Na podlagi 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik št. 1/99), je Občinski svet Občine Destrnik na 21. seji, dne 20.07.2001, sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah prostorskih

sestavin dolgoročnega in srednjeročnega

plana občine Destrnik

1. člen

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje od leta 1986-do leta 2000 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 11/86), dopolnjenega leta 1988 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/88), 1989 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 2/90), 1993 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 12/93) in 1996 za območje občine Destrnik-Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Destrnik-Trnovska vas, št. 2/97) in srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje od 1986 do leta 1990 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 25/86), (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 25/86), 1987 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 12/87), 1991 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 25/91), 1993 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 12/93), 1994 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 16/94) in 1996 za Občino Destrnik-Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Destrnik-Trnovska vas, št. 2/97 in popravek 4/97), ki se nanašajo na vse vsebine prostorskega plana za območje občine Destrnik (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan in srednjeročni plan za območje občine Destrnik).

Spremembe in dopolnitve izhajajo iz razdelitve bivše občine Ptuj na občino Destrnik-Trnovska vas in ostale ter nadaljnje delitve na občino Destrnik in ostale, iz potrebe dopolnitve dosedanjih temeljev razvoja in zaradi pobud prebivalcev po novih površinah namenjenih za gradnjo in koriščenje naravnih dobrin.

2. člen

Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986-1990, za območje občine Destrnik-Trnovska vas, dopolnjenega v letu 1996, za območje občine Destrnik-Trnovska vas, se preimenuje v prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ptuj in Destrnik-Trnovska vas, za območje občine Destrnik.

3. člen

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ptuj in Destrnik-Trnovska vas za obdobje 1986-2000, za območje občine Destrnik sestavljajo pisni del in kartografski del v merilu 1: 5.000.

Kartografski del odloka je na vpogled na sedežu Občine Destrnik, Vintarovci 50,2253 Destrnik.

4. člen

Dolgoročni plan občine Ptuj za obdobje 1986-2000, dopolnjen 1996 za območje občine Destrnik-Trnovska vas, za območje občine Destrnik, se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

Dolgoročni plan občine Ptuj in Destrnik-Trnovska vas za obdobje 1986-2000, za območje občine Destrnik.

1. Usmeritve, zasnova in strategija razvoja v prostoru

1.1. Usmeritve razvoja v prostoru

1.1. 1. Usmeritve razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru

Osnovni pogoj za skladnejši gospodarski razvoj v prostoru je izoblikovati in izvajati strategijo razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humane pogoje življenja v njih, nemoten razvoj in racionalno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno rabo neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja ter naravnih in ustvarjalnih vrednot.

Prostorsko načrtovanje s ciljem zagotavljanja varčne in preudarne rabe ter zdravega usklajenega razvoja celostnega prostora. Pri tem se posebej upošteva nevarnost naravnih katastrof, preprečuje preveliko ali premajhno rabo ter ohranja oziroma obnavlja naravne življenjske prostore.

Zato sta potrebni celovita spoznava in ocena potreb po rabi, daljnovidno integralno načrtovanje in določitev iz tega izhajajočih ukrepov.

Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in celovitega razvoja v prostoru moramo upoštevati predvsem naslednje usmeritve:

- naselja: Destrnik, Janežovski Vrh,

Vintarovci in Zasadi v krogu 1 km od občinskega središča je treba razvijati kot izrazito centralno naselje, kot središče občinskega pomena, glavni oskrbnostoritveni center v občini;

- gospodarski razvoj in raba prostora sta tesno povezana z usmerjanjem poselitve, gradnjo infrastrukture, razvojem družbenih dejavnosti in medobčinskim povezovanjem razvoja. Stanovanjska graditev bo skladna z razvojem delovnih mest in naložbam v gospodarsko in družbeno infrastrukturo.

