vertikalne
gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov, |
|
|
- smeri dostopov in dovozov, |
|
|
- usmeritve za prenovo grajene strukture in
oblikovanje novih objektov, |
|
|
- ureditev utrjenih in zelenih površin. |
|
|
6. člen |
|
|
Rušitve: |
|
|
Objekti, predvideni za rušenje so razvidni
iz grafične priloge št.4 "Valorizacija obstoječega stanja" in se
nahajajo na parc. št. 626, 633, 634, 635, 638, 642, 1743, 1763, vse
k.o.Ruše. |
|
|
Nadomestne gradnje: |
|
|
Nadomestne gradnje objektov so razvidne iz
grafične priloge št.5 "Ureditvena situacija" in so predvidene na parc.
št. 580, 581, 589, 595, 630, 633, 635, 640, 686/1, 686/2, 655, 657, 659,
661, 562/2, 663, 667, 668, 681, 682, 691, 741, 750, 751, 945/1, 951,
953, 954, 955, 968, 973, 974, 1718, 1721, 1732, 1735, 1751, 1759/3,
1765/2, 1776, 1778, 1780, 1781, 1782, 1784, vse k.o. Ruše. |
|
|
Prenove ali rekonstrukcije: |
|
|
Prenove ali rekonstrukcije objektov so
razvidne iz grafične priloge št.4 "Valorizacija obstoječega stanja" in
so predvidene na parc. št. 580, 589, 595, 603, 621, 629, 634, 627, 642,
644, 656, 675/1, 678, 683, 685, 687, 692, 693, 707, 708, 710, 748,
950/1, 952/2, 962/1, 962/2, 966, 976/1, 1756, 1762, 1764, 1765/1, 1775,
1743, vse k.o. Ruše. |
|
|
Novogradnje: |
|
|
Novogradnje so razvidne iz grafične priloge
št.5 "Ureditvena situacija" in so predvidene na parc. št. 557/1, 562/1,
565, 576, 626, 633, 635, 640, 642, 686/1, 686/2, 951, 963, 969, 977,
1674, 1719/1, 1719/2, 1722, 1732, 1733, 1734, 1736, 1737, 1743, 1763,
1777, vse k.o. Ruše. |
|
|
Nove ureditve odprtega prostora: |
|
|
Nove ureditve odprtega prostora so razvidne
iz grafične priloge št.5 "Ureditvena situacija" in so predvidene na
parc. št. 625, 675, 675/2, 969, 970, 971, 975, 1763, 1811, 1837/1, 1838,
1839/3, 1839/5, 1845, vse k.o. Ruše. |
|
|
Opis namembnosti posegov: |
Celotno območje ureditvenega načrta je centralnega značaja.
Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu s pretežno
namembnostjo morfološke enote. |
- Morfološka enota I. |
Območje je določeno za stanovanjske, storitvene (osebne in
servisne), gostinske in poslovne dejavnosti. |
- Morfološka enota II. |
Območje je določeno za vzgojne, izobraževalne, kulturne,
družbene, športne in rekreacijske dejavnosti. |
- Morfološka enota III. |
Območje je določeno za družbene dejavnosti. |
- Morfološka enota IV. |
Območje je določeno za stanovanjske in storitvene (osebne)
dejavnosti. |
- Morfološka enota V. |
Območje je določeno za stanovanjske, trgovske, storitvene
(osebne) in poslovne dejavnosti. |
- Morfološka enota VI. |
Območje je določeno za stanovanjske družbene, kulturne,
trgovske, poslovne in storitvene (servisne) dejavnosti. |
- Morfološka enota VII. |
Območje je določeno za stanovanjske, izobraževalne, kulturne,
družbene in trgovske dejavnosti. |
- Morfološka enota VIII. |
Območje je določeno za stanovanjske, vzgojne, izobraževalne,
storitvene (osebne) in poslovne dejavnosti. |
- Morfološka enota IX. |
Območje je določeno za stanovanjske, vzgojne in izobraževalne,
kulturne, poslovne, družbene in gostinske dejavnosti. |
- Morfološka enota X. |
Območje je določeno za stanovanjske, poslovne, družbene,
gostinske in storitvene (osebne in servisne) dejavnosti. |
- Morfološka enota XI. |
Območje je določeno za stanovanjske, poslovne, kulturne,
družbene, trgovske, storitvene (osebne) , gostinske dejavnosti
in parkovno namembnost. |
- Morfološka enota XII. |
Območje je določeno za stanovanjske, poslovne in storitvene
(osebne in servisne) dejavnosti. |
- Morfološka enota XIII. |
Območje je določeno za stanovanjske, poslovne, storitvene
(osebne in servisne), trgovske in gostinske dejavnosti. |
- Morfološka enota XIV. |
Območje je določeno za stanovanjske in storitvene (osebne)
dejavnosti. |
- Morfološka enota XV. |
Območje je določeno za stanovanjske, storitvene (osebne in
servisne), trgovske in gostinske dejavnosti. |
- Morfološka enota XVI. |
Območje je določeno za stanovanjske dejavnosti. |
- Morfološka enota XVII. |
Območje je določeno za turistične dejavnosti." |
|
|
|
7. člen |
|
|
FUNKCIONALNO OBLIKOVALSKI POGOJI |
|
|
Horizontalni gabariti objektov so razvidni
iz grafičnih prilog št. 5 1Ureditvena situacija1 in št. 6 "Urbanistični
in oblikovalski pogoji", vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični
prilogi št. 8 1Karakteristični vzdolžni in prečni prerezi1. |
|
|
Pogoji, ki veljajo za vse morfološke enote: |
- Izgradnja kleti: |
Gradnja objektov s kletmi je možna pod naslednjimi pogoji: v
fazi izrisa iz ureditvenega načrta za posameznega investitorja
je potrebno pridobiti in upoštevati predhodno geomehansko mnenje
in vodnogospodarsko soglasje. |
- Postavitev enostavnih objektov: |
Na obravnavanem območju je dovoljenja postavitev vseh vrst
enostavnih objektov, kot jih opredeljuje oz. klasificira Zakon o
graditvi objektov in na njegovi osnovi izdani podzakonski akti
ter Odlok o začasnih in pomožnih objektih ter o posegih v
prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju
Občine Ruše (MUV, št. 37/99) in Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o začasnih in pomožnih objektih ter o posegih
v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na
območju občine Ruše (MUV, št. 26/2001). |
Postavitev enostavnih objektov je dovoljena pod naslednjimi
pogoji: v fazi izrisa iz ureditvenega načrta je potrebno
pridobiti vodnogospodarsko soglasje, ne glede na to, da se bodo
dela izvajala brez gradbenega dovoljenja ali po predhodni
pridobitvi gradbenega dovoljenja. |
- Nadomestne gradnje: |
Gradbena parcela je lahko pozidana do 60 % površine gradbene
parcele. Pri lociranju objekta je potrebno upoštevati gradbeno
mejo in gradbeno črto, v kolikor je podana, v nasprotnem primeru
se mora upoštevati gradbena črta sosednjih objektov. |
- Dozidave obstoječih objektov: |
Dozidava k obstoječemu objektu je lahko največ do 30 % povečane
tlorisne površine objekta in ne sme presegati več kot 60 %
pozidane gradbene parcele. To določilo ne velja za objekte, ki
se ohranijo v obstoječih gabaritih in so prikazani v grafični
prilogi št. 5: "Ureditvena situacija". |
- Za vse posege, ki bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost,
naravno vrednoto ali zavarovana območja, za katere ni potrebno
pridobiti gradbenih dovoljenj, je potrebno pridobiti dovoljenja
za poseg v naravo na podlagi Zakona o ohranjanju narave. |
- Oblikovanje strešin je prikazano v grafični prilogi št. 8:
"Karakteristični vzdolžni in prečni prerezi". Za nadomestne
gradnje in rekonstrukcije je potrebno smiselno povzemati višine
slemena in venca sosednjih objektov. " |
V istem členu se drugi odstavek besedila, ki velja za morfološko
enoto XI, izpusti. |
|
|
|
Morfološka enota I. (območje stanovanjske
gradnje zahodno od osnovne šole) |
|
|
Na zahodni rob območja lociramo tri vila
bloke etažnosti P+2 z možnim izkoristkom mansarde. V najjužnejšem je v
pritličju možna trgovina z osnovno oskrbo. Vhodi v objekte so z južne
ali vzhodne strani. Vhod v trgovino je z južne strani. |
|
|
Južno ob Falsko cesto lociramo individualni
stanovanjski objekt etažnosti P+1 z možnim izkoristkom mansarde.
Parkirni prostori so v objektu, vhod je s severne strani. |
|
|
Severno ob Falski cesti so možne nadomestne
gradnje v okviru podanih gradbenih črt in meja. |
|
|
Morfološka enota II. (območje osnovne šole) |
|
|
Območje zahodno od osnovne šole se uredi z
tekaško stezo in igrišči ter objektom slačilnic etažnosti P+M. Vhod v
objekt je z vzhodne strani. |
|
|
Južno od zgradb osnovne šole lociramo
prizidek etažnosti P+2 z možnim izkoristkom mansarde. Vhod v prizidek je
izveden v okvirju notranje funkcionalne organizacije šolske zgradbe s
severa. Med novogradnjo in obstoječimi objekti je transparentna fuga
veznega hodnika, ki oblikovno ločuje obe gradbeni masi. |
|
|
Morfološka enota III. (območje ob gasilskem
domu) |
|
|
V morfološki enoti razen prometnih ureditev
ni predvidenih gradbenih posegov. Območje se oblikovno načeloma ne
spreminja. |
|
|
Morfološka enota IV. (območje individualne
stanovanjske gradnje med osnovno šolo in sedežem upravne enote) |
|
|
Območje se oblikovno načeloma ne spreminja,
možne so rekonstrukcije, dozidave in nadomestne gradnje v okvirju
podanih in obstoječih gradbenih črt in meja. |
|
|
Morfološka enota V. (območje individualne
stanovanjske gradnje zahodno od glasbene šole) |
|
|
Na jug območja, za obcestno zazidavo
lociramo vrsto individualnih stanovanjskih objektov etažnosti P+1 z
možnim izkoristkom mansarde in s pripadajočimi garažnimi objekti. Vhodi
v objekte so z vzhodne oz. zahodne strani. |
|
|
Ob južni strani Falske ceste so možne
nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. |
|
|
Morfološka enota VI. (območje centralnih
dejavnosti kulturnega doma, sedeža upravne enote ter blagovnice) |
|
|
Obstoječi objekti se lahko rekonstruirajo.
Na območju zahodno od blagovnice se izvedeta novogradnja avtopralnice in
nadomestna gradnja hleva s spremembo namembnosti v objekt s penzionsko
ponudbo. |
|
|
Morfološka enota VII. (območje individualne
stanovanjske gradnje med glasbeno šolo in predvideno tržnico) |
|
|
Na izpraznjeno območje južno od potoka
lociramo objekt tržnice in poslovnih prostorov etažnosti P+1+M. Glavnih
vhodov je več, s severne in južne strani. |
|
|
Na območje za glasbeno šolo lociramo objekt
Centra interesnih dejavnosti etažnosti P+1+M, z vhodom s severne strani. |
|
|
Na območju so možne rekonstrukcije,
nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. |
|
|
Morfološka enota VIII. (območje
stanovanjske blokovne gradnje in vrtca severno od Kolodvorske ulice) |
|
|
Območje se razen prometnih ureditev
načeloma ne spreminja. |
|
|
Na območju so možne rekonstrukcije,
nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. |
|
|
Morfološka enota IX. (območje pretežno
stanovanjske gradnje severno od Falske ceste med blagovnico in Trgom
vstaje) |
|
|
Območje se razen prometnih ureditev
načeloma ne spreminja. |
|
|
Na območju so možne rekonstrukcije,
nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. |
|
|
Morfološka enota X. (območje stanovanjskih
in centralnih dejavnosti jugozahodno od Trga vstaje) |
|
|
Na zahodnem robu območja se uredi
parkirišče. |
|
|
Na območju so možne rekonstrukcije,
nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. |
|
|
Morfološka enota XI. (območje centralnih
dejavnosti na severu Trga vstaje in ob Gimnazijski ulici) |
|
|
Območje Trga vstaje se celovito prenovi v
smislu enotnega oblikovanja proste tržne površine kot centra
historičnega jedra naselja. Tlakovanje z naravnim kamnom in višinska
enovitost ploščadi in ceste sta osnovni komponenti takega oblikovanja.
