Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ura­dni list RS, št. 94/07, ZLS-UPB2 in spremembe) in 97. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Mokronog - Trebelno (Uradni list TS, št. 38/07 in 33/10) je Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno na 30. redni seji Občinskega sveta Občine Mokronog - Trebelno dne 28. 7. 2010 sprejel

S T A T U T

Občine Mokronog - Trebelno (uradno prečiščeno besedilo – UPB1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) Občina Mokronog - Trebelno je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih na­selij: Beli Grič, Bitnja vas, Bogneča vas, Brezje pri Trebelnem, Brezovica pri Trebelnem, Bruna vas, Cerovec pri Trebelnem, Ci­kava, Dolenje Laknice, Dolenje Zabukovje, Drečji Vrh, Češnjice pri Trebelnem, Čilpah, Čužnja vas, Gorenja vas pri Mokronogu, Gorenje Laknice, Gorenje Zabukovje, Gorenji Mokronog, Hra­stovica, Jagodnik, Jelševec, Križni Vrh, Log, Maline, Martinja vas pri Mokronogu, Mirna vas, Mokronog, Most, Ornuška vas, Ostrožnik, Podturn, Pugled pri Mokronogu, Puščava, Radna vas, Ribjek, Roje pri Trebelnem, Slepšek, Srednje Laknice, Sv. Vrh, Štatenberk, Trebelno, Velika Strmica, Vrh pri Trebelnem.

(2) Sedež občine je v Mokronogu, Pod Gradom 2, Mo­kronog.

(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pose­dovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

(4) Občino predstavlja in zastopa župan.

(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.

(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

2. člen

(1) Na območju Občine Mokronog - Trebelno se lahko organizirajo krajevne skupnosti, ki niso pravne osebe javnega prava. Njihove pristojnosti so določene z zakonom o lokalni samoupravi. O ustanovitvi krajevnih skupnosti bo sprejet statutarni sklep.

(2) Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Mokronog - Trebelno, so določeni s tem statutom in odlokom občine.

3. člen

Občina Mokronog - Trebelno (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom.

4. člen

(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivali­šče, so občani.

(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.

(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

(4) Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posa­mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

5. člen

(1) Občina bo zagotavljala skladen razvoj vseh naselij v občini.

(2) Delitev sredstev, namenjenih za investicije in investi­cijsko vzdrževanje, se uredi s posebnim odlokom, v skladu s planskimi usmeritvami občine.

6. člen

(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.

(2) Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku pred­pisanem v zakonu.

(3) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih sku­pnosti.

(4) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih pro­stovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.

7. člen

(1) Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.

(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zgornjem delu napis: Občina Mokronog - Trebelno, v spodnjem delu pa naziv organa občine – Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Občinska uprava, Občinska volilna komisija.

(3) Žig občine je okrogle oblike premera 35 mm z napisom Občina Mokronog - Trebelno.

(4) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslu­žnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja ali nagrade, v skladu s posebnim odlokom.

II. NALOGE OBČINE

8. člen

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega po­mena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:

1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

– sprejema statut in druge splošne akte občine,

– sprejema proračun in zaključni račun občine,

– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.

2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:

– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo­ženjem,

– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vre­dnost svojega premoženja.

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:

– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,

– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski ra­zvoj,

– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreše­vanju gospodarskih problemov,

– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pove­čanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:

– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objek­tov,

– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro­gram občine,

– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,

– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,

– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike ob­čanov.

5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:

– ustanavlja lokalne javne službe,

– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,

– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,

– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge ko­munalne objekte in naprave,

– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi ze­mljišči.

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdra­vstveno dejavnost tako, da:

– ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,

– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sred­stva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdra­vstvenim zavodom,

– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po­membno za razvoj občine in za

– kvaliteto življenja njenih prebivalcev.

