Na podlagi 18. člena
Statuta Občine Tržič
(Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) in 49. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Tržič
(Uradni list RS, št. 22/96 in 31/98) je Občinski svet Občine Tržič na 3.
redni seji dne 22. 12. 2010 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za staro mestno jedro Tržiča –
ožje območje (za del območja 003-T3-4C-029 Tržič-mesto, ki obsega: |
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za staro mestno jedro
Tržiča – ožje območje (za del območja 003-T3-4C-029 Tržič-mesto)
(Uradni list RS, št. 11/96), |
– Popravek Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih PUP za staro mestno jedro Tržiča – ožje
območje (za del območja 003-T3-4C-029) (Uradni list RS, št. 13/02)
/popravek grafičnega dela/, |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih
pogojih za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del območja
003-T3-4C-029)
(Uradni list RS, št. 37/03), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih (PUP) za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del
območja 003-T3-4C-029 Tržič – mesto)
(Uradni list RS, št. 1/11). |
O D L O K |
o prostorskih
ureditvenih pogojih (PUP) za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje
(za del območja 003-T3-4C-029 Tržič – mesto – uradno prečiščeno besedilo |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se ob
upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in
družbenega plana Občine Tržič v letu 2008 ter upoštevanju določb Odloka
o razglasitvi starega mestnega jedra Tržiča za kulturni in zgodovinski
spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/85) sprejmejo spremembe in
dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Tržič, ki
jih je izdelal Domplan d.d. pod številko naloge UD 430-68/10. |
2. člen |
Prostorsko ureditveni
pogoji vsebujejo: |
– besedilo odloka o
prostorsko ureditvenih pogojih, |
– grafični prikaz, ki
določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na
katastrskem načrtu v merilu 1:2000, |
– smernice in mnenja
pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
3. člen |
Prostorsko ureditveni
pogoji določajo: |
– funkcijo območja s
pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega s
poudarkom na revitalizacijskem procesu, |
– merila in pogoje za
urbanistično oblikovanje območja, arhitektonsko oblikovanje objektov in
naprav ter drugih posegov v prostor, |
– merila in pogoje za
določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč, |
– merila in pogoje za
prometno urejanje in urejanje sistema zvez, |
– merila in pogoje za
komunalno in energetsko opremljanje, |
– merila in pogoje za
varstvo voda ter |
– merila in pogoje za
varstvo narave in kulturne dediščine. |
4. člen |
Celovita presoja
vplivov na okolje se izvede v postopku priprave sprememb in dopolnitev
plana in pri posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo
vplivov na okolje, skladno z določbami 51. člena Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-B), ali če obsega posebno
varstveno območje po predpisih o ohranjanju narave. Pred izvedbo
celovite presoje vplivov na okolje je potrebno zagotoviti okoljsko
poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe
plana na okolje in možne alternative, ob upoštevanju ciljev in
geografskih značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. |
Primarne dejavnosti
po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov. |
Terciarne dejavnosti
po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve. |
Kvartarne dejavnosti
po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in
rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici. |
Izrazi, uporabljeni v
tem odloku, katerih pomen ni posebej določen, imajo enak pomen, kot ga
določajo predpisi s področja graditve objektov, s področja urejanja
prostora in s področja prostorskega načrtovanja. |
II. MEJA
OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI |
5. člen |
S temi prostorskimi
ureditvenimi pogoji se urejadel območja urejanja po občinskem
prostorskem planu z oznako 003-T3-4C-029 Tržič-mesto v k.o. Tržič. To je
ožje območje starega mestnega jedra Tržiča, ki je razglašen za kulturni
in zgodovinski spomenik, in zanj velja varstveni režim I. stopnje, ki
določa: varovanje spomeniških lastnosti celotnega območja v
neokrnjenosti in izvirnosti, dovoljena dejavnost mora biti v skladu s
spomeniško funkcijo območja in območje je pod nadzorstvom pristojne
spomeniške službe. |
Meja ožjega območja
starega mestnega jedra Tržiča poteka od začetne točke prečkanja
tovarniškega kanala BPT Tržiške Bistrice po levem bregu Tržiške Bistrice
do mostu pred kinom, obkroži stanovanjske objekte na Kurnikovi poti in
Cerkveni ulici okrog stolne cerkve in staro pokopališče, se po Kosarski
ulici vrača, prečka pred TOKOS Tržiško Bistrico, obide Osnovno šolo
Tržič, zajema kompleks ob gradu in se nadaljuje proti severu za
parcelnimi mejami hiš na Koroški cesti. Na razcepu Koroške ceste in Poti
na pilarno se meja obrne proti zahodu do desnega brega Mošenika in se po
desnem bregu Mošenika nadaljuje do “Dekliškega doma”, kjer preskoči na
desni breg tovarniškega kanala BPT do začetne točke. |
6. člen |
(črtan) |
7. člen |
Celotno območje
ožjega mestnega jedra Tržiča je glede na dejavnosti v prostoru
razdeljeno na posamezne prostorske enote, ki so poleg meje območja
določene v grafičnem prikazu. |
III.
SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
Skupni pogoji veljajo
za vse istovrstne prostorske enote, razen če v posebnih pogojih ni
določeno drugače. |
1. Funkcija območja s
pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega s poudarkom na
revitalizacijskem procesu |
1.1 Namembnost
območja in prostorskih enot |
8. člen |
Celotno območje
ožjega mestnega jedra Tržiča je namenjeno poselitvi. |
V prostorski enoti za
centralne dejavnosti (C) so dopustne naslednje dejavnosti: |
– terciarne in
kvartarne dejavnosti, |
– stanovanja, |
– primarne
dejavnosti, kolikor gre za stare obstoječe kmetije, nove niso dopustne, |
– obrtne dejavnosti. |
V prostorski enoti za
proizvodnjo (P) so dopustne naslednje dejavnosti: |
– proizvodne
dejavnosti, ki ne motijo okolice in so ekološko primerne, |
– poslovni prostori, |
– storitvene
dejavnosti, |
– trgovina, |
– stanovanja, |
– lokali (trgovski,
gostinski, servisni in uslužnostni). |
Dejavnosti kot so
gostinstvo in bifeji naj se izvajajo predvsem v objektih nepremičnine
kulturne vrednosti in niso dovoljene v morebitnih novogradnjah. |
Pred načrtovanjem
posegov v posameznem območju z oznako P (razen vzdrževalnih del ter z
izjemo prenove objekta Modene, parc. št. 306, k.o. Tržič), je potrebno
izdelati celovite strokovne podlage za posamezna območja z oznako P, ki
bodo vsebovale pregled, oceno in vrednotenje vseh objektov in
prostorskih pojavov znotraj območij P, poglede na območja ter
opredelitev vedut na prostorske dominante izven območja. Strokovne
podlage morajo vsebovati tudi spomeniško varstveno vrednotenje.
Strokovne podlage iz katerih bo razvidna tudi prometna ureditev, ki ne
bo obremenjevala mestnega jedra (tranziti in stoječ promet) z merili in
pogoji za posege v območja z oznako P so podrobnejša podlaga za izdelavo
projektne dokumentacije za posege v območja z oznako P. |
V prostorski enoti za
rekreacijo (R) so dopustne naslednje dejavnosti: |
– stanovanja, vendar
le v obstoječih objektih, povečanje stanovanjskih površin ni dopustno, |
– kvartarne
dejavnosti, |
– turizem, |
– storitve za šport
in rekreacijo ter gostinstvo. |
V prostorski enoti za
zelene parkovne površine (ZP) so dopustne naslednje dejavnosti: |
– rekreacija. |
V prostorski enoti za
pokopališče (PO) so dopustne naslednje dejavnosti: |
– kultura in cerkev. |
V prostorski enoti za
infrastrukturo (I) so dopustne dejavnosti za komunalno, energetsko in
prometno infrastrukturo ter sistemi zvez. |
Pokopališča (ZK) –
površine namenjene za pokop in spominu na umrle. |
Na območjih za
pokopališča (ZK) so dopustne naslednje vrste posegov: |
– novogradnje
objektov za opravljanje verskih obredov, pokopaliških stavb in
spremljajočih objektov, |
– za obstoječe
objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave in odstranitev objektov, |
– ureditve
infrastrukture, |
– ureditve zelenih
oziroma parkovnih javnih površin. |
1.2. Pogoji glede
vrste posegov v prostor |
9. člen |
Na celotnem območju,
ki se ureja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji so: |
– za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna in obnovitvena dela, ter rekonstrukcija,
dozidave in odstranitve objektov v skladu z Zakonom o varstvu kulturne
dediščine, |
– gradnje novih
nezahtevnih in enostavnih objektov; na območju ožjega območja starega
mestnega jedra niso dopustne, razen začasnih objektov, spominskih
obeležij in urbane opreme, |
– dopustne spremembe
namembnosti objektov ali delov objekta, kolikor je nova dejavnost v
skladu s spomeniško funkcijo območja, |
– za prometno omrežje
in naprave dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje ter
odstranitve, |
– za komunalno in
energetsko omrežje in naprave, ter za omrežje in naprave za zveze
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve, |
– za vodnogospodarske
objekte in naprave dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in
odstranitve, |
– dopustne postavitve
začasnih objektov za prireditve, |
– dopustne ureditve
pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališča ter
postavitve spominskih plošč in drugih obeležij, |
– dopustne ureditve
javnih površin, |
– čiščenje strug
vodotokov in strug hudournikov. |
Postavitev kioskov in
premičnih prikolic za prodajo ali gostinske storitve na območju ožjega
območja starega mestnega jedra Tržiča ni dopustno. |
1.3. Varstvo okolja |
10. člen |
Na celotnem območju
občine se upošteva Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št.