Trend stihijskega naseljevanja bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike;

- boljšo oskrbo vseh območij je pri sedanji razpršeni poselitvi mogoče zagotoviti z nadaljnjo krepitvijo zapolnjevanja naselij;

- učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti in z organiziranim urejanjem tistih naselij ali delov naselij, ki so delno komunalno že opremljena, ali pa imajo vsestranske dolgoročne razvojne možnosti, tako da je upravičeno usmerjati v njihovo urejanje tudi večje začetne investicije;

- zahtevna priprava stavbnih zemljišč, visoka cena komunalne in energetske oskrbe, sedanja in bodoča delovna mesta ter prometne povezave pogojujejo koncentracijo in širitev poselitve v določenih vaseh občine.

Intenzivnejši razvoj v občini je mogoč le pod pogojem, da se na podlagi vsestransko preverjenih prostorskih možnosti in omejitev pravočasno izdela vsa potrebna dokumentacija, da se zagotovi komunalna in prometna infrastruktura ter da graditelji upoštevajo veljavno dokumentacijo.

Varovanje vodnih virov, kot prednostna naloga skladnega dolgoročnega razvoja, zahteva dosledno upoštevanje režimov varstvenih območij vodnih virov in stalno spremljanje možnih vplivov širšega območja.

Sistematično urejanje odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda ter preprečevanje onesnaževanja vodnih virov z drugimi posegi v prostor je prvi temeljni pogoj in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v občini, drugi pa je skrb za čistost okolja in sistematično reševanje problema odpadkov.

Naravno in kulturno dediščino bomo ohranili le s pravočasnim vrednotenjem le-te in z uskladitvijo z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa z zagotovitvijo programa vključevanja naravne in kulturne dediščine v družbeno in gospodarsko življenje.

Pri usmerjanju poselitve je pomembna racionalna izraba površin znotraj ureditvenih območij naselij ter že zgrajene infrastrukture. Z gradnjo v prostoru je treba ohranjati tip krajine in varovati vedute na pomembnih območjih naravne in kulturne dediščine.

1.1.2. Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine

Varstvo narave

S ciljem varovanja in negovanja, po potrebi pa tudi obnavljanja, narave in krajine, ki naj trajno zagotavlja sposobnost delovanja ekosistemov, ohranja živalstvo in rastlinstvo vključno z nujnim življenjskim okoljem, sposobnost obnavljanja in trajnega ustvarjanja naravnih dobrin ter različnost, svojevrstnost in lepoto naravne in krajine v njuni celoti.

Na podlagi doslej evidentirane naravne in kulturne dediščine ter nadaljnjih raziskav, odkritij in dognanj bomo pripravili strokovne podlage za pripravo odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov ter ustrezne režime za varovanje in razvoj ostale dediščine.

Lokacije najpomembnejše naravne in kulturne dediščine bomo opremili tako, da bo dostopna in predstavljena širši javnosti. O najpomembnejši dediščini bomo pripravili tiskano gradivo.

1.2. Zasnova in strategija razvoja v prostoru

1.2.1. Globalna zasnova poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru

Dolgoročna zasnova organizacije dejavnosti v prostoru občine Destrnik temelji na ekonomskih, socialnih in drugih okvirih razvoja, ki pogojujejo uresničitev sprejetih ciljev razvoja.

Ravninski del občine bo prednostno namenjen razvoju kmetijstva (poljedeljstvo), gričevnati del pa sadjarstvu in vinogradništvu.

Organizacija ostalih dejavnosti, stanovanjske graditve, gradnje infrastrukturnega omrežja je vezana na omrežje naselij in gospodarskih območij. Manjše zaokrožitve naselij so predvidene v naseljih: Destrnik, Janežovski Vrh, Vintarovci, Zasadi.

Razvoj terciarnih dejavnosti (obrt, storitve, trgovina, turizem) bo najbolj liberalen.

Obrtne delavnice bo mogoče graditi ob stanovanjskih objektih z dovolj velikimi funkcionalnimi površinami in z že zgrajeno infrastrukturo. Turistično dejavnost bomo prednostno usmerjali in razvijali na turističnih kmetijah, ob vinskih cestah in ob atraktivnih točkah ter na površinah naravne in kulturne dediščine.

Kvartarne dejavnosti (upravne službe, družbene dejavnosti) bodo organizirane v centru občine Destrnik (naselja Destrnik, Janežovski Vrh in Vintarovci).