Manjši trg se vzpostavi tudi za občinsko zgradbo kot predprostor pred
vhodom v kletne prostore. |
|
|
Na prestrukturiranem območju proizvodnega
obrata Alchrom lociramo tri stanovanjske vila bloke etažnosti P+2 z
možnim izkoristkom mansarde, vhodi z zahodne strani, ter rekonstruiramo
objekt ob Mariborski cesti. Vila bloki in obulični objekt lahko imajo v
pritličju poslovno ali trgovsko dejavnost. |
|
|
Na območju so možne rekonstrukcije,
nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. |
|
|
Morfološka enota XII. (območje individualne
pretežno stanovanjske pozidave zahodno od Areške ulice) |
|
|
Na območju so možne rekonstrukcije,
nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.
Na parceli št. 1777 je predvidena novogradnja individualne stanovanjske
hiše višine P+1 z možnim izkoristkom mansarde. |
|
|
Morfološka enota XIII. (območje mešanih
stanovanjskih dejavnosti med Cvetlično ulico in Mariborsko cesto ter
trgom Vstaje) |
|
|
Na območju so možne rekonstrukcije,
nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.
Nadomestne gradnje so poslovno trgovskega značaja v pritličju, v
nadstropju pa jih dopolnjuje stanovanjska dejavnost. Vhodi so s severne
strani. |
|
|
Morfološka enota XIV. (območje individualne
stanovanjske gradnje južno od Cvetlične ulice) |
|
|
Na južni strani Cvetlične ulice so možne
rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih
gradbenih črt in meja. |
|
|
Morfološka enota XV. (območje mešanih
stanovanjskih dejavnosti severno od Mariborske ceste) |
|
|
Na območju so na objektih ob Mariborski
cesti možne rekonstrukcije, severno za obcestno pozidavo pa nadomestne
gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. |
|
|
Morfološka enota XVI. (območje individualne
stanovanjske gradnje južno od Mariborske ceste) |
|
|
Ob Bezenski poti lociramo po dve
stanovanjski novogradnji na severno in južno stran ceste. Na zahodni
strani hudournika na severni strani Bezenske poti lociramo stanovanjsko
novogradnjo. Vsi objekti so etažnosti P+1 z možnim izkoristkom mansarde,
vhodi so s cestne strani. |
|
|
Morfološka enota XVII. (območje hotelskega
apartmajskega kompleksa južno od obstoječe pozidave) |
|
|
Prostor med obstoječo pozidavo ob Falski
cesti in potjo Pod goroj bo oblikovan na podlagi izbrane rešitve
arhitekturnega natečaja za hotelski in apartmajski kompleks. |
|
|
8. člen |
|
|
POSTAVITEV VIZUALNO KOMUNIKACIJSKIH
OBJEKTOV |
|
|
V območju, ki ga ureja ta ureditveni načrt,
je možno v skladu s karto 5 "Ureditvena situacija" postaviti naslednje
vizualno komunikacijske objekte (VKO): |
|
|
- veliki pano za reklamiranje; |
|
|
- mali pano - obešanka na drogovih javne
razsvetljave; |
|
|
- mali pano - prostostoječi; |
|
|
- transparent. |
|
|
Veliki pano za reklamiranje je možno
postaviti ob izteku Industrijske ulice v Mariborsko cesto na južni
strani te ceste. |
|
|
Mali pano je kot obešanke možno postaviti
na drogove javne razsvetljave vzdolž roba Kolodvorske ulice.
Obešanke pod nobenim pogojem ne smejo segati v svetli profil ceste. |
|
|
Transparente je nad ulico možno obešati v
času za občino pomembnejših prireditev nad Mariborsko cesto med občinsko
zgradbo in sosednjim objektom ter nad Falsko cesto med Domom kulture in
sosednjim objektom. Svetla višina med voziščem in spodnjim robom
transparenta mora znašati najmanj 4,50 m. |
|
|
Male prostostoječe panoje je možno
postaviti v skladu z načrtom postavitve, ki ga pripravi občinska uprava. |
|
|
9. člen |
|
|
VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
Za posege na kulturnih spomenikih in
dediščini si je v postopku za izdajo dovoljenja za poseg v prostor
potrebno pridobiti konservatorski program, za novogradnje znotraj
naselbinskega območja pa kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje. |
|
|
V. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN |
|
|
10. člen |
|
|
Osrednja parkovna površina na Trgu vstaje
se preoblikuje v učinkovito krajinsko strukturo, kar pomeni dopolnitev
programa ob osrednji peš poti, zasaditev v enotnih gostih strukturah
brez hortikulturnega mešanja in opremo parka s parkovno mikrourbano
opremo skladno z ostalim odprtim prostorom v neposredni bližini. |
|
|
Izvedejo se dosaditve z ustreznimi
rastlinskimi vrstami ob spomeniku NOB. |
|
|
Prostor ob potoku se uredi z ustrezno
zasaditvijo, potoku se dodajo kaskade in po možnosti omogoči dostop do
potoka. |
|
|
Šolski kompleks se opremi z igriščem za
košarko, odbojko in rokomet ter večnamenskim igriščem. Okrog rokometnega
igrišča se uredi tekaška steza, katere del se uporabi za tek na 100 m.
Uredijo se tudi iztek za skok v daljavo južno od rokometnega igrišča,
večnamenska tratna površina za met krogle, zbiranje, počivanje, razne
igre itd. Prostor se opremi z drevesi, tribunami (ob odbojki),
počivališči in ograjami. |
|
|
Ob vseh stanovanjskih objektih je potrebno
zagotoviti otroška igrišča za starostne stopnje do 3 let, 3-6 let, 6-12
let (to ne velja za individualno gradnjo) s funkcionalnimi zelenimi
površinami. |
|
|
Vsa parkirišča se obsadi z drevesi. |
|
|
V projektni dokumentaciji mora biti
upoštevan prikazani koncept zelenih površin, ki pa se dopolni glede na
zgoraj omenjene pogoje. Projektna dokumentacija mora vsebovati vse
prvine odprtega prostora (igrala, grmovnice, drevesa, pokrovne rastline,
zidci, klopi, pergole, popenjalke itd.) z kvantifikacijo in oceno
stroškov. |
|
|
VI. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN |
|
|
11. člen |
|
|
PROMETNO OMREŽJE |
|
|
Prometno omrežje obravnavanega območja
sestavljajo obstoječe in predvidene javne ceste, ki so kategorizirane na
državne in občinske. Dopolnjujejo jih nekategorizirane ceste po katerih
se odvija promet in so namenjene dovozom in dostopom do objektov in
zemljišč. Javne prometne površine so tudi avtobusna postajališča,
parkirišča ob voziščih javnih cest, pločniki, kolesarske steze, ploščadi
in trgi. |
|
|
12. člen |
|
|
CESTNO OMREŽJE, OBMOČJA UMIRJENEGA
PROMETA, PROMETNA DOSTOPNOST |
|
|
Za povečanje prometne varnosti, izboljšanje
bivalnih razmer in prilagajanje prometa historičnemu jedru naselja Ruš
je na glavnih cestnih potezah treba omejiti hitrost motornih vozil na 30
km/h. |
|
|
Te ceste so: |
|
|
- odsek regionalne ceste R III-705
(Mariborska cesta - Trg vstaje - Falska cesta) |
|
|
odsek zbirne lokalne ceste LZ 369 420
Kolodvorska ulica (od Falske ceste do - priključka zbirne ceste V - Z). |
|
|
V prvi fazi je treba na teh cestah uvesti
območje omejene hitrosti skladno s 87. členom Zakona o varnosti cestnega
prometa (Ur. list RS, št. 30/98). V postopnem nadaljevanju urejanja
centra je na teh cestnih potezah predvidena rekonstrukcija v smislu
urejanja naprav in ukrepov za umirjanje prometa skladno s 105. členom
Zakona o varnosti Cestnega prometa. Pri tem je treba upoštevati
"Prometno študijo naselja Ruše" (Institut za promet št. 20/99). |
|
|
Območja umirjenega prometa so predvidena na
cestah kjer je veliko nemotoriziranih udeležencev v prometu in na vseh
ozkih enopasovnih dvosmernih cestah, kjer ni možno dograditi pločnikov.
Te ceste so: |
|
|
Lesjakova ulica, nekategoriziran vzhodni
dostop do šole s Falske ceste, Šarhova pot, Bezenska pot, Kurirska pot,
Vinska pot, Cvetlična ulica, Pod goroj. Te ceste je treba urediti kot
skupne prometne površine na katerih imajo prednost pešci in kolesarji. |
|
|
Za zagotovitev prometne dostopnosti novih
območij namenjenih pozidavi je treba zgraditi dva nova in rekonstruirati
tri obstoječe priključke na kategorizirane ceste. |
|
|
Predvidene novogradnje so: |
|
|
- južni krak križišča Falska cesta -
Kolodvorska ulica kot dostop v morfološke enote št. V., VII., XVII., X
(za priključek, in cestno navezavo, ki je načrtovana kot dvosmerna
dvopasovna cesta s pločniki, je predvidena kategorizacija občinske
krajevne ceste - LK) |
|
|
- priključek zbirne ceste na Kolodvorsko
ulico (morfološka enota III.) |
|
|
Predvidene rekonstrukcije so: |
|
|
- rekonstrukcija obstoječega priključka
"Alchrom" na Mariborsko cesto, kot dostop v morfološko enoto št. XI.
(priključek je načrtovan kot skupna prometna površina in predviden kot
nekategoriziran dostop) |
|
|
- rekonstrukcija obstoječega priključka na
Falsko cesto, kot dostop v morfološko enoto št. I. (priključek je
načrtovan kot dvosmerna dvopasovna cesta s pločniki, za katero je
predvidena kategorizacija javne poti JP) |
|
|
- rekonstrukcija oziroma podaljšanje
obstoječe parkirne ceste, ki se navezuje na Gimnazijsko ulico, kot
dostop v morfološko enoto št. XI. (priključek je načrtovan kot skupna
prometna površina in predviden kot nekategoriziran dostop). |
|
|
Vse prometne dostope na območjih kjer so
predvidene nadomestne gradnje je treba podrobno določiti v izrisih iz
ureditvenega načrta. |
|
|
13. člen |
|
|
MIRUJOČI PROMET |
|
|
Za vse novogradnje so predvidene površine
za parkiranje osebnih vozil. Parkiranje je predvideno na parkiriščih ali
v garažah. Potrebno število parkirnih mest je določeno v odvisnosti od
dejavnosti. |
|
|
Na mestih kjer so predvidene nadomestne
gradnje je treba način parkiranja osebnih vozil in potrebno število
parkirnih mest določiti v izrisih iz ureditvenega načrta. |
|
|
V primeru spremembe namembnosti obstoječih objektov je potrebno
v izrisu iz predmetnega ureditvenega načrta določiti potrebno
število parkirnih mest in način parkiranja." V četrtem odstavku
se navedba številke morfološke enote št. XVII zamenja s št.X
tako, da alinea glasi: "na jugozahodni strani historičnega jedra
v morfološki enoti št. X. |
|
|
|
Načrtovana je gradnja štirih javnih
parkirnih površin (ob Mariborski cesti v morfološki enoti št. XV.; na
jugozahodni strani historičenega jedra v morfološki enoti št. XVII.; ob
Šarhovi poti v morfološki enoti št. VIII.; ob Gimnazijski ulici v
morfološki enoti št. XI.). Te parkirne površine so namenjene reševanju
mirujočega prometa v centru naselja in s tem sproščanju površin za
pešce, kolesarje in neovirano gibanje invalidov. |
|
|
Na vseh javnih parkirnih površinah je treba
5% delež parkirišč urediti kot parkirna mesta za invalide. |
|
|
14. člen |
|
|
INTERVENTNI IN DOSTAVNI PROMET |
|
|
Na območju ureditvenega načrta je treba
omogočiti interventni dovoz do vseh objektov. Kadar dovoz ni možen po
voziščih cest ga je treba zagotoviti po ploščadih in trgih. Enako kot za
interventne dovoze velja tudi za vožnjo dostavnih vozil. Strožji so le
pogoji pogoji za vožnjo dostavnih vozil po ploščadih in trgih. Na teh
območjih skupna masa vozil ne sme presegati 7,5 tone. |
|
|
Na prometno močno obremenjenih območjih in
trgih je možno določiti čas dostave izven prometnih konic. |
|
|
15. člen |
|
|
PROMET PEŠCEV IN KOLESARJEV |
|
|
Zasnova prometnih ureditev je z zmanjšanjem
hitrosti, območji umirjenega prometa in parternimi ureditvami
prilagojena nemotoriziranih udeleženem v prometu. |
|
|
Pešcem so namenjeni pločniki, ploščadi,
trgi, skupne prometne površine in poti za pešce. Na teh površinah je
treba zagotoviti neovirano gibanje invalidom. |
|
|
Vožnja kolesarjev je predvidena na
voziščih, ploščadih, trgih, skupnih prometnih površinah in kolesarskih
stezah in poteh. Na ciljih kolesarskih voženj je treba predvideti stojna
mesta za kolesa. |
|
|
16. člen |
|
|
JAVNI POTNIŠKI PROMET |
|
|
Na potezi Mariborska cesta - Trg vstaje -
Falska cesta je speljana linija javnega avtobusnega potniškega prometa.