43/09). |
V postopku pridobitve
gradbenega dovoljenja za objekte, ki povzročajo emisije v okolje (npr.
objekti za proizvodne, obrtne, storitvene dejavnosti in eventualno tudi
druge dejavnosti) je potrebno predložiti elaborat, iz katerega bo
razvidno katere emisije v okolje bo dejavnost povzročila, ter ali so te
emisije dopustne s področja varstva okolja. Elaborat mora izdelati
okoljski izvedenec imenovan s strani Agencije RS za okolje. |
2. Pogoji za
urbanistično oblikovanje območja, arhitektonsko oblikovanje objektov in
naprav ter drugih posegov v prostor |
11. člen |
Urbanistično
oblikovanje območja je vezano na obstoječo urbanistično zasnovo mesta,
prostorsko zasnovo ulic in trga, obstoječe gabarite objektov in
varovanje značilnih pogledov na arhitekturne dominante. |
V območjih varovanih
pogledov niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne
poglede na objekte, naravne dominante ali dolge poglede na okolico. |
Za vse posege v
prostor v starem mestnem jedru Tržiča je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Kranj (ZVKD). |
12. člen |
Na mestu objektov v
območju C, ki jih je v primerih, kot jih določa zakon o varstvu kulturne
dediščine mogoče odstraniti, se sme zgraditi objekt, ki bo
rekonstrukcija originalnega. Ohraniti je potrebno njegove elemente, ki
se naj ustrezno vključijo v rekonstrukcijo (portal in druge kamnite
elemente, okenske polknice, ograje, reliefno in slikano okrasje na
fasadi …). Rekonstrukcija mora upoštevati gabarite, naklone streh, barvo
in oblikovanje fasade, obliko in razmerja oken (posnetek odstranjenega
objekta). Dovoljeno je odstopanje od prejšnjega stanja v primeru boljše
zgodovinske pričevalnosti objekta. |
13. člen |
Pri določanju višine
objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste
objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit sosednjih objektov, tako da
novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe niza objektov. |
14. člen |
Pri nadomestni
gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta tako, da se
ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso;
nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih
objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih objektov, ni
dopustno. |
15. člen |
Etažnost
objektov: |
Objekti so lahko
pritlični, enonadstropni, dvonadstropni, trinadstropni, z izkoriščenim
ali neizkoriščenim podstrešjem v skladu s predhodnim objektom oziroma
analogijo mikroobmočja. |
Objekte je v primeru
novogradnje možno podkletiti. |
16. člen |
Strehe morajo biti
dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad sestavljenimi tlorisi so dopustne
tudi sestavljene dvokapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu.
Naklon strešin je 38°–45°, kritina pa je rdeči opečni bobrovec. Pri
obstoječih objektih za proizvodno in obrtno dejavnost je dopusten manjši
naklon strešine, ravne strehe niso dopustne. |
Prosojna valovita,
plastična in pločevinasta kritina ni dopustna. |
17. člen |
Cerkve, kapelice,
znamenja, graščine in dvorci imajo lahko drugačen naklon strehe od
predpisanega naklona. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice. |
Kritina je lahko
bakrena. |
18. člen |
Dopustno je odpiranje
strešin s frčadami, ki morajo biti skladne s podobo objekta,
arhitekturno značilnostjo mestnega jedra in ne smejo presegati višine
osnovne strehe. |
19. člen |
Napušči streh se
varujejo in obnavljajo v skladu s historično tipiko. Na novogradnjah
morajo biti ometani (polkrožni ali profilirani v skladu z arhitekturo). |
Med objekti v vrsti
morajo biti izvedeni požarni zidovi, če pa so višine različne, morajo
masivni zidovi segati do negorljive strešine. Če je nevarnost prenosa
ognja z objekta na objekt, morajo biti okna opremljena s kovinskimi
polkni. |
20. člen |
Vsi objekti v ožjem
območju kulturnega spomenika EŠD 784 Tržič – Trško jedro, so del
kulturnega spomenika. Na njih so dovoljena obnovitvena in vzdrževalna
dela. pod naslednjimi pogoji: |
– Varovanje
arhitekture in arhitekturnih elementov v vseh njihovih razmerjih,
oblikovanju in materialih. |
– Varovanje fasad,
njenih arhitekturnih elementov, členitev in obdelave. Nujno je
predhodno sondiranje. Zavod določi barvno podobo in način obdelave.
Prepovedano je oblaganje fasad. Kamnite objekte je prepovedano oblagati
s termoizolacijskimi materiali. |
– Na strehe
prepovedano nameščati sončne celice. |
– Izveski morajo biti
v celoti umetno kovaške izdelave. Prepovedani so vsi neonski izveski in
table pritrjene na fasado. |
– Stavbno pohištvo
naj bo v celoti leseno. Povsod se morajo ohraniti kovane polknice.
Način obnove določi Zavod. |
– Ohranijo naj se vse
tipične tržiške ograje na balkonih. Vse nove ograje morajo biti
prilagojene tradiciji umetnega kovaštva v Tržiču. |
Izjemoma so dovoljene
prizidave in rekonstrukcije, kadar s tem niso prizadete
spomeniškovarstvene lastnosti. |
Pri celostni obnovi
objekta je potrebno: |
– v celoti ohraniti
notranjo komunikacijo (veža, stopnišče, hodniki), |
– ohranjati je treba
vse obstoječe oboke, |
– prepovedana je
zazidava arkadnih hodnikov, |
– v eni etaži je
lahko največ ena stanovanjska enota, |
– ohrani naj se
velikost okenskih in vratnih odprtin, |
– prepovedano je
zniževati strope, |
– stavbno pohištvo se
obnovi in ohrani, po potrebi se lahko izdela novo, vendar naj se ohrani
dimenzije, razmerja, obliko, material in barve, |
– pri stavbni opremi
se uporabi klasične naravne materiale, ki so tipični za območje Tržiča. |
21. člen |
Dostope v objekte
terciarnih in kvartarnih dejavnosti je v primeru novogradnje treba
urediti za funkcionalno ovirane ljudi. |
22. člen |
Ureditve vodotokov so
dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim
manj vidnega betona. Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v
čim večji meri ohranjati. |
23. člen |
Nasipe, odkopne
brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred
erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti ali zasaditi z
grmovnicami. V primeru strmejših brežin je treba za zavarovanje
uporabiti take elemente, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami.
Betonske škarpe morajo biti obložene z avtohtonim kamnom ali
arhitekturno oblikovane. |
Oporne zidove je
možno graditi na podlagi tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo to
področje. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,2 m je dovoljena le zaradi
geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v
kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Oporni zidovi morajo biti
obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Kota terena na parcelni
meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. |
Zemeljska dela
(izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje in zasipavanje) se
izvajajo tako, da se ohranijo lastnosti terena pred začetim posegom,
tako, da je vidna podoba čim manj spremenjena. |
24. člen |
Ograje so lahko meja
med parcelama s soglasjem mejaša oziroma ograja okrog funkcionalnega
zemljišča. Oblikovanje ograj naj se zgleduje pri tradicionalnih primerih
ograjevanja parcel. |
Ohranjati je potrebno
vse tipične ograje na balkonih. Vse nove ograje morajo biti prilagojene
tradiciji umetnega kovaštva v Tržiču. |
25. člen |
Fasade: |
Raziskave na fasadah
kot osnova za prenovo, ki obsegajo sondiranje, fotodokumentacijo in
meritve, se izvajajo za potrebe predstavitve najbolj reprezentativnega
obdobja arhitekture. Instalacijski vodi naj bodo skriti pod ometi.
