Na podlagi 21. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) in 8. in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (februar 2020), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 13. redni seji dne 9. 12. 2020 sprejel

ODLOK

O RAZGLASITVI CERKVE MARIJINEGA VNEBOVZETJA V CERKLJAH NA GORENJSKEM ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA

1. člen

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Cerklje na Gorenjskem - Cerkev Marijinega vnebovzetja - EŠD 1686 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

2. člen

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:

·  srednjeveška lokacija sakralne arhitekture z arheološkimi ostanki taborskega obzidja,

·  baročno-klasicistična arhitektura je med najkvalitetnejšimi baročnimi spomeniki na Gorenjskem,

·  arhitektura je rasla od poznega baroka do srede 20. stoletja, a stavba ohranja enoten videz brez vidnih cezur, ki bi motile enovitost spomenika,

·  notranjost odlikuje bogata baročna oprema z glavnim oltarjem s kipi kiparja Petra Žiwobskega, prižnico, ki je delo Mihaela Kuše, oltarne in druge tabelne slike pomembnih slovenskih slikarjev (Layer, Šubic, Franke) in poslikava, ki je med najbolj kvalitetnimi deli slikarja Matije Koželja.

(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:

·  Cerkvena arhitektura v celoti, vključno z vhodno lopo, ladjo z zvonikom, prezbiterijem ter stranskima vhodoma v obstoječih gabaritih ter arheološkimi plastmi pod cerkvijo, vsa gradiva stavbe ter vsa premična in nepremična cerkvena oprema. Varuje se tudi arheološke plasti pod cerkvijo in na območju taborskega obzidja.

·  Neposredna okolica cerkve s parterno zasnovo zelenic in poti.

3. člen

(1) Spomenik obsega nepremičnine: zemljišče s parc. št. 527/1 in stavbo št. 630, k. o. 2118 - Cerklje. Premičnine, ki so del kulturnega spomenika, so: oltarji, klopi, lestenci, slike križevega pota in ostale slike.

(2) Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine: parc. št. 499/1, 499/2, 500/2, 500/3, 500/4, 501, 502/1, 502/2, 504/6, 504/10, 505/1, 505/2, 522/1, 522/2, 522/3, 522/4, 522/5, 525/3, 525/5, 525/6, 526, 527/2, 527/3, 527/5, 527/6, 527/7, 528, 529, 1338/5 (del), 1343/2, 1343/3 (del), 1345/3, 1345/4, vse k. o. 2118 - Cerklje.

(3) Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu,  na temeljnem topografskem načrtu in ortofoto posnetku, ki so sestavni del Predloga za razglasitev kulturnega spomenika lokalnega pomena za enoto dediščine: Cerklje na Gorenjskem - Cerkev Marijinega vnebovzetja - EŠD 1686.

(4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Cerklje na Gorenjskem (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4. člen

Za spomenik (cerkev z neposredno okolico) velja varstveni režim, ki določa:

·  celostno se ohranja varovane elemente spomenika,

·  zagotavlja se ustrezne namembnosti celote in posameznih enot skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotnimi namembnostmi,

·  posegi v spomenik se podredijo ohranjanju v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi,

·  prepovedano je spreminjanje varovanih elementov spomenika; če je spomenik ali njegov varovani del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje,

·  prepovedano je postavljanje ali gradnja trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in skladni s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda.

·  dovoljeno je redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov ter neposredne okolice na osnovi navodil pristojnega zavoda.

·  za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo je potrebno predhodno izdelati konservatorsko-restavratorski načrt.

·  restavratorske posege, ki presegajo redna vzdrževalna dela, lahko izvaja le strokovno usposobljen izvajalec z referencami pristojnega zavoda.

Za notranjo opremo velja varstveni režim, ki določa:

·  ohranjanje in redno vzdrževanje avtorsko zasnovane opreme v celoti, v njeni funkciji, izvirnosti in neokrnjenost (v barvi, legi, materialu, obliki, strukturi, velikosti),

·  strokovno nadzorovano konserviranje-restavriranje izvirnih prvin z rekonstrukcijo avtentične podobe opreme,

·  dovoljena sta premeščanje in raba opreme, kadar je to del funkcije predmeta ali objekta, razen v primerih, če raba ogroža obstoj te opreme,

·  izjemoma so dovoljena začasna premeščanja za razstave in druge promocije, vendar le po muzealskih standardih in s soglasjem pristojnih organizacij.

5. člen

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:

V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden negativni vpliv na sam kulturni spomenik ali doživljajsko privlačnost kulturnega spomenika. Varuje se vedute na spomenik ter iz spomenika. Varuje se arheološke ostanke taborskega obzidja okrog cerkve. O obsegu in značaju vpliva presoja pristojni zavod.

6. člen

Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

7. člen

Spomenik se lahko označi s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika in je nameščena ob vhodu.

8. člen

Za vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače,  je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.

9. člen

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

10. člen

(1) Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi pravni status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka, in sicer kot zaznambo nepremičnega spomenika.

(2) Status vplivnega območja se v zemljiški knjigi ne zaznamuje.

11. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 622-03/2020-10

Datum: 9. 12. 2020