MERILA IN NORMATIVI ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI Hoče–Slivnica

Pogoji, merila in normativi služijo za obdelavo in vrednotenje programov, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev.

Vrednotenje programov športa se izvaja na podlagi razdelitve panog v tri skupine:

1. individualni športi, v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega prvaka,

2. kolektivni športi, v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez za naslov ekipnega državnega prvaka,

3. športno rekreativni programi.

Elementi za opredelitev obsega sofinanciranja letnega programa športa so:

– obseg programa,

– velikost vadbene skupine,

– vrednost ure strokovnega kadra,

– materialni stroški za izpeljavo programov,

– drugi elementi v skladu z usmeritvami nacionalnega programa športa v RS.

Vrednotenje športnih programov

Vrednotijo se uvrstitve v tekmovalne sisteme, in sicer športni programi:

Vrednost ure strokovnega kadra

Izračun točk za strokovni kader:

Točke za kader x vadbene ure x število skupin

Vrednost ure objekta

Izračun točk za objekt:

Število točk za objekt x vadbene ure x število skupin

Najem objekta je skladno s 15. členom Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Hoče–Slivnica za izvajalce športnih programov v obsegu letnega programa športa brezplačen.

Objekt se vrednoti na osnovi zgornje tabele.

Uspešnost športne panoge

Vrednotijo se doseženi rezultati na državnem prvenstvu, in sicer:

Točke za doseženi rezultat se za ekipne športe pomnožijo s faktorjem, ki predstavlja število športnikov v ekipi.

Tradicija športne panoge

Pri vrednotenju programov športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, se pri izračunu višine sofinanciranja športnih programov upošteva specifika za športne programe glede na tradicijo športne panoge v občini, in sicer:

1. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE

Športna vzgoja otrok in mladih, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa ima poleg sklopa pozitivnih učinkov na skladen biopsihosocialen razvoj odraščajočega in zorečega mladega človeka še izrazito vzgojni pomen. Opredelimo jo lahko kot vzgojo za zdravo življenje.

Zato ima šport mladih prednostno mesto v nacionalnem programu športa.

A. ŠPORTNA VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK

Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. Programi morajo po kakovosti in obsegu zadovoljevati otrokovo dnevno potrebo po gibanju, igri in sprostitvi. Sistematično pa morajo vplivati na zdravje predšolskih otrok.

A 1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok (do 6. leta)

Minimalni program je Zlati sonček, obsega vsa temeljna športna znanja, ki jih morajo otroci te starosti spoznati in osvojiti, poudarjeno je zlasti učenje plavanja.

1.1. Zlati sonček

sofinancira se:

- propagandno gradivo (nabava knjižice in značke) v višini 3 točke/udeleženca, v kolikor ga ne financira Ministrstvo za šolstvo in šport,

- programi, ki se izvajajo v organiziranih skupinah, v katerih je največ 20 otrok.

1.2. Naučimo se plavati

sofinancira se:

- strokovni kader (1 točka/uro za skupino, v kateri je največ 8 otrok),

- najem objekta (v višini dejanskih stroškov),

- do 10-urni program se izvaja v organiziranih skupinah.

1.3. Ciciban planinec

sofinancira se:

- strokovni kader (1 točka/uro za skupino, v kateri je največ 20 otrok),

- program se izvaja v organiziranih skupinah, v kateri je največ 20 otrok.

1.4. Športne dejavnosti v organizaciji društev in drugih izvajalcev (različni programi)

sofinancira se:

- strokovni kader (1 točka/uro za skupino, v kateri je 10 do 20 otrok),

- objekt,

- do 60-urni program se izvaja v organiziranih skupinah, v katerih je največ 20 otrok.

B. ŠPORTNA VZGOJA ŠOLOOBVEZNIH OTROK

B. 1 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok (od 6. do 15. leta)

Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe. Zaradi pomena gibalne dejavnosti za skladen razvoj otroka je pomembno, da bi bil otrok športno aktiven vsak dan.

Programe za otroke od 6. do 15. leta lahko izvajajo vsi izvajalci športne dejavnosti.

1.1. Zlati sonček

sofinancira se:

- propagandno gradivo (nabava knjižic, diplom in značk, v kolikor ga ne financira Ministrstvo za šolstvo in šport.

1.2. Krpan

sofinancira se:

- propagandno gradivo (nabava knjižic, diplom in značk, v kolikor ga ne financira Ministrstvo za šolstvo in šport.

Za programe, ki se izvajajo izven rednega vzgojno-izobraževalnega procesa šole, se sofinancira tudi najem objekta in strokovni kader – enako kot za druge 80-urne programe.