Centralno pokopališče občine Destrnik je v naselju Ločki Vrh, kjer so zagotovljene zadostne površine za širitev.

Športno rekreacijski centri so predvideni v Janežovskem Vrhu ob šolskem igrišču in v Desencih ob gasilskem domu.

1.2.2. Zasnova omrežja naselij in organizacija dejavnosti.

- Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin.

- Vsem naseljem je treba zagotoviti možnost zmerne demografske rasti.

1.2.3. Zasnova namenske rabe prostora.

V kartografskem delu dolgoročnega plana so v merilu 1: 5.000 prikazane podrobnejše razmejitve, ki jih je treba upoštevati pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov:

- kmetijska zemljišča,

- varovana območja, za katera so sprejeti odloki,

- varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, varstveni pasovi vodnih virov,

- varstvena območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov,

- ureditvena območja naselij,

- trase in varstvena območja infrastrukturnih objektov in naprav in - površine za vse ostale ureditve in posege v naseljih, ki so že podrobneje preverjeni v prostoru.

V obdobju do leta 2000 glede na predvidene posege v prostor predvidevamo manjše spremembe razmerja med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in nerodovitnimi površinami.

- Za planirani dolgoročni razvoj poselitve (naselja in infrastruktura) bo treba urediti 16 ha stavbnih zemljišč. Del teh površin je mogoče pridobiti s prenovo in racionalnejšo ureditvijo sedanjih površin naselij.

- Površine namenjene dolgoročnemu razvoju naselij morajo biti praviloma manj kvalitetne kmetijske in gozdne površine.

- Pri urejanju in pridobivanju stavbnih zemljišč mora biti temeljno vodilo racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij, s poudarkom na prenovi stavbnega fonda.

- Preobrazba kmetijskih in gozdnih površin za potrebe počitniških objektov bo na območju stavbnih zemljišč.

- Skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je opredelitev območij zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij ter uskladitev optimalne strukture oziroma bilance rabe.

- Agrarne operacije se izvedejo na območju porečja potoka Rogoznica in v drugih dolinah manjših potokov, v kolikor je zadosten interes lastnikov zemljišč.

- Zapuščanje kmetijske zemlje oziroma zaraščanje s slabimi gozdovi je treba preprečevati s stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev.

- Za vsa degradirana območja (glinokop, infrastrukturni koridorji) je treba izdelati in izvajati sanacijski program in območja po zaključeni uporabi rekultivirati v gozdne ali kmetijske površine.

1.3. Urbanistična zasnova

1.3.1. Prostorski obseg območja

Sklenjeno urbanizirano območje občine Destrnik v katerem bomo usmerjali razvoj ter urejali prostor na podlagi obveznih izhodišč in usmeritev urbanistične zasnove –PUP – ureditvenih območij.

1.3.2. Cilji in skupni interesi

Temeljni cilji bodočega družbenogospodarskega razvoja ter s tem povezane organizacije dejavnosti v naseljih so:

- razvoj kvalitetnejšega urbanega okolja, kar pomeni sedanjim in bodočim prebivalcem zagotoviti ustrezni oskrbni, prometni in komunalni standard, humano in zdravo bivalno okolje, bližino, dobro dostopnost do delovnih mest, možnosti za razvijanje dejavnosti v prostem času itd.;

- sanacijo negativnih vplivov na bivalno in delovno okolje in naravne vire bomo pospeševali z ureditvijo osnovnega prometnega omrežja, kanalizacije, oskrbe z vodo, urejanjem vodotokov, varovanjem pred poplavami, zbiranjem in odvažanjem odpadkov, preprečevanjem nekontrolirane pozidave kvalitetnih kmetijskih zemljišč itd.;

- zaustaviti dosedanji trend zaraščanja nekaterih naselij, zagotoviti uravnotežen razvoj med urbanimi ter obrobnimi, pretežno ruralnimi, naselji in krajino;

- pri usmerjanju poselitve je pomembna racionalna izraba površin znotraj ureditvenih območij naselij ter že zgrajene infrastrukture;

- z novogradnjami v prostoru je treba ohraniti krajine in varovati vedute na pomembnih območjih naravne in kulturne dediščine.

