Na
podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih
(Ur.l. SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Ur.l. RS, št. 24/92 – odl.
US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), 218., 218.a, 218.b, 218.c in
218.d. člena Zakona o graditvi objektov
(Ur.l. RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05
– ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1,
20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in
66/17 – odl. US), 3. člena in 8. odstavka 17. člena Zakona o prekrških
(Ur.l. RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14
– odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US) in 16. ter 26.
člena Statuta Občine Šenčur
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine
Šenčur na 11. seji dne 20.12.2019 sprejel |
|
ODLOK |
O
NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA |
V OBČINI
ŠENČUR |
|
1.
Splošne določbe |
|
1. člen |
Ta odlok
določa območja, na katerih se v Občini Šenčur plačuje nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), merila za
določanje višine nadomestila ter merila za oprostitve plačila
nadomestila. |
|
2. člen |
Zavezanec za plačilo nadomestila je uporabnik zemljišča oziroma stavbe
ali njenega dela (lastnik oziroma drugi stvarno pravni upravičenec,
najemnik in drugi neposredni uporabnik). |
|
3. člen |
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega
zemljišča. |
Za
zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so
gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi
objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista
zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja
začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso
objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene
parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno
zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji
takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del
površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno
zemljišče. |
Za
nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z
izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja
stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. |
|
4. člen |
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od
stanovanjske oz. poslovne površine stavbe. |
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov
v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov
stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. |
Poslovna
površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh
prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. |
Kot
poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene
poslovni dejavnosti. |
Za
poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča,
parkirišča, delavnice na prostem, športno rekreativne površine namenjene
pridobitni dejavnosti, peskokopi, glinokopi, vodna zajetja za
pridobivanje električne energije, površine za obratovanje bencinskih
servisov, površine za dejavnosti ob avtocesti, odlagališča odpadkov in
druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti. |
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se plačuje od površine
zemljišča. |
|
2.
Območja na katerih se plačuje nadomestilo |
|
5. člen |
Nadomestilo se plačuje na območju celotne Občine Šenčur in sicer v
naseljih: Hotemaže, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas,
Šenčur, Trboje, Visoko, Voglje, Voklo, Žerjavka in drugih območjih, ki
so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. |
|
3.
Merila za določitev višine nadomestila |
|
6. člen |
Za
določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: |
·
opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in
napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave; |
·
namembnost in lega stavbnega zemljišča; |
·
izjemne
ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih. |
|
3.1
Ovrednotenje opremljenosti stavbnega zemljišča |
|
7. člen |
Glede na
komunalno opremljenost stavbnih zemljišč se posamezno stavbno zemljišče
ovrednoti z naslednjim številom točk: |
|
Opis Število točk |
·
asfaltna
cesta 20 |
·
makadamska cesta 5 |
·
vodovod
20 |
·
kanalizacija
20 |
·
elektrika
10 |
·
telefon
10 |
·
javna
razsvetljava 10 |
|
Šteje
se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovodno in
električno omrežje, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti,
oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 metrov in obstaja tudi
dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov. |
Pri
telefonu se upošteva samo dejanska priključenost objekta na telefonsko
omrežje. |
|
3.2. Lega stavbnega zemljišča |
|
8. člen |
Glede na
lego se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja: |
Prvo
območje obsega naselji: Šenčur in Srednja vas. |
Drugo
območje obsega naselja: Hotemaže, Luže, Milje, Olševek, Visoko, Trboje,
Voglje in Žerjavka. |
Tretje
območje obsega naselji: Prebačevo, Voklo in druga območja, ki
izpolnjujejo pogoje iz 5. člena odloka. |
|
3.3. Namen uporabe stavbnega zemljišča oziroma vrsta dejavnosti |
|
9. člen |
Glede na
namen uporabe oz. vrsto dejavnosti so zazidana stavbna zemljišča po tem
odloku razvrščena: |
A na
stavbna zemljišča za stanovanjske namene in kmetijstvo; |
B na
stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti
(standardna klasifikacija dejavnosti – področje D); |
C na
stavbna zemljišča za poslovne namene opravljanja storitev-gostinstvo,
trgovina in druge storitve; |
D na
stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnih in
telekomunikacijskih storitev, upravne dejavnosti; |
E na
stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti. |
|
10. člen |
Glede na
namembnost in lego stavbnega zemljišča ter stavbe oziroma drugega
objekta, ki na njem stoji, se za posamezno stavbno zemljišče v skladu z
9. členom tega odloka določi naslednje število točk za m2: |
|
lega
zemljišča namen uporabe |
območja A B C D E
|
1.
območje 80 862 805 1725 805 |
2.