Urejeni so trije pari avtobusnih postajališč, ki s 5 minutnim radijem
dostopnosti pokrivajo območje ureditvenega načrta. |
|
|
V drugi fazi urejanja cestnega omrežja je
predvidena umestitev teh avtobusnih postajališč v sklope naprav za
umirjanje prometa. |
|
|
VII. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN
ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
17. člen |
|
|
SPLOŠNO |
|
|
Za predvideno infrastrukturo je treba
naročiti projektno dokumentacijo. Obstoječo infrastrukturo, ki bo
prizadeta ob izgradnji novih objektov in novi ureditvi je potrebno
prestaviti oz. prilagoditi zazidavi. |
|
|
V dostopnih novo načrtovanih cestnih
površinah je treba zagotoviti prostor za položitev komunalne in
energetske infrastrukture (vodovod, kanalizacija, elektrika, plin,
telekomunikacije, KRS). Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba
upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike,
zahteve upravljavcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem,
higienskem in požarnem varstvu. |
|
|
Upoštevati je treba tudi predpisani
medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni
vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor
tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi
(glineni naboj). |
|
|
Za oskrbo predvidene ureditve je potrebno
izvesti naslednje: |
|
|
18. člen |
|
|
VODOOSKRBA |
|
|
Za vse predvidene objekte bo z navezavo na
obstoječe omrežje treba v novih predvidenih dostopnih cestah dograditi
vodovodne cevovode min. premera E 100mm. Priključitev objektov ob
cevovodu bo možna z izvedbo samostojnih vodovodnih priključkov za
posamezne objekte. |
|
|
Požarno varnost bo treba zagotoviti z
razmestitvijo ustreznega števila hidrantov. |
|
|
Dimenzije novih cevovodov morajo biti v
skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za
gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91). Po istem pravilniku je
potrebno zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti
naj bodo podtalni, izven prometnih površin, tako da so stalno dostopni. |
|
|
Pri celostnem urejanju obravnavanega
območja je treba ob novogradnjah vodovodnih cevovodov za območja nove
pozidave rekonstruirati tudi obstoječe vodovodno omrežje v skladu s
"Programom sanacije vodovodnega omrežja občine Ruše - št. 1/RU/00, ki ga
je izdelal Mariborski vodovod v januarju 2000. |
|
|
19. člen |
|
|
ODVAJANJE ONESNAŽENIH VODA |
|
|
Za območje, ki se nahaja v širšem in v
vplivnem varstvenem pasu je treba pri posegih v prostor dosledno
upoštevati določila Odloka o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak
I. in Vodnjak II. v Rušah (MUV, št. 10/93). |
|
|
Priključitev na javno kanalizacijo je
obvezna po veljavnem odloku (MUV, št. 18/88). |
|
|
Za potrebe obstoječe in nove zazidave je
treba dograditi sistem mešane kanalizacije. Ta naj smiselno upošteva
projekt Generalni koncept zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda
v občini Ruše (št. K 3102, z julijem 98) ter hkrati zgraditi kanal od
obstoječega objekta mehanske čistilne naprave do centralne čistilne
naprave. (Občina je še v fazi sprejemanja mikrolokacije le-te.) |
|
|
Za odvajanje meteornih voda s cest in
parkirišč je treba zgraditi cestno kanalizacijo z vsemi potrebnimi
čistilnimi objekti (peskolovi). Odvajanje meteornih voda iz nepozidanih
utrjenih površin, parkirišč in garaž naj bo niveletno urejeno s
primernimi padci in stekanjem v kanalizacijo in hudourniške potoke preko
kontrolnih jaškov oz. lovilcev olj. |
|
|
V kolikor se na obravnavanem območju
pojavijo tudi tehnološke vode, jih je pred izpustom v kanalizacijo ali
vodotok potrebno očistiti in nevtralizirati do take stopnje, da ustreza
zahtevam Zakona o vodah in njegovim podzakonskim predpisom. Za
nevtralizacijo je potrebno predvideti ustrezno nevtralizacijsko napravo. |
|
|
Pri gradnji kanalizacijskih vodov je treba
upoštevati minimalne potrebne odmike med vodovodom in kanalizacijo (min.
horizontalni odmik 3.0 m in min. vertikalni odmik 0.5 m). |
|
|
20. člen |
|
|
VODNOGOSPODARSKE UREDITVE |
|
|
Zemljiščem in objektom tega dela območja je
treba zagotoviti ustrezno varnost pred škodljivim delovanjem hudournih
voda, za kar je bil izdelan projekt "Idejno tehnične zasnove ureditve
hudournikov v območju središča naselja Ruše", ki ga je izdelalo podjetje
Higra d.o.o. Maribor, št. projekta 307-VII/00 junija 2000. Potrebne so
delne vodnogospodarske ureditve na Ruškem potoku, Jugovem potoku
hudourniku ob Bezenski poti in hudourniku pri letnem gledališču. |
|
|
Na Ruškem potoku bo treba zaradi
dotrajanosti betonsko - kamnite kinete ter zaradi omejenega prostora za
širitev kinete pristopiti k izdelavi predlogov za sanacijo kinete na
kritičnih odsekih. Treba je omogočiti dostopnosti do korita in na
določenih mestih očistiti profil od zaraščenosti. |
|
|
Na Jugovem potoku je treba kanaliziran
odsek v celoti obnoviti. Kanaliziran odsek in usedalnik je treba
dimenzionirati na Q100 + varnostna višina. Korito odprtega dela potoka
je treba očistiti, pretočni profil obnoviti, cestna prepusta 2 x E 100
cm zamenjati s ploščatim prepustom in koriti potoka poglobiti. |
|
|
Na hudourniku ob Bezenski poti bo glede na
predvideno novogradnjo dveh stanovanjskih objektov na desnem bregu
potoka treba nadaljevati z gradnjo kamnite kinete v dolžini cca. 210 m
do razbremenilnega objekta ob Mariborski cesti. |
|
|
Potrebna je celovita rešitev ureditve
hudournika pri letnem gledališču, od predvidenega izliva v Ruški potok
na Falski cesti pred vtokom v prepust, do pregrade. Hudournik je treba
urediti tako, da se kanalizira del potoka v dolžini cca. 60 m od izliva
v Ruški potok gorvodno, dalje pa kot odprti jarek, ki poteka ob bodoči
cesti za parkirišče in novo počitniško naselje do obstoječe lokalne
ceste. Po prečkanju ceste poteka trasa ob predvideni cesti do prodne
pregrade kot odprti jarek. |
|
|
21. člen |
|
|
ELEKTROOSKRBA |
|
|
Proste kapacitete obstoječih
transformatorskih postaj (TP Ruše 3, TP Ruše 1, TP Ruše 10) ne omogočajo
priključitev predvidenih objektov obravnavanega območja, zato je treba: |
|
|
- transformatorsko postajo TP Ruše 10
preurediti tako, da se zdajšnji transformator moči 400kVA zamenja z
močnejšim (630 kVA) |
|
|
- transformatorsko postajo TP Ruše 1 delno
preurediti |
|
|
- transformatorsko postajo TP Ruše 3 delno
preurediti. |
|
|
Zaradi kvalitetnega napajanja novih
porabnikov z električno energijo je treba zgraditi novo transformatorsko
postajo, moči 400 kVA. Vzporedno z izgradnjo te je treba zgraditi visoko
napetostni kabel (od TP Ruše 3 do TP Ruše nova). |
|
|
Uporabnike v novih objektih bo treba
napajati z električno energijo, za kar bo treba zgraditi novo dodatno
nizkonapetostno kabelsko omrežje, z navezavo na preurejene
transformatorske postaje. |
|
|
Obstoječe nizkonapetostno omrežje na
območju obdelave je treba kablirati in prilagoditi zazidavi. |
|
|
22. člen |
|
|
JAVNA RAZSVETLJAVA |
|
|
Zgraditi je treba javno razsvetljavo.
Napajanje bo izvedeno preko nizkonapetostnega kabelskega omrežja,
priključenim na obstoječe TP. Omrežje JR naj poteka v isti trasi z NN
omrežjem. |
|
|
Dograditi je treba javno razsvetljavo.
Osvetlijo se predvideni objekti in dovozne poti. Svetilke naj bodo
enotne za celotno ureditev in naj poudarjajo ambientalne kvalitete. |
|
|
23. člen |
|
|
TK IN KRS OMREŽJE |
|
|
Za priključitev uporabnikov na
telekomunikacijsko omrežje je treba dograditi kabelsko TK omrežje in
kabelske TK priključke do posameznih objektov. Posamezni uporabniki se
bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet lokalne
telefonske centrale LC, za kar je potrebno naročiti ustrezen projekt
priključitve pri pristojni gospodarski družbi. |
|
|
V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega
omrežja je treba predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS
signalov preko KRS omrežja bo možno s priključki na kabelsko KRS
omrežje, za kar je treba naročiti ustrezen projekt priključitve pri
pristojni gospodarski družbi. Montaža satelitskih anten (krožnikov) na
tem območju ni dopustna. |
|
|
24. člen |
|
|
PLINOVODNO OMREŽJE IN OGREVANJE |
|
|
Za potrebe obstoječih in predvidenih
objektov je treba dograditi nizkotlačno omrežje zemeljskega plina v
skladu s Programom plinifikacije mesta Ruše z zemeljskim plinom za
obdobje od leta 1997 do 2004. |
|
|
Ogrevanje individualnih objektov se bo
vršilo individualno s priključitvijo na plinovodno omrežje. Ogrevanje na
trdo gorivo ni dopustno. Do izgradnje plinovodnega omrežja je dopustno
ogrevanje na tekoči naftni plin. Rezervoarji za tekoči naftni plin
morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. |
|
|
Ogrevanje objektov iz skupnega vira se
priporoča tam, kjer to poteka že danes (blokovna gradnja, vrtec, šola);
ob rekonstrukciji kotlovnice naj se tudi kotlovnica priključi na omrežje
zemeljskega plina. Enako priporočilo naj se upošteva v primeru strnjene
zazidave. |
|
|
25. člen |
|
|
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV |
|
|
Komunalne odpadke je treba zbrati,
deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s
komunalnimi odpadki na območju občine Ruše (MUV, št. 1/96). Posode za
odpadke se namestijo na pokritih in vizuelno neizpostavljenih mestih oz.
ekoloških otokih, kateri se obsadijo in primerno uredijo. V kolikor se
bodo pojavili posebni odpadki, ki jih ni možno odvažati in odlagati
skupaj s komunalnimi odpadki, se je potrebno s pristojno komunalno
organizacijo dogovoriti o njihovem zbiranju, odlaganju in odvažanju. |
|
|
I. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA |
|
|
26. člen |
|
|
ZAŠČITA PRED ONESNAŽEVANJEM PODTALNICE |
|
|
Obravnavano območje se v večjem delu ne
nahaja na območju, kjer je z Odlokom o varstvu zalog pitne vode črpališč
Vodnjak I. in Vodnjak II. V Rušah (MUV, št. 10/93) zaščitene območje
podtalnice. V vodovarstvenem območju se nahaja le njegov jugozahodni
del. |
|
|
Vsi posegi morajo glede preprečevanja
onesnaževanja podtalnice in drugih tekočih in stoječih voda upoštevati
sledeče: |
|
|
- Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št.