Omarice instalacij naj bodo pokrite ali primerno obdelane. |
Pri menjavi
dotrajanih oken je potrebno ohraniti oblikovanje, razmerja razdelitev,
material in barvo obstoječih okenskih kril, pri pleskanju pa uporabiti
barvo v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji. Ohraniti je potrebno vsa
kovinska vrata in polkna; plastični roloji in žaluzije pa niso dopustni
(priporočljivi). |
Obvezen je gladek
apneni omet. Kamnite objekte je prepovedano oblagati s
termoizolacijskimi materiali. |
26. člen |
Mestna oprema: |
Napisi in reklame ne
smejo biti moteče in jih je potrebno omejiti na izložbe. Le v izjemnih
primerih, kjer je zaradi prometa ali oblike fasade to dopustno, je napis
mogoče pritrditi na fasado. Na objektih naravne in kulturne dediščine
reklame niso dopustne. |
Izveski naj bodo
kovinski, oblikovani po vzoru starih kovanih izveskov in konzolno
obešeni nad vhodom lokala. Prepovedani so vsi neonski izveski. |
Koši za smeti naj
bodo kovinski in enostavno oblikovani. Lahko so stoječi ali pritrjeni na
fasado na funkcionalnih mestih. |
Oglasne table oziroma
panoji so lahko prostostoječi, umetno kovani grafitno sive barve in
oblikovani po enotnem vzorcu. |
Omarice za telefon in
elektriko morajo biti čim manj moteče. Pobarvane morajo biti v barvi
fasade. |
Korita za rože morajo
biti obešena tako, da ne pokrivajo kvalitetnih fasadnih detajlov. |
Premične posode za
cvetje je dopustno postaviti ob vhodih v mesto, vhodih v stavbe, ob
cerkvah in spomenikih. Dopustne so posode okrogle ali kvadratne oblike
(lesene, kamnite, glinene, betonske). |
Dopustna je
postavitev kamnitih klopi ali lesenih klopi s kamnitim podstavkom
(betonski). Stojala za kolesa so lahko kovinska ali betonska (v barvi
podstavka fasade pred katero stojijo). |
Nadstrešnice in tende
morajo biti najmanj 2,20 m nad pločnikom in so dopustne le izjemoma s
soglasjem ZVKD Kranj, če ne zastirajo značilnih pogledov in ovirajo
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
Ulična razsvetljava
naj se izvede po vzoru razsvetljave na Trgu svobode. |
3. Pogoji za
določanje parcele za gradnjo |
27. člen |
Parcela za gradnjo se
določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov,
oblikovano stavbno zemljišče in glede na posestne meje, omogočati pa
mora gradnjo objekta. |
Velikost parcele za
gradnjo mora omogočati normalno rabo in vzdrževanje objekta z vsemi
spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh
potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
Za prostostoječe
stanovanjske in poslovne objekte je širina zemljišča okrog objekta
najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3 m. Za objekte,
namenjene terciarnim in kvartarnim dejavnostim, se velikost zemljišča ob
objektu določi glede na njihovo namembnost, lego, dostop in potrebne
zunanje površine. |
Če je dejansko
zemljišče pri obstoječih objektih manjše od zemljišča, ugotovljenega na
osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča. |
Pri objektih z
dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov ali pa so
potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma
deponije na zemljišču za gradnjo pri objektu ali na skupnem zemljišču za
več objektov skupaj. |
4. Pogoji za prometno
urejanje in urejanje sistemov zvez |
28. člen |
4.1 Cestno omrežje |
(1) Gradnja in
rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor
varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti so dovoljeni le
s soglasjem upravljavca – pristojnega občinskega urada, pri državnih
cestah pa s soglasjem Direkcije RS za ceste. Varovalni pas se meri od
zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok: |
– pri glavnih cestah
25 m |
– pri regionalnih
cestah 15 m |
– pri občinskih
lokalnih cestah 6 m |
– pri krajevni cesti
6 m |
– pri javnih poteh 4
m |
– pri državnih
kolesarskih poteh 5 m. |
(2) Če nameravana
gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot
varovalni pas gradbeno inženirskega objekta ali na območju, ki je s
predpisi urejeno kot varovano območje, mora investitor pred začetkom
izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti
projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje upravljavca –
pristojnega občinskega urada. |
(3) Izvedba vseh
ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij
spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov. |
28.a
člen |
4.2 Gradnja ali
rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč |
(1) Cestna
infrastruktura občine, sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo
državna glavna cesta in državne regionalne ceste, lokalne ceste,
krajevne ceste, javne poti in gozdne ceste. |
(2) Ceste s
pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo
znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za
urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega
odloka. |
(3) Upoštevati je
potrebno pogoje in določila za državne ceste, tako da: |
– je pri načrtovanju
posegov na območju državnih cest zagotovljeno varno odvijanje prometa
vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi
v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo; |
– so novi priključki
na glavno ali regionalno cesto locirani po možnosti v oseh obstoječih
priključkov na nasprotni strani; |
– novi priključki za
posamezne objekte izven naselja niso dovoljeni. Priključki morajo biti
navezani na občinsko cesto in z njo na glavno ali regionalno cesto; |
– se vključevanje in
izključevanje na državne ceste izvede z ureditvijo levih zavijalnih
pasov oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 5,50 m; |
– minimalne širine
hodnikov za pešce ob regionalni cesti znašajo 1,55 m, minimalne širine
kolesarskih stez pa 1,00 m; |
– so priključki na
državne ceste iz parcel, ki so ograjene, izvedeni tako, da je možna
zaustavitev vozila izven površine državne ceste in kolesarske steze; |
– so načrtovani
posegi usklajeni z obstoječo in predvideno ureditvijo državnih cest in
so usklajeni tako gradbeno kot časovno; |
– so definirani,
utemeljeni in prikazani vsi posegi v varovalnem pasu državne ceste
(cestni priključki oziroma križišča, javna razsvetljava, površine za
pešce in kolesarje, parkirišča, komunalni vodi, zunanje ureditve,
objekti ipd.); |
– je zagotovljena
opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu
pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa. |
(4) Upoštevati je
potrebno pogoje in določila za občinske ceste: |
– veljavni predpisi s
področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne
površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne
(dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne
površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste in ceste v
zasebni lasti); |
– v primeru
novogradenj ali rekonstrukcij cest je le-te treba urediti z ustreznimi
materiali in zgraditi s prometno tehničnimi elementi, določenimi glede
na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa; |
– prometno tehnični
elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati
preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo
ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v
območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih
ovir (objekti, ograje, zasaditve) višjih od 30 cm. Ceste naj se križajo
čimbolj pravokotno; |
– oblikovanju javnih
prometnih površin je potrebno nameniti večjo pozornost, zlasti z uporabo
primernih tlakovanj. Vrste tlakovanj naj bodo prilagojene različnim
območjem ter posameznemu namenu. Za umirjanje prometa naj se uporablja
sprememba v tlakovanju. Prostor med hišami ob cestah mora omogočati
uvoze na parcele. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti
urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Na javno
cesto naj se praviloma priključuje več objektov skupaj. Slepo zaključene
ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje
komunalnih vozil; |
– v primeru
zagotovitve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor zato
zagotovljeno služnost; |
– priključki na
lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene morajo biti izvedeni tako, da je
možna zaustavitev vozila izven površine lokalne ceste in kolesarske
steze; |
– slepe ceste morajo
imeti na koncu urejeno obračališče z minimalnim zunanjim radiem 8 m; |
– pri rekonstrukcijah
cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce
uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne
poslabša; |
– kjer ureditve
prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba prehode planinskih
in drugih poti na novo urediti in označiti; |
– trase prometnic ne
smejo posegati v brezna, jame, izvire ter sekati vodnih žil. Pri
prečkanju grap z vodo je potrebno izvesti ustrezne prepuste; |
– za vse posege na
območju občinske kategorizirane ceste in v njenem varovalnem pasu je
potrebno v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest in varstva
prometa na njih pridobiti pogoje in soglasje upravljavca – pristojnega
občinskega urada k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja (PGD), kar velja tudi v primeru pridobitve gradbenega
dovoljenja za nezahtevne objekte oziroma pred pričetkom drugih posegov
in del, ki se jih lahko izvaja brez gradbenega dovoljenja. |
(5) Kmetijske in
gozdne prometnice |
Kmetijske in gozdne
prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem
so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za
les. |
28.b
člen |
4.3 Površine za pešce
in kolesarje |
(1) Kolesarske poti |
Znotraj naselij se
kolesarske poti izvedejo ločeno od cestišča in peščevih površin,
pločniki in kolesarske steze v naselbinski dediščini se izvedejo glede
na prostorske možnosti, poglabljanje vhodov v historične stavbe ni
dopustno. |
(2) Avtobusna
postajališča |
Na območju celotne
občine naj bo za posamezna naselja izdelana celostna podoba postajališč
in druge opreme. |
(3) Konjeniške poti |
Sistem konjeniških