1.3. Naučimo se plavati

sofinancira se:

- strokovni kader (1 točka/uro za skupino do 10 otrok),

- najem objekta (v višini dejanskih stroškov),

- do 20-urni program se izvaja v organiziranih skupinah, v kateri je največ 10 otrok.

1.4. Drugi 80-urni programi

sofinancira se:

- strokovni kader (1 točka/uro za skupino z največ 20 otrok),

- objek80-urni program se izvaja v organiziranih skupinah, v kateri je največ20 otrok.

1.5. Šolska športna tekmovanja (osnovne šole)

sofinancira se:

- organizacija in izpeljava šolskih športnih tekmovanj,

- področna šolska športna tekmovanja (sofinancirajo se priznanja, sodniški stroški) do 10 točk/posamezno tekmovanje,

- državna športna tekmovanja osnovnih šol (sofinancirajo se prevozni stroški, priznanja, sodniški stroški) do 20 točk/posamezno tekmovanje.

B. 2 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

Športna vzgoja pomeni v tem obdobju temeljno pripravo na športno uspešnost. V programe se vključujejo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Člani vadbenih skupin so vključeni v uradne tekmovalne sisteme nacionalnih panožnih zvez.

To so programi za otroke od 6. do 15. leta in jih lahko izvajajo vsi izvajalci športne dejavnosti.

Programi športne vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, so lahko razdeljeni v tri stopnje.

Obseg treninga pa je odvisen od specifičnosti športne panoge:

Sofinancira se:

- strokovni kader,

- objekt,

- materialni stroški

B. 2.1 KOLEKTIVNE IN INDIVIDUALNE ŠPORTNE PANOGE

Ob manjšem številu športnikov v vadbeni skupini se sofinancira sorazmerni delež. V primeru večjega števila članov v skupini pa se sofinanciranje ne povečuje.

B. 3 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami

V te programe se glede na interes lahko vključujejo otroci s posebnimi potrebami.

C. ŠPORTNA VZGOJA MLADINE

C. 1 Interesna športna vzgoja mladine (od 15. do 20. leta)

Interesna športna vzgoja mladine je dejavnost mladih, ki se prostovoljno vključujejo v športne programe.

Športna dejavnost v tem obdobju je namenjena predvsem izboljšanju športnih znanj, zagotavljanju primerne psihofizične sposobnosti mladine, odpravljanju in zmanjševanju negativnih posledic sedenja in drugih negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanju zdravju škodljivih razvad.

Programe za mladino od 15. do 20. leta lahko izvajajo vsi izvajalci športne dejavnosti.

Sofinancira se:

Strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 mladih.

C. 2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport

Programi športne vzgoje zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivi z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Programi morajo omogočati ob športnih uspehih tudi uspešno izobraževanje skladno s Pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti oz. V posebnih organizacijskih oblikah (športnih oddelkih).

Programi, ki jih imenujemo »panožne športne šole«, se sofinancirajo, če izvajalci zadostijo prostorskim, kadrovskim in drugim zahtevam za strokovno izpeljavo programa, ki jih določata

Ministrstvo za šolstvo in šport in Olimpijski komite Slovenije – združenje športnih zvez.

Programi športne vzgoje mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, so lahko razdeljeni v dve stopnji. Obseg treninga pa je odvisen od specifičnosti športne panoge:

KOLEKTIVNE ŠPORTNE PANOGE

Pri vrednotenju programov ekipnih športnih panog se upošteva število udeležencev v posamezni skupini (velikost vadbenih skupin posamezne športne panoge), in sicer:

Opomba: V primeru manjšega števila udeležencev od normativa in manjšega obsega programa se pri izračunu upošteva sorazmeren delež v %.

C. 3 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami:

Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami je v tem obdobju namenjena predvsem ustrezni skrbi za vključevanje v vsakdanje življenje. Oblika dejavnosti so športna vadba, tekmovanje in tečaji ter posebni programi za posamezne vrste ovir.

Sofinancira se:

Strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 10 mladih.

2. ŠPORTNA DEJAVNOST ŠTUDENTOV

Študentom je športna dejavnost pomembna sestavina življenja.

Je dopolnilo intelektualnemu delu in pripomore k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti.

Sofinancira se:

Strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 študentov in študentk.

3. ŠPORTNA REKREACIJA

Športna rekreacija je športna dejavnost odraslih vseh starosti in športna dejavnost družin.

Cilj športne rekreacije odraslih je ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti.

Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa.

Člani, ki se financirajo iz drugih športnih programov, se ne morejo hkrati financirati kot člani športne rekreacije.