32/95), |
|
|
- Zakon o vodah (Ur. list SRS, št. 38/81,
4/89 in 15/91), |
|
|
- Odlok o varstvu zalog pitne vode črpališč
Vodnjak I. in Vodnjak II. V Rušah (MUV št. 10/93), |
|
|
- Pravilnik o tehničnih normativih za
skladiščenje vnetljivih in nevarnih snovi (Ur. list SFRJ, št. 14/80), |
|
|
- Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne
vode (Ur. list RS, št. 46/97, 52/97, 54/98 in 7/00) |
|
|
- Pravilnik o tem, kako morajo biti
zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in
škodljive snovi (Ur. list SRS, št. 7/79), |
|
|
- Uredba o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/96). |
|
|
- Uredba o emisiji snovi pri odvajanju
odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za
vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila
(Ur. List RS, št. 10/99) |
|
|
27. člen |
|
|
ZAŠČITA PRED ONESNAŽENJEM ZRAKA |
|
|
V izogib onesnaženju zraka se kot splošno
navodilo za nove objekte priporoča ogrevanje z zemeljskim plinom.
Obstoječi objekti se lahko ogrevajo iz lastnih skupnih ali individualnih
kotlovnic. Ob rekonstrukciji je obvezen prehod na ekološko neoporečen
energent. |
|
|
Potrebno je upoštevati: |
|
|
- Uredbo o emisiji snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 73/94) in Uredbo o
spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih
virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 68/96), |
|
|
- Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih
naprav (Ur. list RS št. 73/94) in njena dopolnitev (Ur. list RS, št.
51/98), |
|
|
- Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih
imisijskih vrednostih snovi v zrak (Ur. list RS, št. 73/94), |
|
|
- Uredbo o kakovosti tekočih goriv glede
vsebnosti žvepla, svinca in benzena ((Ur. list RS, št. 8/95), |
|
|
- Odlok o varstvu zraka na območju
mariborskih občin (MUV, št. 7/87). |
|
|
28. člen |
|
|
POŽARNA VARNOST |
|
|
Požarno varnost je treba zagotoviti v
skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71/93). |
|
|
Pri projektiranju in izgradnji posameznih
objektov je treba upoštevati: |
|
|
- Pravilnik o požarnovarstvenih pogojih, ki
jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega ureditvenega akta,
pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Ur.
list SRS, št. 42/85), |
|
|
- Pravilnik o tehničnih normativih za
hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91), |
|
|
- Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu
(Ur. list RS, št. 22/91), |
|
|
- Pravilnik o gradnji naprav za vnetljive
tekočine ter o uskladiščevanju in pretakanju vnetljivih tekočin (Ur.
list SFRJ, št. 20/71), |
|
|
- Slovenski standard SIST DIN 14090 -
površine za gasilce na zemljišču in |
|
|
- Predpise za zemeljski plin DVGW TRGI
1986/96. |
|
|
Po Pravilniku o tehničnih normativih za
zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ,
št. 30/91) je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 litrov vode na
sekundo in zagotoviti zadostne količine vode za gašenje (ocena 25 do 30
l/sek., prednost imajo podzemni hidranti). |
|
|
Dovozne poti za gasilsko intervencijo
morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80
kN. |
|
|
29. člen |
|
|
HRUP |
|
|
Glede hrupa je treba upoštevati: |
|
|
- Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem
okolju (Ur. l. RS, št. 45/95), |
|
|
- Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in
bivalnem okolju (Ur.list SRS, št. 29/86) |
|
|
- Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe
o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 66/96), |
|
|
- Uredba o hrupu zaradi cestnega ali
železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 45/95). |
|
|
IX. FAZNOST IZVAJANJA UREDITVENEGA
NAČRTA IN TOLERANCE |
|
|
30. člen |
|
|
Ureditveni načrt se lahko izvaja v več
fazah, ki so med seboj časovno neodvisne. |
|
|
31. člen |
|
|
Tolerance v ureditvenem načrtu so možne in
se lokacijsko preverijo v izrisu iz ureditvenega načrta. Tolerance pri
novogradnjah znašajo ±1,0m v vse smeri, pri nadomestnih gradnjah odmiki
od gradbenih črt in gradbenih meja niso možni. Tolerance pri ureditvah
okolja in objektih nizkih gradenj so lahko večje, pri čemer morajo
temeljiti na strokovni podlagi za nameravano ureditev ali objekt. |
|
|
Pri izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno za objekte,
katerim še niso bile določene gradbene parcele, te določiti v
skladu s tehničnimi elementi za zakoličenje gradbenih parcel iz
predmetnega ureditvenega načrta ter v skladu s predpisi o
graditvi objektov oziroma drugimi področnimi predpisi in sicer
tako, da bo zagotovljena njihova normalna uporaba in
vzdrževanje. Pri tem je potrebno upoštevati situacijo na terenu.
V primeru, da ob objektih poteka javna komunikacija, je meja
gradbene parcele linija fasad objektov. Na zazidanih zemljiščih
z več stanovanjskimi objekti (blokovna gradnja), kjer ni možna
določitev gradbenih parcel za posamični objekt, je potrebno
določiti skupne gradbene parcele za vse objekte na območju. |
|
|
|
II. meja in opis območja obdelave |
|
|
3. člen |
členi št. od 3. do vključno 31 se v celoti nadomestijo z
naslednjim besedilom: |
»II. meja in opis območja obdelave |
(1) Ureditveni načrt obsega območje, ki je v Urbanistični
zasnovi naselja Ruše, sprejeti z Odlokom o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
plana Občine Ruše, za območje nove Občine Ruše v letu 2004, MUV
št. 10/04 in popr. št. 12/04), večinoma opredeljeno kot območje,
ki se ureja z ureditvenim načrtom. |
(2) Namenska raba območja, ki je opredeljena v karti št. 1
zgoraj citirane urbanistične zasnove, je naslednja: pretežni del
območja je območje urbanega središča, del območja je območje
stanovanj, del območje vzgoje in izobraževanja, del mešano
območje in del območje prometne infrastrukture. |
(3) Območje je pretežno pozidano s stanovanjsko zazidavo starega
jedra naselja, blokovno gradnjo, kompleksom osnovne šole, na
območju pa se nahajajo tudi upravne, javne in poslovno trgovske
zgradbe. |
(4) Velikost območja je 22,3 ha. |
(5) Območje ureditvenega načrta obsega parcele oz. njihove dele,
kot je razvidno iz gra?čnih prilog tega odloka (t.i. meja
območja ureditvenega načrta). |
III. FUNKCIJA OBMOČJA |
4. člen |
(1) Obravnavano območje je centralnega značaja. |
(2) Dejavnosti v območju so sledeče: |
- stanovanjske (vse oblike bivanja); |
- vzgojne in izobraževalne; |
- zdravstvene in socialno varstvene; |
- kulturne; |
- družbene; |
- upravne; |
- poslovne; |
- trgovske; |
- storitvene, ki se delijo na osebne in servisne.
Storitvene - osebne dejavnosti: frizerski, pedikerski,
kozmetični salon, krojaštvo, čevljarstvo, kemična čistilnica in
podobno. |
Storitvene - servisne dejavnosti: čistilni servis, avtopralnica,
pleskarstvo, tapetništvo, popravila gospodinjskih in drugih
aparatov, druge usluge. |
(3) Dejavnosti na območju morajo biti usklajene z namensko rabo,
opredeljeno v urbanistični zasnovi iz 1. odstavka 3. člena tega
odloka oz. po prenehanju veljavnosti le-te z veljavno
urbanistično zasnovo, s katero se bo urejalo območje (v
nadaljevanju: urbanistična zasnova). Podrobneje so dejavnosti,
dopustne na posameznih območjih oz. parcelah, opredeljene v
tekstualnem delu urbanistične zasnove ter v nadaljevanju tega
odloka. |
IV. URBANISTIČNI POGOJI IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
5. člen |
(gra?čne priloge) |
(1) Gra?čne priloge ureditvenega načrta prikazujejo: |
- razporeditev obstoječih in predvidenih ter možnih
nadomestnih objektov in odprtih površin ter razporeditev
predvidenih novih objektov; |
- namembnost objektov in odprtih prostorov; |
- maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite
predvidenih objektov in površine odprtih prostorov; |
- smeri dostopov in dovozov; |
- usmeritve za prenovo grajene strukture in
oblikovanje novih objektov; |
- ureditev utrjenih in zelenih površin; |
- gradbene meje in gradbene črte, pri čemer je
gradbena črta skrajna meja pozidave, gradbena linija pa obvezna
meja pozidave, od katere odstopanja niso dopustna. |
6. člen |
(posegi v prostor in namembnost posegov) |
(1) Rušitve |
Objekti, predvideni za rušenje so razvidni iz gra?čne priloge
št.4 "Valorizacija obstoječega stanja". |
(2) Nadomestne gradnje |
Nadomestne gradnje objektov so razvidne iz gra?čne priloge št.5
"Ureditvena situacija". |
(3) Prenove ali rekonstrukcije |
Prenove ali rekonstrukcije objektov so razvidne iz gra?čne
priloge št.4 "Valorizacija obstoječega stanja". |
(4) Novogradnje |
Novogradnje so razvidne iz gra?čne priloge št. 5 "Ureditvena
situacija". |
(5) Nove ureditve odprtega prostora |
Nove ureditve odprtega prostora so razvidne iz gra?čne priloge
št.5 "Ureditvena situacija". |
(6) Opis namembnosti posegov |
Celotno območje ureditvenega načrta je centralnega značaja.
Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu s pretežno
namembnostjo morfološke enote in v skladu z namensko rabo,
opredeljeno v urbanistični zasnovi. |
V primeru neskladnosti oz. razhajanj med namensko rabo,
opredeljeno v tem ureditvenem načrtu in namensko rabo v
urbanistični zasnovi, se upošteva namenska raba v urbanistični
zasnovi oz. se kot dopustne dejavnosti štejejo tiste, ki so za
posamezna območja oz. parcele opredeljene v tekstualnem oz. gra?čnem
delu urbanistične zasnove. |
(7) Opis namembnosti morfoloških enot: |
Morfološka enota I. |
Območje je določeno za stanovanjske, storitvene (osebne in
servisne), gostinske, trgovske in poslovne dejavnosti. |
Morfološka enota II. |
Območje je določeno za vzgojne, izobraževalne, kulturne,
družbene, športne in rekreacijske dejavnosti. |
Morfološka enota III. |
Območje je določeno za družbene dejavnosti. |
Morfološka enota IV. |
Območje je določeno za stanovanjske in storitvene (osebne)
dejavnosti. |
Morfološka enota V., |
Območje je določeno za stanovanjske, trgovske, storitvene
(osebne) in poslovne dejavnosti. |
Morfološka enota VI. |
Območje je določeno za stanovanjske, družbene, kulturne,
trgovske, poslovne in storitvene (servisne) dejavnosti. |
Morfološka enota VII. |
Območje je določeno za stanovanjske, izobraževalne, kulturne,
družbene, poslovne in trgovske dejavnosti. |
Morfološka enota VIII. |
Območje je določeno za stanovanjske, vzgojne, izobraževalne,
storitvene (osebne), trgovske in poslovne dejavnosti. |
Morfološka enota IX. |
Območje je določeno za stanovanjske, vzgojne in izobraževalne,
kulturne, poslovne, družbene in gostinske dejavnosti. |
Morfološka enota X. |
Območje je določeno za stanovanjske, poslovne, družbene,
gostinske, trgovske in storitvene (osebne in servisne)
dejavnosti. Na pretežno nepozidanem območju v zahodnem delu cone
se podrobnejša raba oz. predvidena ureditev načrtuje po
predhodno izvedenem natečaju, kot je razvidno iz gra?čnih prilog
ureditvenega načrta. |
Morfološka enota XI. |
Območje je določeno za stanovanjske, poslovne, kulturne,
družbene, trgovske, storitvene (osebne), gostinske dejavnosti in
parkovno namembnost. |
Morfološka enota XII. |
Območje je določeno za stanovanjske, poslovne, trgovske in
storitvene (osebne in servisne) dejavnosti. |
Morfološka enota XIII. |
Območje je določeno za stanovanjske, poslovne, storitvene
(osebne in servisne), trgovske in gostinske dejavnosti. |
Morfološka enota XIV. |
Območje je določeno za stanovanjske in storitvene (osebne)
dejavnosti. |
Morfološka enota XV. |
Območje je določeno za stanovanjske, storitvene (osebne in
servisne), trgovske, poslovne in gostinske dejavnosti. |
Morfološka enota XVI. |
Območje je določeno za stanovanjske, poslovne, trgovske in
storitvene (osebne) dejavnosti. |
Morfološka enota XVII. |
Območje je določeno za bivanje (trajno ali začasno), storitvene,
poslovne, turistične in gostinske dejavnosti ter spremljajoče
programe turistične oskrbe. Severozahodni del cone je namenjen
gradnji doma starostnikov, kot je razvidno iz gra?čnih prilog
tega odloka. Na preostalem delu območja se podrobnejša raba oz.
predvidena ureditev načrtuje po predhodno izvedenem natečaju. |
(8) V vseh morfoloških enotah je dopustno tudi lociranje
dejavnosti, ki so v urbanistični zasnovi opredeljene za
posamezne osnovne ali podrobnejše namenske rabe. |
7. člen |
(funkcionalno oblikovalski pogoji in posegi) |
(1) Horizontalni gabariti objektov so razvidni iz gra?čnih
prilog št. 5 »Ureditvena situacija« in št. 6 »Urbanistični in
oblikovalski pogoji«, vertikalni gabariti pa so prikazani v gra?čni
prilogi št. 8 »Karakteristični prerezi«. |
(2) Pogoji, ki veljajo za vse morfološke enote: |
- izgradnja kleti: gradnja objektov s kletmi je možna
pod naslednjimi pogoji: v fazi izrisa iz ureditvenega načrta za
posameznega investitorja je potrebno pridobiti in upoštevati
predhodno geomehansko mnenje in vodno soglasje. Stroške
pridobivanja mnenj in soglasja iz predhodnega stavka nosi
investitor; |
- postavitev enostavnih objektov: na obravnavanem
območju je dovoljenja postavitev vseh vrst enostavnih objektov,
kot jih opredeljuje oz. klasi?cira Zakon o graditvi objektov in
na njegovi osnovi izdani podzakonski akti. Postavitev enostavnih
objektov je dovoljena pod naslednjimi pogoji: v fazi izrisa iz
ureditvenega načrta je potrebno pridobiti vodno soglasje, ne
glede na to, da se bodo dela izvajala brez gradbenega dovoljenja
ali po predhodni pridobitvi gradbenega dovoljenja. |
- nadomestne gradnje: gradbena parcela je lahko nad
koto terena pozidana do 60 % površine gradbene parcele. Pri
lociranju objekta je potrebno upoštevati gradbeno mejo in
gradbeno črto, v kolikor je podana, v nasprotnem primeru se mora
upoštevati gradbena črta sosednjih objektov; |
- dozidave obstoječih objektov: dozidava k obstoječemu
objektu je lahko največ do 30 % povečane tlorisne površine
objekta in ne sme presegati več kot 60 % pozidane gradbene
parcele. To določilo ne velja za objekte, ki se ohranijo v
obstoječih gabaritih in so prikazani v gra?čni prilogi št. 5:
"Ureditvena situacija". |
(3) Za vse posege, ki bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost,
naravne vrednote ali zavarovana območja, za katere ni potrebno
pridobiti gradbenih dovoljenj, je potrebno pridobiti dovoljenja
za poseg v naravo na podlagi Zakona o ohranjanju narave. |
(4) Oblikovanje strešin je prikazano v gra?čni prilogi št. 8:
"Karakteristični prerez". Za nadomestne gradnje in
rekonstrukcije je potrebno smiselno povzemati višine slemena in
venca sosednjih objektov. |
(5) Posegi v morfoloških enotah |
Morfološka enota I. (območje stanovanjske gradnje zahodno
od osnovne šole) |
Na zahodni rob območja lociramo tri vila bloke etažnosti P+2 z
možnim izkoristkom mansarde. V najjužnejšem je v pritličju možna
trgovina z osnovno oskrbo oz. poslovne oz. storitvene (osebne)
dejavnosti. Vhodi v objekte so z južne ali vzhodne strani. Vhod
v trgovino oz. poslovne prostore (prostore storitvenih
dejavnosti) je z južne strani. |
Severno ob Falski cesti so možne nadomestne gradnje v okviru
podanih gradbenih črt in meja. |
Morfološka enota II. (območje osnovne šole) |
Območje zahodno od osnovne šole se uredi z tekaško stezo in
igrišči ter objektom slačilnic etažnosti P+M. Vhod v objekt je z
vzhodne strani. |
Južno od zgradb osnovne šole lociramo prizidek etažnosti P+2 z
možnim izkoristkom mansarde. Vhod v prizidek je izveden v okviru
notranje funkcionalne organizacije šolske zgradbe s severa. |
Predvidi se izvedba veznega trakta med starim in novim objektom
osnovne šole v gradbeni liniji zahodne fasade starega objekta. |
Morfološka enota III. (območje ob gasilskem domu) |
V morfološki enoti razen prometnih ureditev ni predvidenih
gradbenih posegov. Območje se načeloma oblikovno ne spreminja. |
Morfološka enota IV. (območje individualne stanovanjske
gradnje med osnovno šolo in sedežem upravne enote) |
Območje se načeloma oblikovno ne spreminja, možne so
rekonstrukcije, dozidave in nadomestne gradnje v okviru podanih
in obstoječih gradbenih črt in meja. Na parceli 953 je možna
ureditev parkirišč. |
Morfološka enota V. (območje individualne stanovanjske
gradnje zahodno od glasbene šole) |
Na jug območja, za obcestno zazidavo lociramo na posameznih
parcelah, kot je razvidno iz gra?čnega dela ureditvenega načrta,
individualne stanovanjske objekte etažnosti P+1 z možnim
izkoristkom mansarde in s pripadajočimi garažnimi objekti. Vhodi
v objekte so s severne smeri. |
Ob južni strani Falske ceste so možne nadomestne gradnje in
dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. |
Morfološka enota VI. (območje centralnih dejavnosti
kulturnega doma, sedeža upravne enote ter blagovnice) |
Obstoječi objekti se lahko rekonstruirajo in dozidajo (kot npr.
dom kulture). Na območju zahodno od blagovnice se izvedeta
novogradnja avtopralnice in nadomestna gradnja hleva s
spremembo namembnosti v objekt s penzionsko ponudbo. |
Morfološka enota VII. (območje individualne stanovanjske
gradnje med glasbeno šolo in predvideno tržnico) |
Na izpraznjeno območje južno od potoka lociramo objekt tržnice
in poslovnih prostorov etažnosti P+1+M. Glavnih vhodov je več, s
severne in južne strani. |
Na območje za glasbeno šolo lociramo objekt Centra interesnih
dejavnosti etažnosti P+1+M, z vhodom s severne strani. |
Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in
dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. Na severnem
delu parcele 1753 je v okviru gradbenih črt in linij oz. znotraj
območja nadomestnih gradenj možno locirati individualno
stanovanjsko hišo višine P+1 z možnim izkoristkom mansarde. |
Možna je tudi dozidava objekta na parceli 1759/3 v etažnosti P+1
in nadomestna gradnja ter sprememba namembnosti za namene
stalnega ali začasnega bivanja južno ležečega gospodarskega
poslopja na isti parceli. |
Morfološka enota VIII. (območje stanovanjske blokovne
gradnje in vrtca severno od Kolodvorske ulice) |
Območje se razen prometnih ureditev načeloma ne spreminja. |
Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in
dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. |
Morfološka enota IX. (območje pretežno stanovanjske
gradnje severno od Falske ceste med blagovnico in Trgom vstaje) |
Območje se razen prometnih ureditev načeloma ne spreminja. |
Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in
dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. |
Morfološka enota X. (območje stanovanjskih in centralnih
dejavnosti jugozahodno od Trga vstaje) |
Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in
dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja oz. skladno z
gabariti, opredeljenimi v gra?čnem delu ureditvenega načrta. |
Na parceli 1772 se predvidi gradnja novega individualnega
stanovanjskega objekta etažnosti P+1 z možnim izkoristkom
mansarde. |
Ob novem uvozu s Falske ceste po parceli 1763 in dalje po
parceli 1767 se na slednji predvidi možnost tlakovanja ali druga
ustrezna ureditev odprtega prostora. |
Na pretežno nepozidanem, zahodnem delu območja se podrobnejša
raba oz. predvidena ureditev načrtuje po predhodno izvedenem
natečaju, kot je razvidno iz gra?čnih prilog ureditvenega
načrta. |
Morfološka enota XI. (območje centralnih dejavnosti na
severu Trga vstaje in ob Gimnazijski ulici) |
Območje Trga vstaje se celovito prenovi v smislu enotnega
oblikovanja proste tržne površine kot centra historičnega jedra
naselja. Tlakovanje z naravnim kamnom in višinska enovitost
ploščadi in ceste sta osnovni komponenti takega oblikovanja.
Manjši trg se vzpostavi tudi za občinsko zgradbo kot predprostor
pred vhodom v kletne prostore. |
Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in
dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. |
Morfološka enota XII. (območje individualne pretežno
stanovanjske pozidave zahodno od Areške ulice) |
Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in
dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. Na parcelah št.
1777 je predvidena novogradnja individualne stanovanjske hiše
višine P+1 z možnim izkoristkom mansarde. |
Morfološka enota XIII. (območje mešanih stanovanjskih
dejavnosti med Cvetlično ulico in Mariborsko cesto ter Trgom
vstaje) |
Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in
dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. Nadomestne
gradnje so poslovno trgovskega značaja v pritličju, v
nadstropju pa jih dopolnjuje stanovanjska dejavnost. Vhodi so s
severne strani. Predvideni so tudi parkirni prostori, kot je
razvidno iz gra?čnega dela ureditvenega načrta. |
Na parceli 640 se predvidi novogradnja individualne
stanovanjske hiše višine P+1 z možnim izkoristkom mansarde. |
Morfološka enota XIV. (območje individualne stanovanjske
gradnje južno od Cvetlične ulice) |
Na južni strani Cvetlične ulice so možne rekonstrukcije,
nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in
meja. |
Morfološka enota XV. (območje mešanih stanovanjskih
dejavnosti severno od Mariborske ceste) |
Na območju so na objektih ob Mariborski cesti možne
rekonstrukcije, severno za obcestno pozidavo pa nadomestne
gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. |
Morfološka enota XVI. (območje individualne stanovanjske
gradnje južno od Mariborske ceste) |
Ob Bezenski poti lociramo po dve stanovanjski novogradnji na
severno in južno stran ceste. Na zahodni strani hudournika na
severni strani Bezenske poti lociramo stanovanjsko novogradnjo.