poti za potrebe turizma in rekreacije v naravi se izvede za celotno
območje skladno z regijskimi povezavami. |
(4) Pešpoti |
Znotraj urbanih
območij je širina hodnikov za pešce minimalno 1,55 m, enako velja tudi
za pešpoti izven naselij. Izjemoma so dovoljena zožanja, kadar zaradi
obstoječih ovir oziroma objektov ni možno zagotoviti ustrezne širine
hodnika za pešce. |
28.c
člen |
4.4 Parkirne površine |
(1) Pri objektih z
dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine,
gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke,
pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je prednostno potrebno
zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na gradbeni parceli
objekta ali na skupnem funkcionalnem zemljišču. |
(2) Izjemoma je
dopustno zagotavljanje parkirnih prostorov za objekte iz prvega
odstavka tega člena na javnih parkirnih površinah, če so v neposredni
bližini takih objektov in če zasedenost javnih parkirnih prostorov to
dopušča, o čemer izda soglasje upravljavec javnih parkirnih površin
oziroma pristojni občinski urad. |
(3) Pri določanju
parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopne brez
arhitektonskih ovir je potrebno zagotoviti vsaj 5% ali vsaj eno parkirno
mesto za invalida. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi
dejavnostmi se pri določanju potrebnega števila parkirnih mest upošteva
največje potrebe po istočasnem parkiranju. |
Manipulacijske
površine na parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da
se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
(4) Parkirišča v
bližini državnih cest morajo biti fizično ločena od državnih cest. |
(5) Parkirišča za
potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim
prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev. |
(6) Javna parkirišča
izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se
prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z
naravnim gradivom (npr. oblice ali kamen kot robniki, lesena ograja –
plot). |
(7) Parkirna mesta in
garaže morajo biti locirane in izvedene tako, da hrup in smrad ne
poslabšujeta bivalnih pogojev v objektih v okolici. |
Parkirišča, ki po
površini presegajo 20 parkirnih mest (PM), je potrebno členiti v več
manjših enot in jih ločiti z zasaditvami (drevoredi), spremembami tlakov
in drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna
parkirišča v času prireditev. |
(8) Pri novogradnjah,
rekonstrukcijah in spremembah namembnosti objektov je potrebno
zagotoviti zadostno število PM skladno z veljavnimi pravilniki in
priporočenimi normativi stroke, kot sledi: |
– enostanovanjske stavbe z 2 PM/stanovanje
|
garažo
|
– dvostanovanjske stavbe z 4 PM
|
garažo
|
– večstanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje
|
– počitniške hiše 2 PM
|
– dom za starejše 1 PM/ 5 postelj
|
– vrtci, šole 2 PM/oddelek + 1 PM/2
|
zaposlena
|
– zdravstveni domovi 1 PM/2 zaposlena + 1 PM/30 m2
|
– poslovni prostori/pisarne 1 PM/2 zaposlena + PM/30 m2
|
neto površine
|
– poslovni prostori/stranke 1 PM/2 zaposlena + PM/20 m2
|
neto površine
|
– obrtni ali industrijski 1 PM/50 m2 ali 1PM/2
|
objekti zaposlena
|
– skladišča 1 PM/100 m2 ali 1PM/2
|
zaposlena
|
– kulturni dom 1 PM/5–10 sedežev
|
– cerkev 1 PM/10–20 sedežev
|
– pokopališča 1 PM/2000 m2 površine
|
– trgovine 1 PM/ 30–40 m2 koristne
|
prodajne površine
|
– rekreacijska igrišča 1 PM/250 m2
|
– športne dvorane z gledalci 1 PM/10–15 obiskovalcev
|
– športne dvorane brez gledalcev 1 PM/50 m2 površine dvorane
|
– manjše krajevne gostilne, 1 PM/4 sedežev
|
bifeji
|
– gostilne s prenočišči 1 PM/2 sobi in 1 PM/6
|
sedežev. |
(9) Parkirna mesta
in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t skupne mase in za
avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil so dopustna le v območjih
prometnih površin (I) in v območjih proizvodnih dejavnosti (P). Izjemoma
je gradnja teh parkirnih mest in garaž dovoljena za potrebe kmetijske
dejavnosti v sklopu kmetijskega gospodarstva tudi v območjih za
stanovanja in kmetije (SK). |
29. člen |
4.5. Železniški
promet |
Od meje z Občino
Naklo poteka po trasi ukinjene železniške proge do mesta Tržič varovani
koridor primestne železniške proge Naklo –Tržič. |
Pri posegih v prostor
se upošteva naslednje smernice: |
– za vsak poseg v 100
m varovalnem progovnem pasu železnice, ki poteka od meje progovnega pasu
na obeh straneh proge (progovni pas je prostor, razširjen na vsako stran
proge, od osi skrajnih tirov za 8 m zunaj naselja oziroma 6 m v
naselju), je potrebno upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem
prometu (Uradni list RS, št. 102/04) in Pravilnik o pogojih za graditev
gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja
naprav v varovalnem pasu (Uradni list RS, št. 2/87), glede minimalnih
odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne
ograje, če se pokaže za potrebno; |
– za vsak objekt
lociran v 100 m železniškem varovalnem progovnem pasu si mora investitor
pridobiti projektne pogoje in soglasje h gradnji Slovenskih železnic; |
– predvidene ceste
morajo biti oddaljene minimalno 8,00 m od osi obstoječega ali
predvidenega tira; |
– objekti višine do
15,00 m morajo biti oddaljeni minimalno 12,00 m od osi skrajnega tira,
za objekte višje od 15,00 m pa je potrebno za vsak meter višine dodati
0,50 m k minimalni oddaljenosti od osi skrajnega tira. |
30. člen |
Prehodi za pešce in
vhodi v javne objekte morajo biti izvedeni tako, da so uporabni za
funkcionalno ovirane ljudi. |
31. člen |
4.6. Komunikacijsko
omrežje |
(1) Novogradnje,
rekonstrukcije in priključke telekomunikacijskega omrežja se v naseljih
gradi podzemno. Za gradnje in priključevanje na obstoječe omrežje je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca. Telefonsko in kabelsko omrežje
je potrebno projektirati po istih trasah. Varovalni pas, merjeno na
vsako stran od osi posameznega voda znaša 1,5 m. V trimetrskem
varovalnem pasu posameznega voda je dopustna le gradnja komunalnih
naprav. |
(2) Postavitev
objektov in naprav mobilne telefonije je potrebno načrtovati v primerni
oddaljenosti od stanovanjskih in drugih javnih objektov, občutljivih na
elektromagnetno sevanje. Za postavitev objektov in naprav mobilne
tehnologije v območjih varovanih pogledov in v območjih varovanja
naravne in kulturne dediščine je obvezna pridobitev ustreznega soglasja
pristojnih organov. |
(3) Umeščanje baznih
postaj na objektih kulturne dediščine ni možno (4) Za vsak poseg v
prostor je potrebno upoštevati pogoje pristojnega sistemskega operaterja
omrežja. |
(5) Na objektih
kulturne dediščine postavitve televizijskih anten niso dopustne. |
31.a
člen |
Kolikor so pogoji za
prometno urejanje in urejanje sistemov zvez in varstveni pogoji v
neskladju, se v območju kulturnega spomenika uporablja varstvene
pogoje. |
5. Pogoji za
komunalno in energetsko opremljanje |
32. člen |
Komunalne in
energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo
okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite. |
Komunalno omrežje in
naprave morajo biti vkopane v teren. Nadzemne komunalne in energetske
objekte je treba postavljati nevpadljivo in po možnosti v sklopu
ostalih objektov. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani, ravne
strehe niso dopustne. |
33. člen |
5.1. Odvajanje
odpadnih voda |
Na celotnem območju
občine se upošteva občinski predpis o odvajanju in čiščenju komunalne
in padavinske odpadne vode. |
Na območjih, kjer je
javna kanalizacija že zgrajena in je priključitev nanjo mogoča, oziroma
kjer se javna kanalizacija gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev
stavb ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno
kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v naslednjih primerih: |
– če javna
kanalizacija v območju, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, v
času začetka uporabe novozgrajene stavbe še ni zgrajena ali je še v
gradnji; |
– če priključitev iz
tehničnih razlogov ni možna; |
– če bi bila
priključitev pravno nedopustna; |
– če obstoječa javna
kanalizacija nima zadostnih kapacitet; |
– če odpadne vode na
iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasja za
priključitev. |
Na obstoječih
območjih poselitve v občini, ki še niso opremljena z javno kanalizacijo
in na območjih, kjer se skladno z operativnim programom gradnja javne
kanalizacije ne predvideva, morajo lastniki stavb obvezno zgraditi
lastne objekte za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. |
Dovoljena je gradnja
malih KČN z zmogljivostjo pod 50 PE ali nepretočnih greznic. |
Priključitev stavbe
na javno kanalizacijo se lahko izvede s soglasjem izvajalca javne
službe. |
Odvajanje in čiščenje
komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o
vodah in s predpisi s področja varstva okolja. Vse morebitne tehnološke
vode in vse vrste odpadnih voda morajo biti speljane in očiščene na
način, kot to predvidevajo Uredbe o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja. |
Padavinske, drenažne
in čiste zaledne vode naj se kontrolirano neškodljivo odvajajo oziroma
ponikajo, ne da bi prihajalo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja
okoliških površin. Padavinske vode naj se prioritetno ponikajo. Če
ponikanje ni možno, kar je potrebno dokazati, je padavinske vode možno
speljati v vodotoke oziroma naravne odvodnike. Pri tem je potrebno v čim
večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda s površin, kar
pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda. Iztoki v
površinske odvodnike oziroma zadrževanje mora biti ustrezno
dimenzionirano glede na prevodno sposobnost vodotoka – recipienta. Pri
tem se ne sme poslabšati kakovost recipienta in poplavna varnost
območja. Kota dna iztoka v vodotok naj bo na spodnjem robu brežine.
Obvezno je potrebno predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge v
območju iztoka. |
34. člen |
5.2.