1.3.3. Usmeritve in strategija organizacije

dejavnosti v prostoru ter raba prostora

Pri urejanju prostora in usmerjanju dejavnosti v prostoru bo v prvi vrsti upoštevano varovanje dobrin splošnega pomena, racionalna izraba prostora in organizacija dejavnosti v prostoru ter varovanje in izboljševanje okolja s ciljem zagotovitve enakovrednih pogojev bivanja in dela za prebivalce.

Bistvene usmeritve za zasnovo prostorske organizacije dejavnosti in namensko rabo površin občine Destrnik.

- število prebivalcev v občini Destrnik naj bi predvidoma leta 2001 doseglo število 2600;

- za zagotovitev skladnejšega razvoja urbanih in kmetijskih dejavnosti bomo v naseljih in delih naselij razvijali kmečka in kmečko delavska gospodarstva;

- občina bo dajala prednost prenovi stavbnega fonda pred posegi na nove površine;

- obstoječe pokopališče v Ločkem Vrhu ima predvidene površine za nadaljnjo širitev.

1.3.4. Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in namenska raba prostora.

Centralno območje

- sedanje osnovno centralno območje Destrnika, kot upravni, kulturni, oskrbni in prometni center z možnostjo širitve v naselja:

Destrnik, Janežovski Vrh, Vintarovci in Zasadi;

- v ureditvenih območjih naselij bodo posamezne dejavnosti za dnevno oskrbo prebivalcev.

Stanovanjska gradnja

- še nadalje bo prevladovala gradnja prosto stoječih enodružinskih hiš.

Obrtne (terciarne dejavnosti) Trgovina

Destrnik je treba razviti v močnejše občinsko nakupovalno središče.

V drugih območjih bomo z lokacijsko politiko spodbujali razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti.

Gostinstvo in turizem

Pri razvoju turizma bomo v največji meri podpirali tiste programe, ki bodo vključevali lokalne potrebe s ciljem usklajevanja turističnih in sprostitvenih dejavnosti z ekološkimi in socialnimi zahtevami ter z omejevanjem takšnih, ki škodijo okolju.

V ta namen bomo razvijali ustrezne poti, način doživljanja krajev ter možnosti potovanja in bivanja, ki so usklajene z željo po kreativnem in naravnem preživljanju prostega časa.

Turistično dejavnost bomo prednostno usmerjali in razvijali na turističnih kmetijah, v vinotočih ob vinskih cestah, ob atraktivnih površinah in ob površinah naravne in kulturne dediščine.

Storitve za potrebe prehodnih gostov in turistov

bo pretežno pokrivala gostinsko turistična dejavnost.

DRUŽBENE DEJAVNOSTI

Otroško varstvo

Ob upoštevanju čim boljše dostopnosti do vrtca in ob čim večjem številu vključenih otrok bomo v Destrniku omogočili dejavnost otroškega varstva v javnem zavodu.

Osnovna šola

Težili bomo k temu, da bodo z obveznim in razširjenim programom zagotovljene razvojne možnosti za vse učence.

Kultura

Kot dopolnitev obstoječih zmogljivosti za kulturne dejavnosti bomo v največji možni meri izkoristili obstoječi stavbni fond.

Zdravstveno varstvo

Občani lahko koristijo osnovno zdravstveno varstvo v novem zdravstvenem domu, ki deluje v prenovljenem prizidku v Destrniku.

Socialno skrbstvo

Programe socialnega skrbstva bomo izvajali preko Centra za socialno delo Ptuj.

Upravne, javne in finančne službe

V okviru prenove obstoječega stanovanjskega fonda bomo zagotavljali potrebne površine za razvoj teh služb.

ŠPORT IN REKREACIJA

Razen sedanjih športnih zmogljivosti bomo urejanje novih površin za šport in rekreacijo usmerili v območju naselij: Desenci (ob gasilskem domu) in Janežovski Vrh (širitev ob šolskem igrišču).

Zimske športe bodo razvijali v Drstelji (Golob), Destrniku (cerkveni hrib).