Vsi objekti so etažnosti P+1 z možnim izkoristkom mansarde,
vhodi so s cestne strani. |
Morfološka enota XVII. (območje stanovanjsko turističnih
dejavnosti južno od obstoječe pozidave) |
Na severozahodnem robu cone je lociran dom starostnikov.
Preostalo območje se načrtuje oz. ureja po predhodno izvedenem
natečaju, kot je razvidno iz gra?čnega dela ureditvenega načrta |
Tipologija zazidave: dom starostnikov: K+P+1+M z obodno strešino
v naklonu od 35-45 stopinj (horizontalni gabariti 28.00x39.00
m). |
(6) V vseh morfoloških enotah so na vseh objektih razen na
tistih, ki so predlagani za rušitev, razen že navedenih posegov
oz. v gra?ki prikazanih dopustnih posegov, dopustna redna
vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela, rekonstrukcije in
nadomestne gradnje objektov, v skladu z določili tega odloka, v
skladu z obstoječimi gabariti ter v skladu s 6. in 7. členom
tega odloka. |
Prav tako je v vseh obstoječih objektih, razen v tistih, ki so
predvideni za rušenje, možno izvesti spremembe namembnosti in
spremembe rabe skladno z namensko rabo morfološke enote oz. z
namensko rabo v urbanistični zasnovi. |
8. člen |
(postavitev vizualno komunikacijskih objektov) |
(1) V območju, ki ga ureja ta ureditveni načrt, je možno v
skladu s karto 5 "Ureditvena situacija" postaviti naslednje
vizualno komunikacijske objekte (VKO): |
-veliki pano za reklamiranje; |
-mali pano - obešanka na drogovih javne razsvetljave; |
-mali pano - prostostoječi; |
-transparent. |
(2) Veliki pano za reklamiranje je možno postaviti ob izteku
Industrijske ulice v Mariborsko cesto na južni strani te ceste. |
(3) Mali pano je kot obešanke možno postaviti na drogove javne
razsvetljave vzdolž roba Kolodvorske ulice. Obešanke pod nobenim
pogojem ne smejo segati v svetli pro?l ceste. |
(4) Transparente je nad ulico možno obešati v času za občino
pomembnejših prireditev nad Mariborsko cesto med občinsko
zgradbo in sosednjim objektom ter nad Falsko cesto med Domom
kulture in sosednjim objektom. Svetla višina med voziščem in
spodnjim robom transparenta mora znašati najmanj 4,50 m. |
(5) Male prostostoječe panoje je možno postaviti v skladu z
načrtom postavitve, ki ga pripravi občinska uprava. |
9. člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
Za posege na kulturnih spomenikih in dediščini si je v postopku
za izdajo dovoljenja za poseg v prostor potrebno pridobiti
konservatorski program, za novogradnje znotraj naselbinskega
območja pa kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje. |
V. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN |
10. člen |
(1) Osrednja parkovna površina na Trgu vstaje se preoblikuje v
učinkovito krajinsko strukturo, kar pomeni dopolnitev programa
ob osrednji peš poti, zasaditev v enotnih gostih strukturah brez
hortikulturnega mešanja in opremo parka s parkovno mikrourbano
opremo skladno z ostalim odprtim prostorom v neposredni bližini. |
(2) Izvedejo se dosaditve z ustreznimi rastlinskimi vrstami ob
spomeniku NOB. |
(3) Prostor ob potoku se uredi z ustrezno zasaditvijo, potoku se
dodajo kaskade in po možnosti omogoči dostop do potoka. |
(4) Šolski kompleks se opremi z igriščem za košarko, odbojko in
rokomet ter večnamenskim igriščem. Okrog rokometnega igrišča se
uredi tekaška steza, katere del se uporabi za tek na 100 |
m. Uredijo se tudi iztek za skok v daljavo južno od rokometnega
igrišča, večnamenska tratna površina za met krogle, zbiranje,
počivanje, razne igre itd. Prostor se opremi z drevesi,
tribunami (ob odbojki), počivališči in ograjami. |
(5) na parceli 1767 je možno tlakovanje, postavitev mikrourbane
opreme ter zasaditve z ustreznimi rastlinskimi vrstami. |
(6) na parceli 625 je predvideno tlakovanje in postavitev
mikrourbane opreme. |
(7) Ob vseh stanovanjskih objektih je potrebno zagotoviti
otroška igrišča za starostne stopnje do 3 let, 3-6 let, 6-12 let
(to ne velja za individualno gradnjo) s funkcionalnimi zelenimi
površinami. |
(8) Vsa parkirišča se obsadi z drevesi. |
(9) V projektni dokumentaciji mora biti upoštevan prikazani
koncept zelenih površin, ki pa se dopolni glede na zgoraj
omenjene pogoje. Projektna dokumentacija mora vsebovati vse
prvine odprtega prostora (igrala, grmovnice, drevesa, pokrovne
rastline, zidci, klopi, pergole, popenjalke itd.) z kvanti?kacijo
in oceno stroškov. |
(10) Dvorišče med glasbeno šolo in predvidenim glasbenim
paviljonom se uredi kot parkovno oblikovan atrij z obodno
kolonado s pergolo. |
(11) Varujejo se: |
6405 - Podlesnikov kostanj na parceli št. 1770 |
6378 - divji kostanj na parceli 1743 |
6432 - parkovni nasad pri cerkvi v Rušah. |
Pri načrtovanju prostorskih ureditev se upoštevajo splošne in
konkretne varstvene usmeritve za varstvo naravnih vrednot
navedene v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za
Spremembe in dopolnitve URN za središče naselja Ruše (ZRSVN, OE
Maribor, september 2004), ki se hranijo v Občinski upravi Občine
Ruše. |
(12 )Za izvedbo novih ozelenitev se uporabi:
|
-drevoredi: javor |
-ograje stanovanjskih objektov: živa meja gaber do višine 2.00 m |
-ograje apartmajskih objektov: živa meja gaber do višine 1.00 m |
-zelenice pred stanovanjskimi objekti: v primeru razširjenih
gabaritov kleti je treba zagotoviti 50% delež zelenih površin
parcele. |
(13) Predvidene ureditve odprtega prostora so razvidne iz karte
št. 5: Ureditvena situacija. |
VI. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN |
11. člen (prometno omrežje) |
Prometno omrežje obravnavanega območja sestavljajo obstoječe in
predvidene javne ceste, ki so kategorizirane na državne in
občinske. Dopolnjujejo jih nekategorizirane ceste po katerih se
odvija promet in so namenjene dovozom in dostopom do objektov in
zemljišč. Javne prometne površine so tudi avtobusna
postajališča, parkirišča ob voziščih javnih cest, pločniki,
kolesarske steze, ploščadi in trgi. |
12. člen |
(cestno omrežje, območja umirjenega prometa, prometna
dostopnost) |
(1) Za povečanje prometne varnosti, izboljšanje bivalnih razmer
in prilagajanje prometa historičnemu jedru naselja Ruš je na
glavnih cestnih potezah treba omejiti hitrost motornih vozil na
30 km/h. |
Te ceste so: |
-odsek regionalne ceste R III-705 (Mariborska cesta - Trg vstaje
- Falska cesta) |
-odsek zbirne lokalne ceste LZ 369 420 Kolodvorska ulica (od
Falske ceste do priključka zbirne ceste V - Z). |
(2) V prvi fazi je treba na teh cestah uvesti območje omejene
hitrosti skladno s 87. členom Zakona o varnosti cestnega prometa
(Ur. list RS, št. 30/98 in naslednje). V postopnem nadaljevanju
urejanja centra je na teh cestnih potezah predvidena
rekonstrukcija v smislu urejanja naprav in ukrepov za umirjanje
prometa skladno s 105. členom Zakona o varnosti Cestnega
prometa. Pri tem je treba upoštevati "Prometno študijo naselja
Ruše" (Institut za promet št. 20/99). |
(3) Območja umirjenega prometa so predvidena na cestah kjer je
veliko nemotoriziranih udeležencev v prometu in na vseh ozkih
enopasovnih dvosmernih cestah, kjer ni možno dograditi
pločnikov. Te ceste so: Lesjakova ulica, nekategoriziran vzhodni
dostop do šole s Falske ceste, Šarhova pot, Bezenska pot,
Kurirska pot, Vinska pot, Cvetlična ulica, Pod goroj. Te ceste
je treba urediti kot skupne prometne površine na katerih imajo
prednost pešci in kolesarji. |
(4) Za zagotovitev prometne dostopnosti novih območij namenjenih
pozidavi je treba zgraditi nove in rekonstruirati nekatere
obstoječe priključke na kategorizirane ceste |
Predvidene novogradnje in rekonstrukcije so: |
-izvedba priključka zbirne ceste na Kolodvorsko ulico
(morfološka enota III.); |
-rekonstrukcija obstoječega priključka "Alchrom" na Mariborsko
cesto, kot dostop v morfološko enoto št. XI. (priključek je
načrtovan kot skupna prometna površina in predviden kot
nekategoriziran dostop); |
-rekonstrukcija obstoječega priključka na Falsko cesto, kot
dostop v morfološko enoto št. I. (priključek je načrtovan kot
dvosmerna dvopasovna cesta s pločniki, za katero je predvidena
kategorizacija javne poti JP); |
-rekonstrukcija oziroma podaljšanje obstoječe parkirne ceste, ki
se navezuje na Gimnazijsko ulico, kot dostop v morfološko enoto
št. XI. (priključek je načrtovan kot skupna prometna površina in
predviden kot nekategoriziran dostop); |
-izvedba novega priključka v morfološko enoto XVII na mestu
obstoječega internega dovoza parceli 1752 ob Glasbeni šoli in
predvidenem glasbenem paviljonu. Priključek je načrtovan kot
dvosmerna dvopasovna cesta brez pločnikov. Predlog poimenovanja:
»Črnkova ulica«. Ta priključek se lahko izvede tudi z odcepom na
parcelo 1743 južno od glasbene šole, kot je razvidno iz gra?čnega
dela ureditvenega načrta. Temu primer-no se zmanjšajo
horizontalni gabariti glasbenega paviljona in gabariti parkovno
oblikovanega atrija med glasbeno šolo in predvidenim paviljonom. |
-izvedba novega priključka v morfološko enoto VII in X z
zamaknjenim podaljškom ulice Mali Beograd ob predvideni tržnici
na parc. štev. 1763 k.o. Ruše. Priključek je načrtovan kot
dvosmerna dvopasovna cesta z enostranskim pločnikom in
enostranskimi obcestnimi prečnimi parkirišči v severnem in
južnem delu. Predlog poimenovanja: »Poštna ulica«. |
(5) Vsi dostopi do objektov javnega značaja morajo biti brez
arhitektonskih ovir. |
(6) Pločniki morajo imeti na križiščih ugreznjene robnike. |
(7) Vse prometne dostope na območjih, kjer so predvidene
nadomestne gradnje, je treba podrobno določiti v izrisih iz
ureditvenega načrta. |
13. člen |
(mirujoči promet) |
(1) Za vse novogradnje so predvidene površine za parkiranje
osebnih vozil. Parkiranje je predvideno na parkiriščih ali v
garažah. Potrebno število parkirnih mest je določeno v
odvisnosti od dejavnosti. |
(2) Na mestih, kjer so predvidene nadomestne gradnje, je treba
način parkiranja osebnih vozil in potrebno število parkirnih
mest določiti v izrisih iz ureditvenega načrta. |
(3) V primeru spremembe namembnosti obstoječih objektov je
potrebno v izrisu iz predmetnega ureditvenega načrta določiti
potrebno število parkirnih mest in način parkiranja. |
(4) Načrtovana je gradnja javnih parkirnih površin ob Mariborski
cesti v morfološki enoti št. XV.; ob Šarhovi poti v morfološki
enoti št. VIII.; ob Gimnazijski ulici v morfološki enoti št. XI,
ob Cvetlični ulici v morfološki enoti XIII. in zahodno od
Upravne enote v morfološki enoti IV. Te parkirne površine so
namenjene reševanju mirujočega prometa v centru naselja in s tem
sproščanju površin za pešce, kolesarje in neovirano gibanje
invalidov. |
(5) Na vseh javnih parkirnih površinah je potrebno 5% delež
parkirišč urediti kot parkirna mesta za invalide. |
(6) Parkiranje za potrebe objektov za trajno ali občasno bivanje
je treba zagotoviti na lastnih parcelah ali v kletnih etažah. |
14. člen |
(interventni in dostavni promet) |
(1) Na območju ureditvenega načrta je treba omogočiti
interventni dovoz do vseh objektov. Kadar dovoz ni možen po
voziščih cest, ga je treba zagotoviti po ploščadih in trgih,
katerih tlaki morajo prenesti potrebne obremenitve. Enako kot za
interventne dovoze velja tudi za vožnjo dostavnih vozil. Strožji
so le pogoji za vožnjo dostavnih vozil po ploščadih in trgih. Na
teh območjih skupna masa vozil ne sme presegati 7,5 tone. |
(2) Na prometno močno obremenjenih območjih in trgih je možno
določiti čas dostave izven prometnih konic. |
15. člen |
(promet pešcev in kolesarjev) |
(1) Zasnova prometnih ureditev je z zmanjšanjem hitrosti,
območji umirjenega prometa in parternimi ureditvami prilagojena