Elektroenergetsko omrežje |
(1) Pri lociranju
objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo
elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje
upravljavca. |
(2) Oskrba z
električno energijo v Občini Tržič se v celoti vrši iz RTP Tržič 110/20
kV, ki se napaja preko 110 kV daljnovoda Okroglo–Moste. Del daljnovoda
od odcepa pri Žejah do RTP Tržič je dvosistemski, ostali pa enosistemski
daljnovod. |
(3) SN omrežje v
Občini Tržič je, razen nekaterih izjem v celoti 20 kV. Na 10 kV
napetosti obratujejo le še TP Zelenica dom, TP Žičnica II. in TP Jur. |
SN
omrežje med RTP Tržič 110/20 kV in RP Balos je v celoti kabelsko. Edini
daljnovod med RTP 110/20 kV Tržič in RP Balos je napajalni dvosistemski
daljnovod, preko katerega se napajajo vsi porabniki severno od RP Balos.
Kabelsko omrežje predstavljajo tudi SN vodi iz RTP 110/20 kV Tržič in RP
Balos, vendar pa ti izven naselja preidejo v daljnovodno omrežje. |
(4) Opredeljena
poselitvena in druga razvojna območja, ki se urejajo na podlagi OPPN in
PUP, se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih TP. V
primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike bo
upravljavec zgradil novo TP s pripadajočimi visokonapetostnimi
priključki in nizkonapetostnimi vodi. |
(5) Pri grajenih in
predvidenih prostorskih ureditvah je potrebno za določeni napetostni
nivo upoštevati elektroenergetske koridorje obstoječih in koridorje
predvidenih daljnovodov, kablovodov, ter lokacije TP kot omejitvene
faktorje pri določanju lokacij za predvidene objekte, in sicer v smislu
določenih širin koridorjev na vsako stran od osi daljnovodov s
pripadajočimi trafo postajami (TP): |
– daljnovod 110 kV – 2 x 15,00 m (30,00 m);
|
– daljnovod 10 ali 20 kV – 2 x 10,00 m (20,00 m);
|
– kablovod 20 kV – 2 x 1,00 m (2,00 m);
|
– varovalni pas elektroenergetske razdelilne
|
transformatorske postaje (RTP), merjeno od zunanjega roba
|
ograje območja
RTP nazivne napetosti 110 kV je 15,00 m. |
(6) Zračni
daljnovodi ne smejo potekati v smeri kakovostnih pogledov prostorske
dominante. |
(7) V naseljih se
nizko in srednje napetostno omrežje izvede v podzemni kabelski izvedbi.
Priključki odjemalcev na omrežje se prav tako izvedejo v podzemni
izvedbi. |
(8) V območjih
kulturne dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine je
nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje je potrebno
graditi podzemno, razen če gre za arheološko dediščino – v tem primeru
naj vodi potekajo izjemoma ob robovih naselij ali gozda. |
(9) Transformatorska
postaja (TP) naj bo locirana v zadostni oddaljenosti od objektov in
območij kulturne dediščine, izven smeri vedut in prostorske dominante. |
(10) V varovalnih
pasovih obstoječih in koridorjih predvidenih daljnovodov saditev drevja
visoke rasti ni dovoljena. Na obstoječih objektih so dovoljena
investicijsko vzdrževalna dela. Za vsako gradnjo objektov v varovalnih
pasovih obstoječih in koridorjih predvidenih daljnovodov je potrebno
pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega
operaterja prenosnega omrežja ali (ustrezno primeru) pridobiti pisno
soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja. |
(11) V koridorjih
daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je
lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je
prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in
eksplozivne materiale. |
(12) V varovalnih
pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dovoljena
gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer: |
– bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji; |
– stanovanjskih
objektov; |
– objektov
vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva; |
– objektov, kjer se
opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti; |
– igrišč in javnih
parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za
zadrževanje večjega števila ljudi. |
(13) Za vse objekte
(novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oziroma
občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih
oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega polja, ki so določene v Uredbi o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). V
80 m širokem pasu ob daljnovodih naj se, zaradi elektromagnetnega
sevanja, načrtujejo le namenske rabe brez stanovanj. |
(14) Spodbuja se
soproizvodnja električne energije in toplotne energije v vseh možnih
kombinacijah uporabe goriv, ter z možnostjo uporabe tudi za hlajenje
objektov (plinska kogeneracija, kogeneracija v kotlovnici na obnovljivi
vir energije …). |
34.a
člen |
5.3. Javna
razsvetljava |
(1) Omrežje javne
razsvetljave v naselju praviloma poteka pod zemljo. Ceste v naseljih in
hodniki za pešce se opremijo z uličnimi svetilkami. |
(2) Oblikovanje
svetilk mora biti podrejeno oblikovnim kvalitetam posameznih enot
urejanja prostora. V vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno
prilagoditi kulturnemu izročilu. |
(3) Za osvetljevanje
poti, ulic, cest in objektov se lahko uporabljajo le zasenčena svetila z
ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV
svetlobe, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja (Uradni list RS, št. 81/07 s spremembami). Namestitve novih
obcestnih svetilk naj se omeji na minimum, po 22. uri naj se moč
osvetljevanja zmanjša do 5. ure zjutraj, reklamna in okrasna osvetlitev
naj se časovno omeji (max. do 22. ure), posamezni objekti naj imajo
svetila opremljena s senzorji. |
34.b
člen |
5.4. Drugi viri
energije in ukrepi za učinkovito rabo energije |
(1) Pri gradnji
objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne
in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov, ki štejejo
kot pomembna nacionalna strateška zaloga energije. |
(2) Pri gradnji novih
stavb ter pri rekonstrukcijah stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema
oskrbe z energijo in ogrevanja, je potrebno upoštevati zakonodajo iz
področja učinkovite rabe energije, ter stavbe priključiti na ekološko
čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito
gradnjo. |
(3) V vseh enotah
urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje
ob upoštevanju vseh določb odloka o PUP in varstvenih režimih. |
(4) Pri gradnji novih
stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri
rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000
m2, pri katerih se zamenjuje sistem z oskrbo z energijo, se ta načrtuje
na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo stavb z energijo, pri kateri se upošteva tehnična,
funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov
za oskrbo z energijo. |
Kot alternativni viri
štejejo: decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na
voljo in toplotne črpalke. |
(5) Študija
izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi
objektov. Izvzete so stavbe, katerih oskrba z energijo je določena v
lokalnem energetskem konceptu, stavbe, za katere predpis lokalne
skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega
omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva. |
(6) Podpira se
izgradnja fotovoltaičnih elektrarn predvsem za potrebe industrijskih
objektov, ter solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode. Solarna
energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave. |
(7) Izraba sončne
energije za proizvodnjo zelene električne energije na objektih je možna
pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna
izpostavljenost čim manjša. Sončne zbiralnike je dopustno postavljati na
streho, balkonske ograje, in zatrepe, tako, da ležijo v njihovi ravnini.
Postavitve nad slemenom in na objektih kulturne dediščine niso dopustne. |
Sevanje sonca se
lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi in
steklenjaki ali z aktivnimi solarnimi sistemi, sončni kolektorji, sončne
celice, zrcala). |
(8) Celice za
fotovoltaične elektrarne je dopustno postavljati na strehe (v ravnino
strehe, brez dodatnih konstrukcij – stebričkov). Fotovoltaične
elektrarne na stebrih je dopustno postavljati na, za to primernih,
stavbnih zemljiščih. |
(9) Za ogrevanje
objektov se spodbuja izkoriščanje lesne biomase kot glavnega
energetskega vira za ogrevanje, predvsem v območjih naselij, ki imajo v
neposrednem zaledju možnost izkoriščanja velikih zalog lesne biomase. |
(10) V skladu s
predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se
omogoči izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova
izraba. |
(11) Utekočinjen
naftni plin kot energetsko učinkovit in uporabniku prijazen energent, se
lahko hrani v nadzemnih ali podzemnih plinohramih. Locirani morajo biti
na pripadajočem zemljišču objekta, pri čemer je potrebno zagotoviti
predpisane odmike od objektov in vseh infrastrukturnih objektov in
naprav. Za postavitev nadzemnega ali podzemnega plinohrama je potrebno
pridobiti ustrezna soglasja, kolikor so le-ti locirani v varovalnih
pasovih infrastrukturnih objektov in naprav, v območjih naravne in
kulturne dediščine in drugih zavarovanih območjih. |
(12) Učinkovitejša
raba energije se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne
energije za javno razsvetljavo, in sicer z vgrajevanjem energetsko
varčnih sijalk, stikal za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave
in omejevanjem na minimalno število svetlobnih teles postavljenih zunaj
strnjenih poselitvenih območij. |
(13) Učinkovitejša
raba energije se zagotavlja tudi s priključevanjem objektov in naprav
na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem porabe tako, da se: izboljšuje toplotna izolacija
objektov, spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, pri
načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih
izolacijskih materialov ter tehnološke opreme. |
(14) Z namenom
smotrne rabe prostora je treba nove energetske sisteme za proizvodnjo
električne energije v čim večji meri načrtovati na lokacijah obstoječih
sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti. |
Energetski sistem je
sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo
oskrbo države z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi
derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri
pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki
povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in
prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje
o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na
področju rabe energije. |
34.c
člen |
5.5. Plinovodno
omrežje |
(1) Preko območja
občine potekajo plinovodi z oznako: |
– P292 od regionalni
plinovod R29 v km 22+525 do MRP Tržič premer 100 mm; tlak 50 bar, |
– P2921 od P292 v km
2+871 do MRP Golnik premer 100 mm; tlak 50 bar, |
– 10100 MRP BPT do
ograja BPT premer Pl50 mm; tlak 1 bar, |
– 10000 MRP Tržič do
MRP BPT premer 100 mm; tlak 4 bar, |
– 10200 MRP BPT do
ograja PEKO premer 150 mm; tlak 1 bar, |
– 10300 MRP BPT –
Široka potrošnja premer 100 mm; tlak 1 bar. |
(2) Za plinovod z
delovnim tlakom nad 16 bar je določen varovalni pas 100 m na vsako stran
plinovoda. V varovalnem pasu je potrebno upoštevati določila Pravilnika
o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z
delovnim tlakom nad 16 bar ter pogojih za posege v območjih njihovih
varovalnih pasov (Uradni list RS, št. 12/10) ter za vsak poseg v tem
pasu pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja. |
(3) Za gradnjo in
kasnejše posege v varovalnem pasu nizkotlačnih plinovodov je potrebno
upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do
vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02). Varovalni pas za
plinovode z delovnim tlakom manjšim od 16 barov in večjim od 5 barov je
5 m na vsako stran osi plinovoda (2 x 5 m), za plinovode z delovnim
tlakom manjšim od 5 barov, pa 2 m na vsako stran osi plinovoda (2 x 2
m). Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v 2 x 100 m
nadzorovanem pasu plinovoda z delovnim tlakom nad 16 bar je potrebno
pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja. |
(4) Za vse gradbene
posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varovalnih pasovih
plinovodov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega
omrežja. |
(5) Priključitev
objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možno pod pogoji, ki jih
določi upravljavec plinovoda. |
(6) Plinovodno
omrežje se predvidi na vseh cestah/ulicah. Glede na lokacijo bodočih
objektov so možni tudi drugi koridorji. |
(7) Glede na gradnjo
objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja. Na
območjih, kjer je zgrajeno ali je predvidena izgradnja plinovodnega
omrežja se morajo objekti priključiti na omrežje zemeljskega plina.