Zanemarjene pešpoti znotraj naselij in zaselkov bomo uredili v sprehajalne, pešpoti zunaj naselij v kolesarske, nekategorizirane, gozdne, poljske in posebej urejene poti bomo namenili jahalnim. Jahalni šport se bo razvijal v Janežovcih (nekdanja Potočnikova kmetija).

Zelene in ureditvene površine bodo urejene ob javnih in kulturnih objektih, stanovanjskih hišah in drugih primernih površinah.

KOMUNALNE DEJAVNOSTI

Gospodarjenje z odpadki

S ciljem zagotavljanja zajemanja, predelave in odstranjevanja odpadkov, ki je prilagojeno potrebam okolja, in s posebnim upoštevanjem omejevanja odpadkov, bo treba še posebej vztrajno delovati.

Predviden je sistem ločenega zbiranja odpadkov in odvažanje na skupno deponijo.

CESTNO OMREŽJE

Nosilec cestnega prometa v območju občine je regionalna cesta, ki poteka skozi Placar, Janežovce, Dolič, Gomilce in Svetince (Ptuj - Lenart).

Lokalna cesta Janežovski Vrh-Zasadi in Zasadi-Gomilci je predvidena za prekvalifikacijo v regionalno cesto.

Lokalne ceste in javne poti bomo po prioritetni listi vzdrževanja obnavljali in širili skladno z razvojem prometa in potrebami na njih.

Javne poti, ki niso javno dobro, bomo postopoma geodetsko odmerili in jih vpisali v kataster javno dobro – ceste.

Avtobusna postajališča

Avtobusna postajališča na lokalnih cestah imajo postajališča na cestišču. Glede na povečan promet in varnost ter možnosti bomo postopoma uredili postajališča z izvozom ob cesti. Postajališča bomo postopno opremljali z ličnimi hišicami za potnike.

Pločniki

Ob lokalni cesti Janežovski Vrh-Zasadi je predvidena postopna izgradnja enostranskega pločnika na relaciji »Terglavčnik«

(Janežovski Vrh) – šola – pokopališče in Repič - Polič v Zasadih. Izgradnja pločnikov je nadalje predvidena v strnjenih naseljih ob prometnih cestah, kjer je frekvenca pešcev in otrok velika.

KOMUNALNA OSKRBA IN VODNOGOSPODARSKO UREJANJE

Vodno gospodarstvo

Postopno je treba urediti struge živih vodotokov.

Urediti je treba vodotok potoka Rogoznica s pritoki zaradi - rednega poplavljanja kmetijskih zemljišč ob porečju. Po izvedenem sanacijskem posegu na potoku Rogoznica je treba začeti z melioracijskimi deli na kmetijskih zemljiščih ob porečju potoka Rogoznica ob sočasni izvedbi komasacijskih postopkov.

Oskrba z vodo

V občini je zgrajen sistem javnega vodovodnega omrežja. Določene odseke bo treba postopno rekonstruirati. V Svetincih ob prečrpališču je zgrajen globinski vodnjak.

Predvideti bo treba varovalni pas ob njem in sprejeti ustrezno varovanje.

Odvajanje odpadnih voda

V občini so zgrajeni prvi metri kanalizacijskega sistema, ki so navezani na ČN pod osnovno šolo. Za območje občine je treba

izdelati projekt izgradnje kanalizacijskega sistema (več manjših čistilnih naprav), na podlagi načrtov pa začeti z izgradnjo sistemov.

Oskrba z električno energijo

Oskrba z električno energijo je zagotovljena v vseh naseljih občine. Po programu Elektro

Maribor bodo gradili nove transformatorske

postaje v vaseh in sicer:

- TP Destrnik 2,

- TP Vintarovci 4,

- TP Ločki Vrh 2,

- TP Svetinci 2,

- TP Destrnik 3,

- TP Levanjci 2,

- TP Zg. Velovlek 2,

- TP Jiršovci 3, skupaj s priključnimi 20 kV vodi.

Nadalje je predvidena gradnja povezovalnega daljnovoda 20 kV od TP Jiršovci do TP Vintarovci 3.