nemotoriziranim udeleženem v prometu. |
(2) Pešcem so namenjeni pločniki, ploščadi, trgi, skupne
prometne površine in poti za pešce. Na teh površinah je treba
zagotoviti neovirano gibanje invalidom. |
(3) Vožnja kolesarjev je predvidena na voziščih, ploščadih,
trgih, skupnih prometnih površinah in kolesarskih stezah ter
poteh. Na ciljnih območjih kolesarskih voženj je treba
predvideti stojna mesta za kolesa. |
16. člen |
(javni potniški promet) |
(1) Na potezi Mariborska cesta - Trg vstaje - Falska cesta je
speljana linija javnega avtobusnega potniškega prometa. Urejeni
so trije pari avtobusnih postajališč, ki s 5 minutnim radijem
dostopnosti pokrivajo območje ureditvenega načrta. |
(2) V drugi fazi urejanja cestnega omrežja je predvidena
umestitev teh avtobusnih postajališč v sklope naprav za
umirjanje prometa. |
VII. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
17. člen |
(splošno) |
(1) Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno
dokumentacijo. Obstoječo infrastrukturo, ki bo prizadeta ob
izgradnji novih objektov in novi ureditvi, je potrebno
prestaviti oz. prilagoditi zazidavi. |
(2) V dostopnih novo načrtovanih cestnih površinah je treba
zagotoviti prostor za položitev komunalne in energetske
infrastrukture (vodovod, fekalna in meteorna kanalizacija,
elektrika, plin, telekomunikacije, KRS). Pri izdelavi projektne
dokumentacije je treba upoštevati predpisane minimalne
horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa
zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem
varstvu. |
(3) Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med
vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik
0.5 m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika
ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni
naboj). |
(4) Za oskrbo predvidene ureditve je potrebno izvesti naslednje: |
18. člen |
(vodooskrba) |
(1) Za vse predvidene objekte bo z navezavo na obstoječe omrežje
treba v novih predvidenih dostopnih cestah dograditi vodovodne
cevovode min. premera E 100 mm. Priključitev objektov ob
cevovodu bo možna z izvedbo samostojnih vodovodnih priključkov
za posamezne objekte. |
(2) Požarno varnost bo treba zagotoviti z razmestitvijo
ustreznega števila hidrantov. |
(3) Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu s Pravilnikom
o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov
(Ur. list SFRJ, št. 30/91). Po istem pravilniku je potrebno
zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti
naj bodo, izven prometnih površin in stalno dostopni. |
(4) Pri celostnem urejanju obravnavanega območja je treba ob
novogradnjah vodovodnih cevovodov za območja nove pozidave
rekonstruirati tudi obstoječe vodovodno omrežje v skladu s
"Programom sanacije vodovodnega omrežja občine Ruše - št. 1/RU/00,
ki ga je izdelal Mariborski vodovod v januarju 2000. |
19. člen |
(odvajanje onesnaženih voda) |
(1) Za območje, ki se nahaja v širšem in v vplivnem varstvenem
pasu je treba pri posegih v prostor dosledno upoštevati določila
Odloka o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I. in Vodnjak
II. v Rušah (MUV, št. 10/93). |
(2) Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna po veljavnem
odloku (MUV, št. 18/88). |
(3) Za potrebe obstoječe in nove zazidave je treba dograditi
sistem mešane kanalizacije. Ta naj smiselno upošteva projekt
Generalni koncept zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda
v Občini Ruše (št. K 3102, z julijem 98) ter hkrati zgraditi
kanal od obstoječega objekta mehanske čistilne naprave do
centralne čistilne naprave. Občina je še v fazi sprejemanja
mikrolokacije le-te. |
(4) Za odvajanje meteornih voda s cest in parkirišč je treba
zgraditi cestno kanalizacijo z vsemi potrebnimi čistilnimi
objekti (peskolovi). Odvajanje meteornih voda iz nepozidanih
utrjenih površin, parkirišč in garaž naj bo niveletno urejeno s
primernimi padci ter stekanjem v kanalizacijo in hudourniške
potoke preko kontrolnih jaškov oz. lovilcev olj. |
(5) V morfološki enoti XVII se meteorne vode s streh vodijo v
ločeni kanalizaciji v reguliran kanal hudournika. Meteorne vode
s povoznih in parkirnih površin se vodijo preko lovilca olj v
Ruški potok. Odvajanje meteornih in fekalnih voda z območja doma
starostnikov se lahko uredi ločeno od preostalega sistema. |
(6) V kolikor se na obravnavanem območju pojavijo tudi
tehnološke vode, jih je pred izpustom v kanalizacijo ali vodotok
potrebno očistiti in nevtralizirati do take stopnje, da ustreza
zahtevam Zakona o vodah in njegovim podzakonskim predpisom. Za
nevtralizacijo je potrebno predvideti ustrezno nevtralizacijsko
napravo. |
20. člen |
(vodnogospodarske ureditve) |
(1) Zemljiščem in objektom tega dela območja je treba zagotoviti
ustrezno varnost pred škodljivim delovanjem hudournih voda, za
kar je bil izdelan projekt "Idejno tehnične zasnove ureditve
hudournikov v območju središča naselja Ruše", ki ga je izdelalo
podjetje Higra d.o.o. Maribor, št. projekta 307-VII/00 junija
2000. Potrebne so delne vodnogospodarske ureditve na Ruškem
potoku, Jugovem potoku hudourniku ob Bezenski poti in hudourniku
pri letnem gledališču. |
(2) Na Ruškem potoku bo treba zaradi dotrajanosti
betonsko-kamnite kinete ter zaradi omejenega prostora za širitev
kine-te pristopiti k izdelavi predlogov za sanacijo kinete na
kritičnih odsekih. Treba je omogočiti dostopnosti do korita in
na določenih mestih očistiti pro?l od zaraščenosti. Izvesti je
treba sanacijo struge Ruškega potoka v območju priključne ceste
na Falski 1 ob iztoku kanaliziranega hudournika. |
(3) Na Jugovem potoku je treba kanaliziran odsek v celoti
obnoviti. Kanaliziran odsek in usedalnik je treba dimenzionirati
na Q100 + varnostna višina. Korito odprtega dela potoka je treba
očistiti, pretočni pro?l obnoviti, cestna prepusta 2 x E 100 cm
zamenjati s ploščatim prepustom in koriti potoka poglobiti. |
(4) Na hudourniku ob Bezenski poti bo glede na predvideno
novogradnjo dveh stanovanjskih objektov na desnem bregu potoka
treba nadaljevati z gradnjo kamnite kinete v dolžini cca. 210 m
do razbremenilnega objekta ob Mariborski cesti. |
(5) Potrebna je celovita rešitev ureditve Hudournika pri letnem
gledališču, od pregrade do predvidenega izliva v Ruški potok na
Falski cesti. Hudournik je treba urediti z regulacijo
obstoječega odprtega kanala, ki poteka ob cesti Pod goroj ob
njenem južnem robu, do novega propusta in v nadaljevanju proti
severu z novim reguliranim odprtim kanalom, Velikost prepusta in
pro?la struge vodotoka bo določena na podlagi hidravličnega
izračuna. Odprta struga bo potekala ob »Poštni ulici« do izliva
v Ruški potok pod cestnim priključkom na Falski cesti št. 1.
Premostitve za dostop do objektov na vzhodni strani kanala se
locira skladno s potrebnimi lokacijami uvozov na parcele, ki se
jih opredeli s PGD ureditve okolja za vsakokratni objekt. |
(6) Meteorne vode s streh se vodijo v ločeni kanalizaciji v
reguliran kanal hudournika. Meteorne vode s povoznih in
parkirnih površin se vodijo preko lovilca olj v Ruški potok. |
(7) Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati 37.čl. ZV-1
(Ur.l.RS št. 67/02), ki določa, da na vodnem in priobalnem
zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno
posegati v prostor, razen v posebnih primerih, kadar gre za
objekte grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih
voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo
objektov za rabo voda, zagotovitev varnosti idr. |
(8) Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje
priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 2. reda 5 metrov od
meje vodnega zemljišča Ruškega potoka in nove struge Hudournika
pri letnem gledališču (Zakon o vodah (ZV-1), 14.člen, Ur.list
67/2002). |
(9) Na iztoku v vodotok je potrebno načrtovati AB iztočno glavo
v območju iztoka pa predvideti protierozijsko zavarovanje dna in
brežine z lomljencem. |
(10) Pod predvidenim cestnim priključkom Poštne ulice na Falsko
cesto se izvede podaljšanje obstoječega propusta, v nadaljevanju
pa se izvede nova struga Hudournika pri letnem gledališču. |
(11) Premostitve regulirane struge Hudournika pri letnem
gledališču se izvedejo v sklopu ceste kot javno dobro. Lokacija
se opredeli v gra?čnem delu URN. |
21. člen |
(elektrooskrba) |
(1) Proste kapacitete obstoječih transformatorskih postaj (TP
Ruše 3, TP Ruše 1, TP Ruše 10) ne omogočajo priključitev
predvidenih objektov obravnavanega območja, zato je treba:
|
-transformatorsko postajo TP Ruše 10 preurediti tako, da se
zdajšnji transformator moči 400kVA zamenja z močnejšim (630 kVA) |
-transformatorsko postajo TP Ruše 1 delno preurediti
|
-transformatorsko postajo TP Ruše 3 delno preurediti. |
(2) Zaradi kvalitetnega napajanja novih porabnikov z električno
energijo je treba zgraditi novo transformatorsko postajo (objekt
11), moči 900 kVA. Vzporedno z izgradnjo te je treba zgraditi
visoko napetostni kabel (od TP Ruše 3 do TP Ruše nova). |
(3) Uporabnike v novih objektih bo treba napajati z električno
energijo, za kar bo treba zgraditi novo dodatno nizkonapetostno
kabelsko omrežje, z navezavo na preurejene transformatorske
postaje. |
(4) Obstoječe nizkonapetostno omrežje na območju obdelave je
treba kablirati in prilagoditi zazidavi. |
22. člen |
(javna razsvetljava) |
(1) Zgraditi je treba javno razsvetljavo. Napajanje bo izvedeno
preko nizkonapetostnega kabelskega omrežja, priključenim na
obstoječe TP. Omrežje JR naj poteka v isti trasi z NN omrežjem. |
(2) Dograditi je treba javno razsvetljavo. Osvetlijo se
predvideni objekti in dovozne poti. Svetilke naj bodo enotne za
celotno ureditev in naj poudarjajo ambientalne kvalitete. |
23. člen |
(TK in KRS omrežje) |
(1) Za priključitev uporabnikov na telekomunikacijsko omrežje je
treba dograditi kabelsko TK omrežje in kabelske TK priključke do
posameznih objektov. Posamezni uporabniki se bodo lahko
vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet lokalne
telefonske centrale LC, za kar je potrebno naročiti ustrezen
projekt priključitve pri pristojni gospodarski družbi. |
(2) V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je treba
predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS signalov
preko KRS omrežja bo možno s priključki na kabelsko KRS omrežje,
za kar je treba naročiti ustrezen projekt priključitve pri
pristojni gospodarski družbi. Montaža satelitskih anten
(krožnikov) na tem območju ni dopustna. |
24. člen |
(plinovodno omrežje in ogrevanje) |
(1) Za potrebe obstoječih in predvidenih objektov je treba
dograditi nizkotlačno omrežje zemeljskega plina v skladu s
Programom plini?kacije mesta Ruše z zemeljskim plinom za obdobje
od leta 1997 do 2004. |
(2) Ogrevanje individualnih objektov se bo vršilo individualno s
priključitvijo na plinovodno omrežje. Ogrevanje na trdo gorivo
ni dopustno. Do izgradnje plinovodnega omrežja je dopustno
ogrevanje na tekoči naftni plin. Začasni rezervoarji za tekoči
naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih
mestih. |
(3) Ogrevanje objektov iz skupnega vira se priporoča tam, kjer
to poteka že danes (blokovna gradnja, vrtec, šola); ob
rekonstrukciji kotlovnice se mora le-ta priključiti na omrežje
zemeljskega plina. Enako velja v primeru strnjene zazidave. |
25. člen |
(odstranjevanje odpadkov) |
(1) Komunalne odpadke je treba zbrati, deponirati in odvažati v
skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na
območju občine Ruše (MUV, št. 1/96). Posode za odpadke se
namestijo na pokritih in vizualno neizpostavljenih mestih oz.