Priključitev na zemeljski plin ni obvezna, če se za ogrevanje objekta
predvidi obnovljiv vir energije. Plin naj se uporablja za kuhanje,
ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje. |
35. člen |
5.6. Male
hidroelektrarne |
(1) Gradnja malih
hidroelektrarn (MHE) je vezana na ohranjanje in varstvo narave in je
možna le na tistih vodotokih, kjer je možno zagotoviti način, metode in
tehnične rešitve, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrst. MHE
naj se locira izven varovanih območij in izven območij naravnih vrednot. |
(2) Pri urejanju
malih hidroelektrarn mora biti v strugi vodotoka zagotovljen prehod rib
(ribja steza) v skladu s pogoji Zavoda za ribištvo in ribiške družine.
Na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka mora
investitor male hidroelektrarne zagotoviti takšen pretok vode, ki
ustreza biološkemu minimumu, kot ga na podlagi terenske raziskave določi
usposobljena institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka stoletne
vode. |
(3) Strojnica malih
hidroelektrarn (MHE) mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti
ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Streha mora biti
simetrična dvokapnica z naklonom 38° do 45°. Lokacija strojnice mora
biti nad koto visoke vode in izven poplavnega območja. Generatorska
etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode.
Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno
utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa
do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Ograje niso
dopustne. |
(4) Peskolovi in
cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko
nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material ni dopustno
odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in
brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na
zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske
površine. |
(5) V postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo malih hidroelektrarn se
upošteva predpise, ki izhajajo iz zakonov: Zakon o vodah (ZV), Zakon o
varstvu okolja, Zakon o varstvu narave in Zakon o varstvu kulturne
dediščine. |
(6) V primeru potreb
za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je potrebno na tovrstnih območjih
prednostno zagotoviti priključitev na javno prenosno elektroenergetsko
omrežje. |
36. člen |
Sončnih korektorjev
ni dopustno postavljati nad ali na objekte kulturne dediščine. |
37. člen |
5.7. Odstranjevanje
odpadkov |
Odjemna mesta s
kontejnerji ali zabojniki morajo biti urejena na vizualno
neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je
omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih
morajo biti urejena v sklopu ograje – zidu pokopališča, vendar ne na
vidno izpostavljeni lokaciji. |
37.a
člen |
Kolikor so pogoji za
komunalno in energetsko opremljanje in varstveni pogoji v neskladju, se
v območju kulturnega spomenika uporablja varstvene pogoje. |
6. Pogoji za varstvo
voda, zaščito pred poplavami in zaščito pred erozijami |
38. člen |
6.1. Oskrba s pitno
vodo, varovanje vodnih virov in varstvo voda |
(1) Na območjih, kjer
obstaja javno vodovodno omrežje, morajo biti vsi objekti priključeni na
vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca oziroma koncesionarja.
Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega
omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor
pridobiti vodno dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS
za okolje za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo in
zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (vodnjak, kapnico) v skladu s
higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji v skladu s Pravilnikom o
pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04). Pri objektih, ki imajo
vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne
kritine. |
Na celotnem območju
občine se za oskrbo s pitno vodo upošteva občinski predpis o oskrbi s
pitno vodo. Na obstoječem poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se
gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod
obvezna. Na obstoječem poselitvenem območju, ki ni opremljeno ali ni v
celoti opremljeno z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih
vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev
stavb na sekundarni vodovod. Na predvidenem poselitvenem območju
upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbeno
inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju še ni
zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ali je
odvajanje odpadnih voda začasno zagotovljeno z malo komunalno čistilno
napravo skladno z veljavno zakonodajo. Priključek na javni vodovod je
dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec javnega vodovoda v
skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov. |
(2) Pri načrtovanju
gradenj je potrebno upoštevati varovalni pas omrežij cevovodov in
upoštevati ustrezne odmike. |
(3) Na javnem
vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora
zagotavljati zadostno količino požarne vode. |
(4) Vodovarstvena
območja so določena z namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se
uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred
onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo
na zdravstveno ustreznost voda ali njeno količino (74. člen ZV-1). Za
vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne
vode, je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati Pravilnik o
kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št.
64/04 in 5/06) ter omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa lokalne
skupnosti. Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred
onesnaženjem in jih vzdrževati. Obstoječi vodni viri, ki trenutno niso
v funkciji, se vzdržujejo za primere izrednih razmer in za požarno
varnost. |
(5) Na vodovarstvenih
območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali
kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se
zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. |
(6) Za vsak gradbeni
poseg v varstvenih pasovih morajo investitorji pridobiti dovoljenje v
skladu z zakonom in veljavnimi predpisi. Poleg tega pa morajo pridobiti
tudi predhodno strokovno mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo (11. člen
Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode, Uradni list RS, št.
46/97). |
Glede dejavnosti na
mejnih območjih varstvenih pasov je potrebno soglasje upravljavca
vodovoda, hidrogeologa in pristojnega upravnega organa Občine Tržič. |
Na območjih urejanja
Ljubelj 20 T1 in Ljubelj 20 T2, ki se nahajata na vodovarstvenih
območjih zajetja pitne vode, je potrebno pri vseh posegih dosledno
upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega Odloka o varstvenih pasovih
vodnih virov v Občini Tržič in ukrepih za zavarovanje voda Uradni list
RS, št. 33/99, 97/01 in 69/01). |
(7) Pri odvzemanju
vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode,
kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Ekološko sprejemljiv
pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča preživetje, ob
ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj živali vseh vrst. |
(8) Pri urejanju
prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati
varstvene pasove vodotokov, ki znašajo: |
– za Tržiško Bistrico
v širini 40 m od zgornjega roba brežine izven naselij in 15 m v
naseljih; |
– za druge vodotoke
pa 5 m od zgornjega roba brežine. |
V tem pasu mora biti
omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih
ovir ni dopustna, razen za mline, žage in male hidroelektrarne za katere
je odmik od vodotoka lahko manjši. |
(9) Za vsak poseg,
vključno z gradnjo mostov in drugih infrastrukturnih objektov, odvzem
proda in peska, vzdrževanje obrežne vegetacije in za posege, ki lahko
trajno ali začasno vplivajo na vodni režim ali stanje voda, je treba
pridobiti vodno soglasje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS
za okolje. |
(10) Vodno soglasje
je potrebno pridobiti tudi za poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali
začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, in sicer: |
– poseg na vodnem in
priobalnem zemljišču; |
– poseg, ki je
potreben za izvajanje javnih služb po področnem zakonu; |
– poseg, ki je
potreben za izvajanje vodne pravice; |
– poseg na varstvenih
in ogroženih območjih; |
– poseg zaradi
odvajanja odpadnih voda; |
– poseg, kjer lahko
pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali
vračanja vode v vodonosnik; |
– hidromelioracije in
druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg,
zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim. |
38.a
člen |
6.2. Pogoji za
zaščito pred poplavami |
(1) Na vodnem in
priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča,
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Vodna
zemljišča ne morejo biti namenjena območju za proizvodnjo. Dovoljene so
le izjeme, ki jih Zakon o vodah. |
(2) Za posege na
potencialno poplavnih površinah je zahtevana izdelava poplavne presoje
skladno z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in
posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), ki
določa pogoje gradnje na poplavnih območjih. Poplavna presoja mora biti
izdelana skladno s Pravilnikom o metodologiji za določanje območij,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni
list RS, št. 60/07). Glede na višine poplavnih vod je v dokumentaciji za
posege potrebno opredeliti omilitvene ukrepe. Z ukrepi se ne sme
poslabšati obstoječe poplavne varnosti območij. Poplavna ogroženost je
razvidna iz študije Karte erozijske in poplavne nevarnosti, plazljivosti
in nevarnosti snežnih plazov za območje Občine Tržič, ki jo je izdelala
Univerza v Ljubljani, filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo,
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana in je prikazana v kartografskem delu tega
odloka, območja namenske rabe pa usklajena z omejitvami. |
(3) Graditev na
poplavnih in erozijsko ogroženih območjih je možna le v skladu z Uredbo
o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) oziroma s predpisi, ki bi
stopili v veljavo po sprejetju tega odloka. |
(4) Dosedanje
retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se
vzdržujejo v naravnih razmerah. Vegetacijske pasove ob vodotokih se
ohranja in vzdržuje, v teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih
poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju. |
(5) Odtok iz utrjenih
in parkirnih površin je potrebno urediti na tak način, da bo v čim večji
možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin –
predvideti je potrebno ponikanje ali zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike. Parkirne površine
za tovorna vozila morajo biti neprepustne za vodo in naftne derivate.