območje 70 750 700 1500 700 |
3.
območje 66 600 540 1200 540 |
Če se
namembnost določena v prostorskem aktu ne sklada z dejansko
namembnostjo, se pri točkovanju zazidanih stavbnih zemljišč upošteva
dejanska namembnost. |
|
11. člen |
Pri
posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo
izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih
dejavnostih. |
Dodatne
točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti iz prejšnjega
odstavka se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti: |
|
|
|
12. člen |
Za
počitniške hiše na celotnem območju Občine Šenčur se ne uporabljajo
določbe tega odloka o razvrščanju območij v kategorije in se vse
točkujejo s 300 točkami za m² tlorisne površine. |
Za
počitniške hiše se po tem odloku štejejo tisti objekti, za katere je
bilo za ta namen izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje oziroma
objekti, ki se uporabljajo samo za počitek ali oddih. |
|
4.
Merila za druga zazidana stavbna zemljišča |
|
13. člen |
Nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, športno
rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti, peskokopi,
glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, površine
potrebne za obratovanje bencinskih servisov, površine za dejavnosti ob
avtocesti, odlagališča odpadkov, ter vsi ostali infrastrukturni objekti,
ki po Zakonu o graditvi objektov niso objekti gospodarske javne
infrastrukture in druge površine, potrebne za opravljanje poslovne
dejavnosti se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča. |
Kot
površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in
športno rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti se
upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne
namene. |
Površine
peskokopov in glinokopov ter vodnih zajetij za pridobivanje električne
energije so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin.
Površine določi občinski urad na osnovi dovoljenja za izkoriščanje
rudnin. |
Površina
za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno
zemljišče bencinskega servisa. |
Površine
za dejavnosti ob avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob
avtocesti namenjene dejavnosti ali parkiranju. |
Kot
druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti se štejejo tudi
odlagališča odpadkov in površine, ki so potrebne za normalno obratovanje
poslovne dejavnosti in niso točkovane po drugih kriterijih iz tega
člena. |
|
14. člen |
Za
določitev števila točk za m² površine iz 13. člena se ne uporabljajo
določbe tega odloka o razvrščanju območij v kategorije, temveč se na
območju Občine Šenčur vse točkujejo na naslednji način: |
|
|
|
5.
Merila za nezazidana stavbna zemljišča |
|
15. člen |
Glede na
namembnost so nezazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena: |
S
območja večstanovanjske gradnje, območja individualne stanovanjske
gradnje, območja za stanovanja in kmetijstvo; |
O
območja za družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti; |
P
območja za proizvodne in servisne dejavnosti; |
K
območja za komunalne dejavnosti; |
R
območja za šport in rekreacijo. |
Glede na
namembnost in lego zemljišča iz prvega odstavka tega člena se za
posamezno nezazidano stavbno zemljišče določi naslednje število točk za
m²: |
|
|
|
6.
Oprostitve plačila nadomestila |
|
16. člen |
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišča,
ki se uporabljajo za namene iz prvega odstavka 59. člena Zakona o
stavbnih zemljiščih ter za kmetijske objekte, ki so pri izdaji
gradbenega dovoljenja oproščeni plačila komunalnega prispevka. |
Nadomestilo se ne plačuje za objekte in zemljišča v lasti Občine Šenčur,
ki so namenjeni za opravljanje dejavnosti občinske uprave oziroma
dejavnosti, ki so v širšem družbenem interesu občine (zdravstvo,
šolstvo, kultura, itd.), drugih humanitarnih organizacij in društev, ki
se financirajo iz proračunskih sredstev Občine Šenčur ter zavodi in
organizacije, katerih ustanoviteljica je Občina Šenčur. |
Občina
ne plačuje nadomestila za občinske javne površine. |
Plačila
nadomestila so oproščene vse vozne in parkirne površine javnega značaja,
razen površin, ki so funkcionalno povezane s poslovno dejavnostjo. |
Nadomestilo se ne zaračunava za nezazidana stavbna zemljišča: |
·
za
zemljišča iz drugega odstavka 3. člena tega odloka, ki so manjša od 600
m²; |
·
za
zemljišča iz tretjega odstavka 3. člena tega odloka, ki so manjša od 500
m² in so po namembnosti razvrščena v območja z oznako S iz 15. člena
tega odloka; |
·
preko
katerih poteka daljnovod, pod katerim ni možna gradnja objektov in kjer
predstavlja površina območja pod daljnovodom skupaj s svojim varovalnim
pasom, ki je minimalne širine 5 m od osi daljnovoda, več kot ½ velikosti
same parcele. |
|
17. člen |
Na
obrazloženo zahtevo zavezanca se lahko zavezanec delno ali v celoti
oprosti plačila nadomestila v naslednjih primerih: |
·
za dobo
pet let od vselitve v stanovanje, če je kupil novo stanovanje kot
posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko
stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske
stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega
zemljišča po določbah Zakona o stavbnih zemljiščih; |
·
če
zavezanec prejema socialno pomoč; |
·
če bi
plačilo nadomestila ogrozilo nujno preživetje zavezanca in njegovih
ožjih družinskih članov; |
·
za dobo
pet let od predaje v uporabo, komunalnega objekta oziroma naprave, ki jo
je zavezanec zgradil s samoprispevkom tako, da se pri določitvi višine
nadomestila za to dobo ne upošteva opremljenost s tem objektom oziroma
napravo; |
·
zaradi
prizadetosti z elementarnimi nesrečami, do odprave posledic, ki so s tem
dogodkom nastale in vplivajo na zavezančevo zmožnost plačila
nadomestila. |
V
primeru druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena mora
zavezanec predložiti pisno mnenje Centra za socialno delo. |
V
primeru druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena traja
oprostitev plačila nadomestila eno leto od izdaje sklepa o oprostitvi.