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogro­žene, invalide in ostarele tako, da:

– spremlja stanje na tem področju,

– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,

– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejav­nost ter razvoj športa in rekreacije tako, da

– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kul­turno dediščino na svojem območju,

– zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost,

– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine,

– ustanavlja sklade za pospeševanje socialnih, kulturnih in drugih dejavnosti.

9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:

– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,

– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristoj­nosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

– zagotavlja pogoje za razvoj sonaravnega kmetijstva in za celostni razvoj podeželja ter obnovo vasi,

– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagota­vlja varstvo okolja,

– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obve­šča o ugotovljenih nepravilnostih,

– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

10. Upravlja, gradi in vzdržuje:

– lokalne javne ceste in druge javne poti,

– površine za pešce in kolesarje,

– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter

– ureja promet v občini.

11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v prime­ru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:

– organizira reševalno pomoč v požarih,

– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesre­čami,

– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,

– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,

– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.

12. Ureja javni red v občini tako, da:

– sprejema programe varnosti,

– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,

– organizira občinsko redarstvo,

– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občin­skih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

9. člen

V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih pred­pisov in drugih aktov, s katerimi

– ureja zadeve iz svoje pristojnosti

– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,

– določanje namembnosti urbanega prostora,

– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogo­jev za njihovo uporabo,

– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, mrliško ogledno službo in

– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

10. člen

(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.

(2) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premože­nja v občini.

(3) Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opra­vljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja sta­tistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje na način in pod pogoji.

(4) Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih osebne podatke na način in pod pogoji, kot je to določeno v Zakonu o lokalni samoupravi.

(5) Občina pridobiva podatke od upravljavcev nepremič­ninskih evidenc brezplačno, oziroma pod enakimi pogoji, kot veljajo za neposredne uporabnike državnega proračuna.

III. ORGANI OBČINE

1. Skupne določbe

11. člen

Organi občine so:

–  občinski svet,

–  župan,

– nadzorni odbor občine.

12. člen

(1) Občina ima tudi:

– občinsko volilno komisijo

– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin

– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

– odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada

– štab civilne zaščite

– svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj.

(2) Občinska volilna komisija kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.

13. člen

Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

14. člen

(1) Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter na­loge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristoj­nosti.

(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občin­ske pristojnosti na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.

(3) Občinski svet z odlokom na predlog župana ustanovi občinsko upravo in določi njihovo notranjo organizacijo ter delovno področje.

(4) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.

(5) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.

15. člen

Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.

16. člen

(1) Delo organov občine je javno.

(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstav­nikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.

(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, do­kumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z za­konom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.

(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpo­gleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

2. Občinski svet

17. člen

(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade­vah v okviru pravic in dolžnosti občine.

(2) Občinski svet šteje enajst (11) članov.

(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prej­šnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvo­ljenega občinskega sveta.

(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev pa najkasneje v 10. dneh po drugem krogu volitev.

18. člen

(1) Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splo­šne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasova­njem v skladu z zakonom.

(2) Občinski svet se voli po večinskem sistemu.

(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.

19. člen

(1) Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.

(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja ob­čine,

– sprejema občinski proračun in zaključni račun,

– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje, v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v jav­nih zavodih in javnih podjetjih,

– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug ob­činski organ,

– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,

– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,

– imenuje predsednika in člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,

– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin­skega sveta,

– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan,

– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,

– razpisuje referendum,

– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,

– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,

– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,

– imenuje in razrešuje člane komisij sveta občine za var­stvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,

– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred na­ravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,

– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,

– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi ne­srečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,

– imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika uprav­ne enote,

– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

20. člen

(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo ne­poklicno.

(2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funk­cijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja man­data župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

(4) Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organi­zacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

21. člen

(1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.

(2) Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta poobla­sti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.

(3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.

(4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z do­ločbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

(5) Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinske­ga sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje.

(6) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinske­ga sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podž­upan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

22. člen

Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.

23. člen

(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.

(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.