ekoloških otokih, kateri se obsadijo in primerno uredijo. |
(2) V koikor se bodo pojavili posebni odpadki, ki jih ni možno
odvažati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki, se je
potrebno s pristojno komunalno organizacijo dogovoriti o
njihovem zbiranju, odlaganju in odvažanju. |
VIII. POGOJI ZAVAROVANJE OKOLJA |
26. člen |
(zaščita pred onesnaževanjem podtalnice) |
(1) Obravnavano območje se v večjem delu ne nahaja na območju,
kjer je z Odlokom o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I.
in Vodnjak II. V Rušah (MUV, št. 10/93) zaščitene območje
podtalnice. V vodovarstvenem območju se nahaja le njegov
jugozahodni del. |
(2) Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja
podtalnice in drugih tekočih in stoječih voda upoštevati
sledeče: |
- Zakon o varstvu okolja ((Ur.l. RS, št. 41/2004); |
- Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002, 110/2002,
2/2004, 41/ 2004); |
- Odlok o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I.
in Vodnjak II. V Rušah (MUV št. 10/93); |
- Pravilnik o tehničnih normativih za skladiščenje
vnetljivih in nevarnih snovi (Ur. list SFRJ, št. 14/80); |
- Pravilnik o pitni vodi (Ur. list RS, št. 19/04 in
35/04); |
- Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in
opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in
škodljive snovi (Ur. list SRS, št. 3/79); |
- Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/96,
21/03, 2/04, 41/04 in naslednje); |
- Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz
postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za
vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna
vozila (Ur. List RS, št. 10/99); |
(3) Za zmanjšanje obremenjujočih vplivov na okolje je potrebno
izvajati naslednje ukrepe: |
- v fazi pripravljalnih del: zagotoviti izdelavo
projekta zaščite podtalnice pri izvajanju izkopnih in zemeljskih
del; |
- v času gradnje: |
- interne vozne poti na gradbišču izvesti v utrjeni
izvedbi, ki bo preprečevala sprijemanje zemljine na pnevmatike
osebnih in tovornih vozil ter samohodne gradbene mehanizacije; |
- izkopna, zemeljska in rušitvena dela izvajati ob
deževnih dnevih oz. ob sočasnem močenju materiala; |
- čistiti kolesa tovornih vozil ob zapuščanju
delovišča vsled preprečitve nanašanja prsti na cestne površine; |
- zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako
organizacijo delovišča, da bo preprečeno morebitno izlitje
nevarnih snovi v podtalje; |
- v primeru nezgode z izlitjem nevarnih snovi v
podtalje zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih
delavcev; |
- po dokončanju urediti okolje oz. vzpostaviti prvotno
stanje; |
- v času uporabe: |
- na prometnih površinah zagotoviti omejitev hitrosti
na 30 km/h z opredelitvijo območja umirjenega prometa; |
- v gostinskih objektih omejiti obratovalni čas do
22.00 ure. |
27. člen |
(zaščita pred onesnaženjem zraka) |
(1) V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo za nove
objekte priporoča ogrevanje z zemeljskim plinom. Obstoječi
objekti se lahko ogrevajo iz lastnih skupnih ali individualnih
kotlovnic. Ob rekonstrukciji je obvezen prehod na ekološko
neoporečen energent. |
(2) Potrebno je upoštevati: |
-Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja (Ur. list RS, št. 73/94) in Uredbo o spremembah in
dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja (Ur. list RS, št. 68/96, 109/01, 41/04 in
naslednje); |
-Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. list RS
št. 73/94) in njena dopolnitev (Ur. list RS, št. 51/98, 105/00,
50/01, 46/02 in naslednje); |
-Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih
snovi v zrak (Ur. list RS, št. 73/94 in naslednje);
|
-Uredbo o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca
in benzena ((Ur. list RS, št. 8/95 in naslednje); |
-Odlok o varstvu zraka na območju mariborskih občin (MUV, št.
7/87); |
-11. člen Pravilnika o higieni živil (Ur.list RS, št. 60/02,
104/03, 11/04 in 51/04) -protiprašna ureditev okolice živilskih
obratov |
28. člen |
(požarna varnost) |
(1) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z Zakonom o
varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71/93). |
(2) Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba
upoštevati: |
-Pravilnik o požarnovarstvenih pogojih, ki jih je potrebno
upoštevati pri izdelavi prostorskega ureditvenega akta, pri
projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov
(Ur. list SRS, št. 42/85 in naslednje); |
-Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za
gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91 in naslednje);
|
-Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Ur. list RS, št. 22/
91 in naslednje); |
-Pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o
uskladiščevanju in pretakanju vnetljivih tekočin (Ur. list SFRJ,
št. 20/71 in naslednje); |
-Slovenski standard SIST DIN 14090 |
- površine za gasilce na zemljišču in |
-Predpise za zemeljski plin DVGW TRGI 1986/96. |
(3) Po Pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje
hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91)
je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 litrov vode na
sekundo in zagotoviti zadostne količine vode za gašenje (ocena
25 do 30 l/s. |
(4) Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti
projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN. |
29. člen |
(hrup) |
(1) Glede hrupa je treba upoštevati: |
-Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS,
št. 45/95), |
-Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju
(Ur.list SRS, št. 29/86) |
-Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in
življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 66/96 in naslednje), |
-Uredba o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa (Ur. l.
RS, št. 45/95). |
(2) Celotno območje URN se uvrsti v 3. cono varstva pred hrupom.
Območje 25 m okrog gradbene meje objekta doma starostnikov se
opredeli kot 2. cona varstva pred hrupom. |
IX. FAZNOST IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA IN TOLERANCE |
30. člen |
Ureditveni načrt se lahko izvaja v več fazah, ki so med seboj
časovno neodvisne. |
31. člen |
(tolerance) |
(1) Možne so naslednje tolerance: |
Program: v celotnem območju URN so mogoči tudi drugi programi,
skladni z namensko rabo v morfološki enoti in urbanistični
zasnovi, vendar ne smejo povzročati obremenitev s hrupom, ki bi
presegale omejitve za 3. cono varstva pred hrupom oz za 2. cono
v območju doma starostnikov. V tem smislu so mogoče tudi
spremembe namembnosti obstoječih objektov. |
Horizontalni gabariti: odstopanje nad koto terena je mogoče v
okviru gradbenih linij in gradbenih meja, kar je razvidno iz gra?čnih
prilog. Odstopanje pod koto terena je v primeru izvedbe
podzemnih garaž možno do parcelnih meja. |
Etažnost: samo v coni XVII je odstopanje mogoče pri vseh
objektih za -1 etažo. Podkletitev objektov ni obvezna. |
Oblikovanje: pri večjih objektih (dom starostnikov) je mogoče
kombiniranje poševnih strešin predpisanega naklona z ravnimi
strehami. |
Tolerance pri novogradnjah, za katere niso opredeljene gradbene
meje, znašajo ±1,0m v vse smeri, pri nadomestnih gradnjah odmiki
od gradbenih črt in gradbenih meja niso možni. |
Pri gradnji doma starostnikov so možna odstopanja navznoter v
zahodni in vzhodni smeri v smislu povečanja odmika od parcelnih
meja. |
Kot posledica eventuelne izvedbe dostopa do doma starostnikov po
parceli 1743 se lahko poljubno zmanjšajo horizontalni gabariti
glasbenega paviljona in parkovno oblikovanega atrija med
glasbeno šolo in predvidenim paviljonom. |
Tolerance pri ureditvah okolja in objektih nizkih gradenj so
lahko večje, pri čemer morajo temeljiti na strokovni podlagi za
nameravano ureditev ali objekt. |
(2) Tolerance se preverijo v izrisu iz ureditvenega načrta. |
(3) Pri izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno za objekte,
katerim še niso bile določene gradbene parcele, te določiti v
skladu s tehničnimi elementi za zakoličenje gradbenih parcel iz
predmetnega ureditvenega načrta ter v skladu s predpisi o
graditvi objektov oziroma drugimi področnimi predpisi in sicer
tako, da bo zagotovljena njihova normalna uporaba in
vzdrževanje. Pri tem je potrebno upoštevati situacijo na terenu.
V primeru, da ob objektih poteka javna komunikacija, je meja
gradbene parcele linija fasad objektov. Na zazidanih zemljiščih
z več stanovanjskimi objekti (blokovna gradnja), kjer ni možna
določitev gradbenih parcel za posamični objekt, je potrebno
določiti skupne gradbene parcele za vse objekte na območju. |
(4) Oprema gradbenih parcel: |
-uvozi na parcele iz napajalnih ulic morajo biti izvedeni s
posnetimi ali ugreznjenimi robniki; |
-mogoče so ograje iz žičnega pletiva višine do 2.00 m z živo
mejo iz gabra in morebitne protihrupne ograje iz pletenih letev
do višine 2.00 m; |
-komunalna infrastruktura mora biti izvedena v priključnih
jaških na notranjih robovih parcele oz. v pločnikih.« |
|
|
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
32. člen |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za
središče naselja Ruše je stalno na vpogled v Občinski upravi
Občine Ruše in na Upravni enoti Ruše. |
|
|
|
Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta so stalno na vpogled
v Občinski upravi Občine Ruše in na Upravni enoti Ruše. |
|
|
|
33. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
|
|
34. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo v
delu, ki se nanaša na območje obdelave predmetnega ureditvenega načrta,
veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje
Ruše (MUV, št. 3/92). |
|
|
Vse obstoječe objekte je možno v skladu z
določili tega odloka rekonstruirati v obstoječih gabaritih in v skladu s
5. členom tega odloka. |
|
|
35. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
Župan Občine Ruše |
|
|
Vili Rezman, prof., s. r. |
|
|
Številka: 031-004/99 104 |
|
|
Datum: 26. junij 2001 |
|