Postopno se v strnjenih naseljih zračni elektro vodi zamenjujejo z zemeljskimi.

Javna razsvetljava

Javna razsvetljava se postopno širi v strjenih naseljih. Gradnja in vzdrževanje je podrobneje opredeljeno v odloku.

PTT promet

Pošta je v Vintarovcih, ATC pa v Janežovskem Vrhu. Vsi zračni telekomunikacijski vodi se zamenjujejo z zemeljskimi kabli.

Oskrba pred visokimi vodami

Prioritetna je regulacija potoka Rogoznica in pritokov ter ureditev strug vodotokov, ki večkrat poplavljajo, v poplavah pa so ogroženi stanovanjski in gospodarski objekti.

Strokovno mora biti izveden odvodni jarek iz glinokopa Janežovci.

Pokopališče

Predvidena je širitev obstoječega pokopališča v Ločkem Vrhu.

KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO

Raba površin v odprtem prostoru je prav tako pomemben in bistveni del usmeritev razvoja občine. Pri tem je temeljna usmeritev varstvo najboljših kmetijskih zemljišč, varstvo vodnih virov, sanacija zaradi eksploatacije gline in drugih posegov v prostor.

Podpirali bomo kmetijstvo s ciljem ohranjanja in pospeševanja gospodarjenja tradicionalnih krajin ter kraju primernega in okolju znosnega kmetijstva v splošnem interesu.

Pri tem bomo upoštevali otežene gospodarske pogoje v gričevnatem delu.

Kmetijska zemljišča

Kmetijska raba prostora, še posebej tistega v območju razpršene gradnje, je v nenehnih konfliktih z drugimi rabami. V prvi vrsti je treba varovati kmetijske površine, ki so razvrščene med najboljša kmetijska zemljišča in so primerne za intenzivno kmetijsko proizvodnjo.

Za izboljšanje kmetijskih zemljišč predvidevamo naslednje posege:

Osuševanje – hidromelioracija na lokaciji:

Rogozniška dolina.

Manjše melioracije ob živih potokih so možne na celotnem območju občine v I. in II. območju kmetijskih zemljišč. Prav tako so možne agromelioracije na celotnem območju občine na I. in II. območju kmetijskih zemljišč.

Komasacije

Komasacije so predvidene na območju porečja potoka Rogoznica. Dopustna je možnost manjših komasacij na območju celotne občine na I. in II. območju kmetijskih zemljišč.

Gozdovi

Z gozdovi bo treba, skladno z zakonodajo o gozdovih, gospodariti tako, da bo zagotovljeno trajno ohranjevanje in izboljšanje gospodarskih in splošno koristnih funkcij gozdov. Skladno s sprejetimi smernicami bodo varovani predvsem gozdovi z varovalno, lesno proizvodno in rekreacijsko funkcijo.

Gozdove slabše kvalitete bo možno namenjati tudi za potrebe bodoče poselitve.

Dolgoročno bo treba postopno vzdrževati gozdne komunikacije ter z intenzivno nego izboljšati malo donosne gozdove.

SANACIJA GLINOKOPA IN EKSPLOTACIJA GLINE

Sanacija degradiranega območja je obvezna za uporabnika in se izvede pred nadaljnjo eksplotacijo. Po nadaljnji eksplotaciji se sanacija praviloma izvaja letno. Letna eksplotacija je praviloma predvidena do 5.000 m3.

5. člen

Upoštevana so obvezna izhodišča iz dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije za obdobje od 1986-2000, dopolnjenega 1989,1990,1995, in Odloka o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS (Uradni list RS, št. 11/99).

6. člen

Srednjeročni družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986-1990, dopolnjen leta 1996 za območje občine Destrnik-Trnovska vas, se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

Srednjeročni plan občine Ptuj in Destrnik –Trnovska vas za obdobje 1986-2000, za območje občine Destrnik.

1. Prostorske sestavine družbenega plana

1.1. Cilji in usmeritve v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja

Temeljni cilji, ki jih moramo doseči z načrtnim urejanjem prostora in varstvom okolja, so:

- smotrna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora;

- varovanje naravnih virov, naravnih in ustvarjenih vrednot;

- varovanje in izboljšanje človekovega okolja, dolgoročni plan občine, ki vsebuje usmeritve za uresničevanje teh ciljev, je osnovno vodilo za opredelitev posegov v prostor in za njegovo urejanje.