(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinske­mu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega od­stavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je dolo­čeno v poslovniku občinskega sveta.

(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.

(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.

(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske upra­ve so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.

24. člen

(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.

(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasova­njem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zako­nom ali če tako sklene občinski svet.

(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotre­tjinsko večino vseh članov.

(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in ob­činska uprava.

(5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju od­ločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.

25. člen

(1) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.

(2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta.

(3) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vpra­šanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata.

(4) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

(5) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon.

3. Odbori in komisije občinskega sveta

26. člen

(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.

(3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.

(4) S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega te­lesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge.

27. člen

(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova­nja ima pet (5) članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.

(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova­nja opravlja zlasti naslednje naloge:

– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delov­nih teles občinskega sveta in drugih organov, ki jih imenuje občinski svet,

– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,

– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvr­šuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,

– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.

28. člen

(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

– odbor za proračun in finance,

– odbor za okolje, prostor in infrastrukturo,

– odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem,

– odbor za družbene dejavnosti,

– statutarno pravna komisija.

(2) Odbori in komisije štejejo pet (5) članov. Delovno po­dročje odborov in komisije se določi s poslovnikom občinskega sveta.

29. člen

(1) Tri člane odborov in komisij imenuje občinski svet iz­med svojih članov in dva člana izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.

(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.

(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

30. člen

(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine dolo­čeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

31. člen

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in ime­novanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

4. Župan

32. člen

(1) Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebi­vališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.

(2) Mandatna doba župana traja štiri leta.

(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kan­didatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

(4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

33. člen

(1) Župan predstavlja in zastopa občino.

(2) Poleg tega župan predvsem:

– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega pro­računa,

– sklepa pravne posle o ravnanju s stvarnim premože­njem,

– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odlo­čitev občinskega sveta,

– sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja s pre­mičnim premoženjem občine,

– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,

– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, dolo­čitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, na predlog direktorja občinske uprave določi sistemizacijo de­lovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge,

– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in pred­stojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,

– usmerja, nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.

(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

34. člen

(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri če­mer mora navesti razloge za zadržanje.

(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora na­vesti razloge za zadržanje.

(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo­čitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

35. člen

(1) Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na po­dročju zaščite in reševanja, predvsem pa:

– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,

– sprejme načrt zaščite in reševanja,

– vodi zaščito, reševanje in pomoč,

– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogrože­nih in prizadetih prebivalcev,

– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

36. člen

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

37. člen

(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina lah­ko podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta.

(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove od­sotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja pod­župan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati na občinskem svetu.

(4) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funk­cije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.

38. člen

(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa naj­starejši član občinskega sveta.

(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

39. člen

(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.

(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posame­znih zadev iz svoje pristojnosti.

40. člen

(1) Predčasno prenehanje mandata župana, podžupana in člana občinskega sveta je določeno z zakonom.

(2) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

(3) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastan­ku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

(4) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predse­dniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.

(5) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.

(6) Podžupanu preneha mandat, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.

5. Nadzorni odbor

41. člen

(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračun­skih sredstev.

(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in po­oblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

42. člen

(1) Nadzorni odbor ima 3 člane. Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov naj­kasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in pravi­loma izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega podro­čja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani ob­činskega sveta, župan, podžupan, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem raz­rešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Raz­rešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

43. člen

(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.

(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe name­stnika predsednika nadzornega odbora.

(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na sejah, na katerih je navzočih večina članov nadzornega odbora z ve­čino glasov navzočih članov. Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Mokronog - Trebelno, Pod Gradom 2. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig.

44. člen

(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu in občinskemu svetu.

(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni or­gan želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega pro­grama posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.

(3) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.

(4) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občin­skim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.

45. člen

(1) Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad­zornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora za­dolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in naved­bo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).

(2) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nad­zornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupa­na. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.

(3) Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Pre­dlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.