Zavezanec mora Občini Šenčur sporočiti vsako spremembo stanja, ki bi
lahko vplivala na oprostitev iz prvega odstavka tega člena. |
V
izrednih primerih (posebna velikost zazidanih in nezazidanih stavbnih
zemljišč), se lahko zavezancu, ki je pravna oseba, delno zmanjša znesek
nadomestila. |
|
18. člen |
Vlogo za
oprostitev plačila nadomestila po 17. členu tega odloka vloži zavezanec,
o njem pa z odločbo odloči organ, ki opravlja odmero. |
|
7.
Določanje višine nadomestila |
|
19. člen |
Višina
nadomestila se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s
stanovanjsko oziroma poslovno površino zavezančevega objekta in
površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti oz.
s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z
vrednostjo točke za izračun nadomestila. |
|
8.
Vrednost točke za izračun nadomestila |
|
20. člen |
Vrednost
točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča določi s
sklepom Občinski svet Občine Šenčur na predlog župana. |
|
9.
Podatki za izračun nadomestila |
|
21. člen |
Za
izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc. |
Zavezanci so dolžni prijaviti občinskemu uradu oz. drugemu pristojnemu
organu podatke, potrebne za odmero nadomestila. |
Na
zahtevo občinskega urada so zavezanci dolžni prijaviti podatke, potrebne
za odmero nadomestila v 15 dneh od dne, ko so prejeli pismeno zahtevo
urada. |
Zavezancu, ki podatkov občinskemu uradu ne prijavi, lahko ta odmeri
nadomestilo od 200 m² stanovanjske površine, 100 m² površine za
počitniško dejavnost in 600 m² za poslovne dejavnosti. |
Če
občinski urad oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 600 m²
površine, pa zavezanec podatkov na zahtevo občinskega urada ne prijavi,
lahko odmeri nadomestilo za površino celotne parcele, ki jo uporablja
zavezanec. |
Zavezanec je dolžan sporočiti občinskemu uradu vsako spremembo dejstev
in okoliščin, ki vplivajo na odmero nadomestila v 15 dneh od dneva, ko
je taka sprememba ali dejstvo nastalo. |
Zavezancu, ki podatkov občinskemu uradu ne prijavi, lahko ta odmeri
nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče na podlagi katastrskih
podatkov in zemljiškoknjižnega izpiska. |
|
22. člen |
Nadomestilo odmeri občina oziroma za to določeni davčni organ. |
Glede
postopka odmere, plačevanja, izterjave, odpisa oziroma oprostitev in
zaračunavanja zamudnih obresti se
smiselno uporabljajo
določbe Zakona o davčnem postopku. |
|
10.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem odloka |
|
23. člen |
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna
inšpekcija Občine Šenčur. |
|
11.
Določbe o globah |
|
24. člen |
Z globo
835 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba, če ravna v nasprotju z
določilom 2. in 3. odstavka 21. člena odloka. |
Z globo
625 EUR se sankcionira samostojnega podjetnika posameznika in
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena. |
Z globo
250 EUR se sankcionira odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo
samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
Z globo
250 EUR se sankcionira posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka
tega člena. |
|
12.
Prehodne in končne določbe |
|
25. člen |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča v Občini Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin,
št. 58/16). |
|
26. člen |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin, uporablja pa se od 01. 01. 2020 dalje. |
|
Številka: 422-00063/2019-1 |
Datum:
20. 12. 2019 |
|
|
Občina
Šenčur |
|
Ciril Kozjek, župan |
|