Zagotovljeno mora biti odvajanje odplak s talnih površin v sistem odvoda
odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilnikov olj in goriv
skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za
parkirna mesta za motorna in priklopna vozila ter mesta za njihovo
vzdrževanje (Uradni list RS, št. 63/02). |
(6) Zacevljanje,
prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen na krajših
razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru,
da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih
cestah in poteh). |
(7) Dimenzioniranje
pretočnih profilov, ukrepi stabilizacije in zavarovanja strug vodotokov
morajo biti predvideni gradbeno tehnično, hidravlično in ekološko
ustrezno ter skladno s predpisi. Zavarovanja in stabilizacije brežin in
dna vodotokov je potrebno predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi,
ozelenjeno z avtohtono vegetacijo. |
(8) Morebitne
premostitve morajo biti hidrotehnično preverjene in grajene tako, da ne
posegajo v pretočni profil. Svetla pretočna odprtina ne sme ovirati
pretoka visokih voda (Q100) z minimalno varnostno višino 0,5 m. |
(9) V največji možni
meri je potrebno ohranjati naravno obvodno zarast. |
(10) Predvidene
ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti vodotokov tako v fazi gradnje,
kot v fazi uporabe. Predvidi se rešitve za zavarovanje in stabilizacijo
nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno
problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.
V primeru nestabilnih, pogojno stabilnih in erozijsko ogroženih
pobočjih je potrebo pridobiti geološko geomehansko poročilo in podati
rešitve, ki bodo zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena. |
(11) Poplavna območja
so razvidna iz kartografskega dela PUP. Za vsako gradnjo oziroma poseg
na poplavnem območju je potrebno predhodno izdelati hidrološko
hidravlično presojo vodnega režima, v kateri morajo biti definirani tudi
ukrepi za eliminacijo vpliva gradnje na poplavnem območju. Kolikor so
površine ogrožene, je potrebno predvideti ukrepe in gradnjo načrtovati
tako, da ne bo prihajalo do škodljivega vpliva. |
(12) Nasipavanje
retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih
procesov, rušenje ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtočnih
razmer pri načrtovanju posegov ni dovoljeno. |
(13) Pri urejanju
objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov žag
in ribogojnic) mora investitor na odseku od odvzema vode do ponovnega
izpusta v strugo vodotoka zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode,
kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Odvzem vode ne sme
ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve
življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen
prehod rib. |
(14) Strojnica malih
hidroelektrarn (MHE) mora biti postavljena nevpadljivo, velikost ne sme
presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža
strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je
strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno
utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa
do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. MHE naj se locira
izven varovanih območij in izven območij naravnih vrednot. |
38.b
člen |
6.3. Zaščita pred
erozijami in plazovi |
(1) Na erozijskih
območjih je na zemljiščih, ki so stalno ali občasno pod vplivom
površinske, globinske in bočne erozije vode (območja strogih
protierozijskih varovanj, erozijska žarišča, območja zahtevnejših
protierozijskih ukrepov, območja običajnih protierozijskih ukrepov),
prepovedano: |
– poseganje v prostor
na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, |
– ogoljevanje
površin, |
– krčenje tistih
gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki preprečujejo plazenje
zemljišč in snežne odeje, uravnava odtočne razmere ali kako drugače
varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
– zasipavanje
izvirov, |
– nenadzorovano
zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih
zemljiščih, |
– omejevanje pretoka
hudourniških voda, |
– pospeševanje
erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
– odlaganje ali
skladiščenje lesa in drugih materialov, |
– zasipavanje z
odkopnim ali odpadnim materialom, |
– odvzemanje naplavin
z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške
struge in |
– vlačenje lesa. |
Na erozijskem območju
morajo biti načrtovani posegi in raba omejeni v skladu s 87. členom
ZV-1. |
(2) Na plazovitih
območjih je na zemljiščih, kjer je zaradi pojava vode in geološke
sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev,
prepovedano: |
– zadrževanje voda,
predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili
zamakanje zemljišč, |
– poseganje, ki bi
lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, |
– izvajanje
zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča, |
– krčenje in večja
obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje
zemljišč. |
Na plazljivem območju
morajo biti načrtovani posegi in raba omejeni v skladu z 88. členom
ZV-1. |
(3) Na plazovitem
območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče
tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače
ogrozila stabilnost zemljišča. |
(4) Za vsak poseg,
gradnjo ali rekonstrukcijo objektov in naprav je na območju celotne
občine potrebno predhodno pridobiti mnenje geomehanika. |
7. Merila in pogoji
za varstvo naravne in kulturne dediščine |
39. člen |
7.1. Prostorsko
ureditveni pogoji za ohranjanje kulturne dediščine |
(1) Kulturna
dediščina je opredeljena v Odloku o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič v
letu 2008, prikazana pa v prikazu stanja prostora. |
(2) Na objektih in
območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri
gradnji in drugih posegih v prostor prostorski ureditveni pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(3) Na objektih in
območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske
ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Za poseg v
registrirano kulturno dediščino, kulturni spomenik, registrirano
arheološko najdišče, v vplivno območje registrirane kulturne dediščine
ali kulturnega spomenika je potrebno pridobiti soglasje organa,
pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
(5) Na objektih in
območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so
posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili
razglasitvenega dokumenta. |
(6) Na objektih ali
območjih registrirane kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni
spomenik velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki
bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno
substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine,
niso dovoljeni. |
(7) Pri načrtovanju
objekta in zunanje ureditve v neposredni bližini enot kulturne
dediščine, v vplivnem območju enote kulturne dediščine je potrebno
upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter
estetski vidik, prostorske prvine in razmerja, ter preprečevati posege s
katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in
vrednost kulturne dediščine. |
(8) Za posamezne
zvrsti registrirane kulturne dediščine veljajo poleg določb prejšnjih
odstavkov tudi dodatni varstveni režimi. |
(9) Varstveni režim
za vse objekte znotraj EŠD 784 Tržič – Trško jedro – ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
– tlorisna in
višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni
material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin,
kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna
zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, |
– komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih,
znamenjih itd.), |
– celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine). |
(10) Varstveni režimi
za registrirano naselbinsko dediščino – ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
– naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov
naselja), |
– odnosi med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom,
gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), |
– prepoznavna lega v
prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), |
– naravne in druge
meje rasti ter robovi naselja, |
– podoba naselja v
prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
– odnosi med naseljem
in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
– stavbno tkivo
(prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.). |
V primeru novogradenj
je potrebno upoštevati oblikovne značilnosti objektov naselbinske
dediščine (streha, napušč, oblike oken, likovni izraz fasad, osnost
fasad, materiali …). |
(11) Varstveni režimi
v območjih kulturne krajine – ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– krajinska zgradba
in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine), |
– odprti prostor pred
nadaljnjo širitvijo naselij, |
– sonaravno
gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč), |
– tipologija
krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, |
– odnos med krajinsko
zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko
dediščino. |
(12) Varstveni režimi
v območjih vrtnoarhitekturne dediščine – ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
– kompozicija zasnove
(oblika, struktura, velikost, poteze), |
– kulturne sestavine
(grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture), |
– naravne sestavine,
ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.), |
– funkcionalna
zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami,
ki so pomembne za delovanje celote, |
– podoba v širšem
prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
– oblikovna zasnova
drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja
itd.), |
– ekološke razmere,
ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja, |
– rastišče, |
– posamezna drevesa
(preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.). |
(13) Varstveni režimi
za registrirano memorialno dediščino – ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
– avtentičnost
lokacije, |
– materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, |
– vsebinski in
prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(14) Varstveni režimi
v vplivnem območju kulturne dediščine: |
– ohranja se
prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, |
– prepovedane so
ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na
lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine, |
– dopustne so
ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. |
(15) Varstveni režim
v registriranem arheološkem najdišču: |
– ni dovoljeno
posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. |
– izjemoma so v
registrirana arheološka najdišča dovoljeni posegi, kot jih omogočajo
ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi enega od pogojev: |
– v fazi priprave PGD
dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno
dovoljenje ni potrebno, se izvede arheološke raziskave in rezultate
upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta,
pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji), |
– v okviru postopka
priprave OPPN se izvede arheološke raziskave v smislu natančne določitve
vsebine in sestave najdišča. |
(16) Na območjih
registriranih arheoloških najdišč se zagotovi predhodne arheološke