(4) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v po­slovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

(5) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

46. člen

(črtan)

47. člen

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

48. člen

(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, ki jih določi minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglas­ju z ministrom, pristojnim za finance.

(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.

(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.

(4) V mnenju se uporabijo izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovan osebe pravilno in/ali smotrno.

(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti, ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.

(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučin­kovito in /ali neuspešno.

(7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.

(8) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stro­ških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.

(9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.

(10) Župan uvrsti vsako dokončno poročilo nadzornega odbora na dnevni red seje občinskega sveta najkasneje 60 dni od prejema dokončnega poročila. Občinski svet mora poročilo obravnavati še na isti seji. Drugi nadzorovani pa obravnavajo dokončno poročilo v skladu z zakonom in svojimi internimi akti. Občinski svet oziroma drugi nadzorovani v roku 14 dni po obravnavi dokončnega poročila pošlje nadzornemu odboru zapisnik seje oziroma sestanka, na katerem je bilo dokončno poročilo obravnavano.

(11) Nadzorovani je dolžan v pisni obliki posredovati nad­zornemu odboru ukrepe, ki so bili sprejeti na podlagi mnenj, priporočil, predlogov in ugotovitev, ki izhajajo iz dokončnega poročila.

49. člen

(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne­ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

(2) Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.

(3) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.

(4) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o višini in načinu določanja plač oziroma plačil za opravljane funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles občinskega sveta in drugih organov Občine Mokronog - Trebelno ter o povračilih stroškov.

50. člen

Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.

6. Občinska uprava

51. člen

(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.

(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

52. člen

(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.

(2) Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen pre­dlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

53. člen

(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih po­sameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.

(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

54. člen

(1) Posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v uprav­nih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

55. člen

Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za do­sledno izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo Vlade.

56. člen

O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opra­vljen strokovni izpit iz upravnega postopka.

57. člen

(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojno­sti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene pristojnosti odloča državni organ, dolo­čen z zakonom.

58. člen

(1) O izločitvi direktorja občinske uprave in zaposlenih v občinski upravi iz upravnega postopka in drugih nalog oziroma zadev odloča župan.

(2) O izločitvi župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

(3) O izločitvi uradne osebe v zadevah iz prenesene dr­žavne pristojnosti odloči pristojno ministrstvo, ki določi drugo uradno osebo.

(4) O izločitvi se odloči s sklepom.

7. Drugi organi občine

59. člen

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

60. člen

(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in dru­gih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.

(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

IV. OŽJI DELI OBČINE

61. člen

Na območju občine se lahko organizirajo krajevne sku­pnosti.

62. člen

(1) Krajevne skupnost opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti.

(2) Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom.

63. člen

(1) Krajevne skupnosti v okviru nalog in s proračunom občine določenih sredstev za izvajanje teh nalog in izvajanja svojih odločitev nastopajo v imenu in za račun občine ter v okviru sredstev, ki jih same pridobijo.

(2) Krajevne skupnosti nimajo statusa pravne osebe jav­nega prava.

(3) Za obveznosti krajevnih skupnosti odgovarja občina. Krajevne skupnosti ne morejo biti delodajalci. Vsi posli, ki jih sklene krajevna skupnost so veljavni le ob soglasju župana.

64. člen

(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.

(2) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. Re­dne volitve se opravijo sočasno z volitvami župana in članov občinskega sveta.

(3) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.

(4) Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predča­sno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti.

65. člen

(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče predsednik občinske volilne komisije najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti, vodi pa jo najstarejši član sveta kra­jevne skupnosti.

(2) Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.

(3) Predsednik sveta predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje ter predstavlja svet.

(4) Svet dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kate­ri je navzoča večina članov, z večino glasov navzočih članov.

(5) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti naj­manj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to po­trebno. Predsednik mora sklicati svet, če to zahteva najmanj četrtina članov sveta ali pa župan občine.

66. člen

(1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.