Sofinancira se:

– 80-urni program na skupino in objekt,

– socialno in zdravstveno ogroženim ter starejšim občanom od 65 let starosti se sofinancira največ do 80 ur strokovnega kadra na skupino in objekt.

V skupini mora biti 15 do 20 udeležencev.

4. KAKOVOSTNI ŠPORT

V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa v občini.

Zajema vadbo in športna tekmovanja ekip ter posameznikov

– članov in članic, registriranih pri panožnih športnih zvezah, ki nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez.

S svojimi tekmovanji v okviru svojih panožnih zvez nastopajo v uradnih sistemih tekmovanj do naslova državnega prvaka.

A. Individualne športne panoge:

Kdor kandidira, mora izpolnjevati pogoj

- število vadbenih ur skupine do 320 ur letno

Kakovostni šport – individualno

- sofinancira se objekt

Opomba: V primeru manjšega števila udeležencev od normativa in manjšega obsega programa se pri izračunu upošteva sorazmeren delež v %.

B. Kolektivne športne panoge:

Kdor kandidira, mora izpolnjevati pogoj

- število vadbenih ur skupine do 320 ur letno

Kakovostni šport – kolektivno

- sofinancira se objekt

5. VRHUNSKI ŠPORT

Vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda po kriterijih Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.

- sofinancira se objekt

- sofinancira se strokovni kader

Opomba: V primeru manjšega števila udeležencev od normativa in manjšega obsega programa se pri izračunu upošteva sorazmeren delež v %.

6. ŠPORT INVALIDOV

Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, revitalizaciji, resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom.

Sofinancira se:

Strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 10 invalidov.

7. RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU

1. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu

Sofinancira se:

- šolanje za pridobitev ustrezne stopnje usposobljenosti

- sofinancira se do 50 točk za posameznega udeleženca izobraževanja in do 25 točk za licenčne seminarje,

- šolanje študentov na Fakulteti za šport v Ljubljani (do 100 točk za posameznega udeleženca izobraževanja). Sredstva se študentu povrnejo na podlagi dokazila, da je poravnal ? stroškov programa. Prejemnik sredstev z občino sklene po godbo.

2. Založniška in propagandna dejavnost v športu

Na področju založništva se lahko sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih periodičnih, občasnih, informativnih publikacij in propagandnega gradiva na temo športnih dejavnosti, povezanih s športno dejavnostjo v Občini Hoče–Slivnica.

Sofinancira se do 10% predračunske vrednosti strokovne literature oz. publikacij.

8. DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV

Na področju športa delujejo na lokalni ravni društva in njihove zveze, ki za svoje osnovno delovanje potrebujejo sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja.

Delovanje športnih društev se sofinancira v skladu z višino sredstev iz sprejetega Letnega programa športa Občine Hoče– Slivnica glede na število članov posameznega športnega društva.

Pri izračunu višine sredstev za delovanje društva se upošteva:

- do 50 članov – 50 točk,

- od 50 do 100 članov – 100 točk,

- nad 100 članov – 150 točk.

Pri izračunu višine sredstev za delovanje društva se upoštevajo samo člani društva, ki so v tekočem letu plačali članarino.

Za ta sredstva lahko kandidirajo samo športna društva in njihove zveze. Pogoj za pridobitev teh sredstev je, da društvo oz. klub v tekočem letu ni pridobilo sredstva za delovanje iz drugih proračunskih postavk občinskega proračuna.

9. ŠPORTNE, ŠPORTNO REKREATIVNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA

Pri sofinanciranju športnih prireditev, ki jih organizirajo športna društva v občini, se pri dodelitvi sredstev upoštevajo:

- pomembnost prireditve za občino, regijo in državo;

- tradicija (stalnost organiziranosti tekmovanj).

10. KONČNE DOLOČBE

Izračun vrednosti točke: odvisna je od razpoložljivih sredstev, ki so namenjena za posamezne vsebine Letnega programa športa Občine Hoče–Slivnica, kar pomeni, da se vrednost točke za posamezne vsebine športnega programa izračuna, kot razmerje med obsegom sredstev in skupnim številom točk na javni razpis prijavljenih izvajalcev posameznega športnega programa.

Izračun pripadajočih sredstev: z letnim programom športa se vsako leto v proračunu določi obseg sredstev za posamezni program. Vlagatelju pripadajo sredstva glede na vsoto zbranih točk po posameznih kriterijih. Vrednost točke iz posameznega programa se izračuna tako, da se vsota vseh točk deli s sredstvi posameznega programa. Pripadajoča sredstva posameznega prijavitelja, predstavljajo produkt števila točk in vrednosti točke.