(1) Sprejeta zasnova poselitve in izhodišče za usmerjanje novih dejavnosti in širitev sedanjih zmogljivosti:

- razvoj naselij bomo usmerjali na površine,

ki so v ta namen opredeljene v dolgoročnem planu;

- učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bomo zagotovili z večjo koncentracijo

stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so komunalno pretežno opremljena;

- trend stihijskega poseljevanja v dobro dostopnih naseljih bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike;

- v naseljih s pretežno kmečkim prebivalstvom bomo razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjali gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev.

Pozornost bo namenjena kmetijam razpršene gradnje, da bodo imele možnost nadaljnjega razvoja.

(2) Globalna namenska raba površin in usmeritve za njeno preobrazbo so določene z dolgoročnim planom. Pri vseh posegih v prostor, ki so vezani na spremembo namenske rabe zemljišč, bomo upoštevali usklajen razvoj vseh dejavnosti v prostoru, še zlasti pa uveljavitev širših družbenih interesov pred lokalnimi in sektorskimi.

- Varovanje vodnih virov je prednostnega pomena pri namenski rabi površin in urejanju prostora.

- Učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in z gozdom bo mogoče ne samo z uskladitvijo namenske rabe površin, temveč predvsem z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov in z razvojem sistema poselitve, ki bo zagotavljal aktiviranje vsega prostora.

- Sanacija degradiranih območij je obvezna za vse uporabnike.

- Naravno in kulturno dediščino moramo vključiti v celovito urejanje prostora. Pri tem moramo preseči današnji pristop ter povezati interese družbenega in gospodarskega razvoja s potrebami po njeni ohranitvi in vzdrževanju.

- Naravne razmere s krajinsko pestrostjo in dediščino moramo bolje izkoristiti pri razvoju turizma ter za rekreacijske potrebe prebivalstva občine in širšega zaledja.

(3) Izboljšanje in varovanje okolja mora biti učinkovita kurativna in preventivna dejavnost, ki mora biti povezana predvsem z naslednjimi nalogami:

- primerna razmestitev in izbor proizvodnih in drugih dejavnosti v prostoru;

- načrtno vlaganje v čistilne naprave in izgradnjo kanalizacijskega omrežja;

- organizirano zbiranje in ravnanje z odpadki;

- pravočasna presoja vplivov posameznih posegov v prostor.

(4) Na podlagi določil dolgoročnega plana bomo sprejeli prostorske izvedbene akte kot podlago za operativno uresničevanje dogovorjenih nalog.

Vse predvidene investicije, ki še niso podrobno preverjene v fazi vključevanja v planske akte, bomo preverili ob izdelavi prostorskih izvedbenih aktov.

Pri urejanju naselij bo v obdobju 1986-2000 poudarek na zapolnitvah in kvalitetnem urejanju pretežno že pozidanih območij, zato moramo naseljem in delom naselij, kjer bo prevladovala prenova in nadomestna gradnja, posvetiti enako pozornost kot urejanju novih območij.

1.2. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora v območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora.

Organizacija dejavnosti v prostoru, sprememba namembnosti prostora in določila za izvajanje nalog v planskem obdobju 1986-2000 temeljijo na usmeritvah dolgoročnega plana.

Gradnja posameznih objektov v ureditvenih območjih bo opredeljena z določili PUP.

Območja z razpršeno gradnjo so v kartografskem delu plana označena. Gradnja in obnova je mogoča na obstoječih stavbnih zemljiščih ali na mejnih parcelah, če ni v nasprotju z omejitvami, ki so prikazane v kartografskem delu plana.

1.2.1. Stanovanjska gradnja

Stanovanjska gradnja se bo urejala z določili PUP.

1.2.2. Obrtna dejavnost

Ob omejenih materialnih možnostih je v tem planskem obdobju prednostnega pomena pomoč zasebnim vlagateljem.