(2) Sredstva krajevnih skupnosti se vodijo na podračunih žiro računa občine.

V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI

67. člen

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

1. Zbor občanov

68. člen

(1) Občani na zboru občanov:

– obravnavajo pobude in predloge za spremembo obmo­čja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre­membah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,

– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter va­rovanja življenjskega okolja,

– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,

– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem sta­tutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primer­nem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

69. člen

(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več vasi za posamezno naselje ali zaselek. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali vaškega odbora.

(2) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor vaščanov pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v vasi.

(3) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebo­vati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobu­dniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

70. člen

(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za ka­terega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.

71. člen

(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, pre­dloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje naj­manj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

(3) Delavec občinske uprave, ki ga določi župan, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za nje­gove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisni­kom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

2. Referendum o splošnem aktu občine

72. člen

(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.

(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zah­teva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

73. člen

(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po spreje­mu splošnega akta občine.

(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.

(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

74. člen

(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne do­ločbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ­be zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove po­samezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

75. člen

(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis re­ferenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis re­ferenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis refe­renduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po preje­mu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

76. člen

(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.

(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpiso­vanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referen­duma, in rok za zbiranje podpisov.

(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim orga­nom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vlo­žena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

77. člen

(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.

(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.

(4) Če občinski svet meni,da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva,da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko občin­ski svetnik vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče odloči o zahtevi občinskega sveta v 15 dneh.

(5) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

78. člen

(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

79. člen

(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo refe­rendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

3. Svetovalni referendum

80. člen

(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.

(3) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

4. Drugi referendumi

81. člen

(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samopri­spevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skla­du z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

(3) Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.

5. Ljudska iniciativa

82. člen

(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pri­stojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prej­šnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

83. člen

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odlo­čanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

84. člen

(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.

(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:

– neposredno v okviru občinske uprave,

– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,

– z dajanjem koncesij,

– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zaseb­nega prava.

85. člen

(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:

– osnovnošolsko izobraževanje,

– predšolska vzgoja in varstvo otrok,

– osnovno zdravstvo in lekarna,

– osebna pomoč družini in

– knjižničarstvo.

(2) Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se za­gotavljajo javne potrebe.

86. člen

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z dru­gimi občinami.

87. člen

Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:

– oskrbo s pitno vodo,

– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,

– javno snago in čiščenje javnih površin,

– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih povr­šin,

– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,

– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon,

– urejanje in vzdrževanje pokopališč in oddajanje prosto­rov za grobove v najem,

– pogrebne storitve,

– urejanje in vzdrževanje ulic in cest,

– oskrba s plinom,

– javna razsvetljava v naseljih,

– plakatiranje, obešanje transparentov in zastav,

– za druge naloge, določene z zakonom.

88. člen

Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje go­spodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

89. člen

Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.

90. člen

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega za­gotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi go­spodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.

91. člen

(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odlo­čitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

92. člen

Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

93. člen

(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič­ne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

(3) Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega pre­moženja je pristojen župan. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvar­nega premoženja ter letni program nabav in gradenj.

(4) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo držav­nega premoženja.

(5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predho­dno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premože­nje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev vezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.

94. člen

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin, donatorstev in drugih dajatev v skladu z zakonom.

95. člen

(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.

(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.

(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinske­mu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.

(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vse­bovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanj­šanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

96. člen

(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca pri­hodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti ne­posrednih uporabnikov proračuna občine.

(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti ra­zvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.

97. člen

(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.

(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila določena z zakonom, predpisi izdanimi na podlagi zakona, od­lokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.

(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega fi­nančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.

(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupa­na in posamezne delavce občinske uprave.

(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju pro­računa v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.

98. člen

(1) Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o pro­računu občine. Rebalans proračuna pa skupaj z odlokom o spremembi proračuna.

(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagota­vljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje pro­računskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.

(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.

(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izva­janjem ne more uravnovesiti proračuna občine.