1.2.3. Kmetijske površine

Učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči bo možno ne samo z uskladitvijo namenske rabe površin, temveč predvsem z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov in z razvojem sistema poselitve, ki bo zagotavljal aktiviranje vsega prostora.

1.2.4. Gozdne površine

Gospodarske gozdove bomo izkoriščali in urejali na podlagi veljavnih gozdnogospodarskih načrtov.

Upoštevali bomo omejene pogoje gospodarjenja v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom, ki so opredeljeni v dolgoročnem planu.

1.3. Naloge v zvezi z urejanjem prostora 1.3.1. Usmeritve za pripravo prostorskih izvedbenih aktov

Pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve:

- podrobno bomo razčlenili namensko raboskladno s planirano organizacijo dejavnosti na posameznem območju; pri tem bomo zavarovali lokacije za objekte in naprave širšega družbenega pomena, ki bodo grajeni v kasnejših fazah;

- izboljšali bomo sedanje in uredili nove prometne ureditve in povezave, ki bodo omogočale varen promet in v največji možni meri zaščito okolja pred hrupom;

- zmanjševali bomo komunalne probleme z načrtovanjem komunalnega omrežja in naprav, ki ga bo mogoče postopoma izgrajevati in izboljševati;

- upoštevali bomo vsa v dolgoročnem planu opredeljena varstvena in zavarovalna območja ter usmeritve o možnih posegih in ureditvah na teh območjih;

- pri urbanističnem načrtovanju in ureditvah bomo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevali merila za oblikovanje kulturnega in humanega bivalnega ter delovnega okolja, pri tem bomo urejevalno pozornost enakovredno posvečali urbanim in ruralnim naseljem;

- pri urejanju krajine bomo poleg

funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevali ohranitev značilne krajinske podobe ter ekološkega ravnotežja;

- za glinokop se izdela rudarski načrt, Sanacija se izvaja sočasno z eksplotacijo;

- pri melioracijskih posegih je treba paziti na kompleksno ovrednotenje s krajinskega in ekološkega vidika. Skladno z ugotovljeno problematiko se po potrebi izdela načrt:

- pri urejanju vodotokov je treba uskladiti akcije vodnega gospodarstva, kmetijstva ribištva in krajinskega varstva. Prednost naj ima povečanje kapacitete rečne struge;

- oblikovalno pozornost bomo posvečali tudi vključevanju naselij v kulturno krajino, predvsem oblikovanju robov naselij (arhitektonski in krajinski vidik);

- preverili bomo vse oblike ogroženosti prebivalstva ter materialnih dobrin ter vključili v prostorsko izvedbene akte določila v zvezi z gradnjo, tehničnimi in obrambno - zaščitnimi ukrepi na obravnavanem območju.

1.3.3. Usmeritve za urejanje posameznih območij

- Odprt prostor in posamezna naselja bomo urejali skladno z zasnovo posameznih krajinskih sistemov.

- Pospeševali bomo aktiviranje vseh primarnih proizvodnih potencialov v prostoru, ter selektivno vnašanje neagrarnih funkcij za pridobitev novih razvojnih možnosti in kakovosti;

- Razmerje med primarnimi in urbanimi dejavnostmi bomo razvijali tako na ravni posameznih naselij kot programskih zasnov v smeri komplementarnega prepleta dejavnosti in njihove ekološko skladne vgraditve v krajino.

- Razvoj poselitvenih zasnov, posameznih naselij in spremljajočih dejavnosti bomo

usmerjali skladno z merili posameznega kulturnega krajinskega sistema.

- V območjih, kjer bi širitev gradbenih površin predstavljala potencialni higienski ali komunalni problem, ali kjer že obstoječe gradnje predstavljajo tak problem, ni mogoče graditi, dokler se stanje ne sanira.

7. člen

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati tekst dolgoročnega plana 1986-2000 in srednjeročnega plana 1986-1990 občine Ptuj in občine Destrnik –Trnovska vas, v delih, ki se ne nanašajo na območje občine Destrnik.

8. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik.

Štev.: 032-01-6/2001-21R

Datum: 20.07.2001