99. člen

(1) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene.

(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skla­du z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.

100. člen

(1) Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za name­ne, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

(2) Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpol­njeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

101. člen

(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, ra­zen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.

(2) Če po sprejemu proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi spremenjenih določb zakona ali drugega predpisa, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.

(3) Če se med letom spremeni delovno področje prora­čunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.

102. člen

(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.

(2) V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter pred­videna in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom pro­računa tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun. Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do kon­ca marca tekočega leta.

(3) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti žu­pan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.

103. člen

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zako­nom.

104. člen

(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča občinski svet.

(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.

105. člen

(črtan)

106. člen

(črtan)

VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

1. Splošni akti občine

107. člen

(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, pravilniki in navodila.

(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi pro­storske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov

(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

108. člen

(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občin­skega sveta.

(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpi­san za sprejem odloka.

109. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

110. člen

(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

111. člen

Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splo­šen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

112. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

113. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

114. člen

Statut, poslovnik, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, ki ga Občina prevzema za njeno uradno glasilo, lahko pa se objavljajo tudi v glasilu Občine.

2. Posamični akti občine

115. člen

(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

116. člen

(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi sto­pnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.

(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

117. člen

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se po­sega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.

118. člen

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojno­sti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

119. člen

Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

120. člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stran­ka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

121. člen

Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.

X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE

122. člen

(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje za­konitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.

(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad za­konitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.

(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primerno­stjo in strokovnostjo njihovega dela.

(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

XI. POVEZOVANJE OBČINE V ŠIRŠO LOKALNO SKUPNOST, POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE

122.a člen

(1) Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občina­mi v širšo lokalno skupnost ali pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva

(2) Pokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom na podlagi odločitve občinskih svetov, sprejetih z dvotretjinsko večino vseh članov.

(3) Odločitev o vključitvi ali izključitvi občine v širšo lokalno skupnost ali pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.

(4) O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.

(5) S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lo­kalno skupnost ali pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na širšo lokalno skupnost ali pokrajino. S potrditvijo statusa širše lokalne skupnosti ali pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti širše lokalne skupnosti ali pokrajine.

122.b člen

Na širšo lokalno skupnost ali pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje širši lokalni skupnosti ali pokrajini, in so določene s statutom, so:

– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svo­jem območju,

– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,

– gradnja in financiranje medobčinskih cest,

– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred na­ravnimi in drugimi nesrečami,

– urejanje zadev s področja medobčinske infrastrukture.

122.c člen

(1) Župan je član pokrajinskega sveta po funkciji, ostale člane pa izvoli občinski svet izmed svojih članov, na tajnem glasovanju.

(2) Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili naj­več glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

122.d člen

Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

XII. POSTOPEK ZA SPREMEMBO STATUTA

123. člen

Predlog za začetek postopka za spremembo ali dopolni­tev statuta je enak kot za sprejem statuta v rednem postopku, ki ga podajo: četrtina članov občinskega sveta, župan, pet odstotkov volivcev v občini.

124. člen

(črtan)

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

125. člen

(črtan)

126. člen

V primeru, da se občinski svet odloči začeti postopek za ustanovitev krajevnih skupnosti ali drugih ožjih delov občine, sprejme statutarni sklep o ustanovitvi krajevnih skupnosti ali drugih ožjih delov v občini po poprejšnjih obravnavah na zborih krajanov.

127. člen

(črtan)

128. člen

Dokler niso urejena premoženjsko pravna razmerja po zakonu o lokalni samoupravi, se uporabljajo določbe zakona o lokalni samoupravi.

129. člen

(1) Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta.

(2) Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Občine Treb­nje.

130. člen

Za tolmačenje statuta je pristojen občinski svet.

131. člen

(črtan)

132. člen

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-0002/2010

Mokronog, dne 28. julija 2010

Župan

Občine Mokronog - Trebelno

Anton Maver l.r.