raziskave. Obseg arheoloških raziskav opredeli Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije. Stroške arheoloških raziskav nosi investitor
posega. |
(17) Varstvo vojnih
grobišč |
Po podatkih iz
Registra vojnih grobišč leži na širšem območju mesta Tržič vojno
grobišče, in sicer: |
– Tržič – krajevno
pokopališče – grobišče 43 borcev NOV leži na prostoru pri cerkvi pred
pokopališčem. |
Na vojnih grobiščih
je prepovedano: |
– spreminjati zunanji
videz grobišč v nasprotju z Zakonom o vojnih grobiščih (Uradni list RS,
št. 65/03, 72/09), |
– poškodovati
grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, |
– izvajati vsako
drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v
nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
(18) Gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov ni dovoljena. Izjemoma je dovoljena
postavitev drvarnic in garaž, vendar le v primerih, kjer je njihova
postavitev mogoča v skladu z historičnim urbanizmom območja in
arhitekturno tipiko območja. |
39.a
člen |
7.2 Prostorsko
ureditveni pogoji za celostno ohranjanje narave |
(1) Na območju Občine
Tržič se nahaja večje število naravnih vrednot, ki so navedene v Odloku
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
družbenega plana Občine Tržič v letu 2008, prikazane pa v prikazu stanja
prostora: |
(2) Pri načrtovanju
posegov v zavarovanih območjih se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti navedena v strokovnem gradivu »naravovarstvene
smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana Občine Tržič (ZRSVN, OE Kranj, april
2009). |
(3) Če se načrtuje
gradnja ali ureditev na zavarovanem območju, naravni vrednoti,
pričakovani naravni vrednoti, ekološko pomembnem območju, geomorfološki
podzemeljski naravni vrednoti (jami) ali v območju Natura 2000 je
potrebno v postopku pridobitve ustreznega upravnega dovoljenja pridobiti
naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno
soglasje. |
(4) Na ekološko
pomembnih območjih naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v
čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter
povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila
le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. |
(5) Na Natura
območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni
meri ohranja: naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov
rastlinskih in živalskih vrst; ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in
biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter
naravne procese ali ustrezno rabo; ohranja ali izboljšuje kakovost
habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata,
ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta
za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in
prehranjevanje živali; ohranja povezanost habitatov populacij
rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je
le-ta prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi
možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe,
rastline in živali, ter njihove habitate čim manjši. |
Čas izvajanja
posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj
prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin. Živalim se prilagodi
tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne sovpada z obdobji,
oziroma sovpada v čim manjši možni meri, ko potrebujejo mir oziroma se
ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja
mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter
prezimovanja, rastlinam se prilagodi tako, da se omogoči semenenje,
naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. |
Na Natura območja se
ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih
organizmov. |
(6) Najdbe fosilov,
mineralov in jam je potrebno prijaviti Ministrstvu za okolje in
prostor. Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo
ali krajo. |
39.b
člen |
7.3 Prostorsko
ureditveni pogoji za varstvo zraka |
(1) Pri načrtovanju
in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati predpise za varstvo
zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene
emisije. |
(2) Proizvodne,
gospodarske, stanovanjske in druge objekte je potrebno priključiti na
ekološko čiste vire energije. |
(3) Potrebno je
zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije
objektov, ter uporaba ekološko sprejemljivih goriv. |
(4) Z gradnjami in
ureditvami se škodljivi vplivi na zrak ne smejo povečevati. Nove stavbe
poslovno proizvodnih in centralnih dejavnostih je potrebno priključiti
na skupinske – daljinske vire energije, graditi nizko energetske pasivne
objekte. |
(5) Pri posegih, ki
povzročajo emisije snovi je potrebno pridobiti okoljevarstveno
dovoljenje. Prekomerne vplive na okolico se omeji – prepreči z
omilitvenimi ukrepi v dovoljene okvire, ki so še dopustni po predpisih |
39.c
člen |
7.4 Prostorsko
ureditveni pogoji za varovanje tal in plodne zemlje |
(1) Ohranja se
naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagaja reliefnim
značilnostim prostora. |
(2) Ob gradnji
objektov so investitorji dolžni upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi
s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba. |
(3) Investitor je v
času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred
uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno
shranjevanje in nadaljnjo uporabo. |
(4) Predvideni posegi
morajo biti projektirani in izvedeni tako, da ne povzročajo erozijskih
procesov. Potrebnost pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja k
posegu se določi skladno z zahtevami, ki izhajajo iz varovanj (erozijske
cone). |
(5) Pri gradnji ali
spremembi namembnosti objektov je potrebno preprečiti odtekanje nevarnih
snovi v tla, sisteme pa organizirati tako, da direkten iztok škodljivih
snovi neposredno v ponikanje, vodotoke ali kanalizacijo ni mogoč. |
39.d
člen |
7.5 Varstvo pred
hrupom |
(1) Varstvo pred
hrupom je opredeljeno na podlagi posameznih območij osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so
določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju. |
(2) Stopnje
zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za posamezne
površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so naslednje
stopnje varstva pred hrupom: |
– I. stopnja varstva
pred hrupom velja za vse površine na mirnem območju na prostem, ki
potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih
območjih: območje infrastrukture, območje gozdov na površinah za
izvajanje gozdarskih dejavnosti in na območju za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
– III. stopnja
varstva pred hrupom velja za površine podrobnejše namenske rabe
prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi
povzročanja hrupa: na območju stanovanj; na območju površin namenjenih
počitniškim objektom, na območjih, na parcelah razpršene gradnje, na
območju družbene infrastrukture – površine za vzgojo in izobraževanje,
šport, zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov,
na območjih zelenih površin namenjenih za rekreacijo in šport, parki in
pokopališča in na območju vodnih zemljišč. |
– IV. Stopnja varstva
pred hrupom velja na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe
prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg
v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa: območja
proizvodnih dejavnosti, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, na
območju infrastrukture; na območju komunikacijske infrastrukture vse
površine; na območju energetske infrastrukture vse površine; na območju
okoljske infrastrukture vse površine; na območju mineralnih surovin
namenjenih izkoriščanju, vse površine in na območjih za potrebe varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) Za javne
prireditve, javni shod in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem
je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa. |
(4) Novogradnje in
nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo
stopenj, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
(5) Pri novogradnjah,
spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov je treba
vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih
protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti. |
(6) Izvedba aktivne
in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost
investitorjev posegov. |
39.e
člen |
Zagotavljanje požarne
varnosti |
(1) Pri graditvi
objektov morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom,
določene s predpisi o graditvi objektov. |
(2) Naprave,
napeljave, postroji, izdelki, elementi ter sklopi konstrukcij objektov
morajo biti zgrajeni oziroma izdelani tako in iz takih materialov, da je
zagotovljena požarna varnost v skladu s predpisi iz prejšnjega odstavka. |
(3) Ob rekonstrukciji
in vzdrževanju objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati. |
(4) Poti, namenjene
intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s predpisi. |
(5) Za vse objekte,
ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti se mora v sklopu
projektne dokumentacije (PGD) izdelati študija požarne varnosti.
Investitorji so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja
dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za
zaščito in reševanje. |
Za objekte, za katere
študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni
požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnove požarne varnosti. |
8. Merila in pogoji
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ureditve za potrebe
obrambe |
39.f
člen |
Pri gradnjah in
prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo
zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi
nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za: |
– varen umik ljudi,
živali in premoženja, |
– potrebne odmike med
objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno
ločitev, |
– prometne in delovne
površine za intervencijska vozila, |
– vire za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja, |
– zagotovitev površin
za potrebe evakuacije. |
Varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
(1) Pri načrtovanju
gradnje novih objektov je potrebno upoštevati naravne omejitve (poplavnost,
erozivnost, plazljivost itd.) in veljavne predpise o dimenzioniranju in
izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične
intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg ter temu
primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. Pri pripravi projektnih
dokumentacij je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in podzakonske
akte s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) Na erozijskih
območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo
in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar
vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem
območjem ni mogoče izogniti, je potrebno izvesti ustrezne strokovne
presoje in tehnične rešitve, ki zagotavljajo stabilnost objektov in
terena. |
(3) Na potencialno
ogroženih območjih je potrebno prostorske, urbanistične, gradbene,
arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb,
strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje,
alarmiranje ipd.) načrtovati, tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo
morebitne škodljive posledice na širšem območju posegov. |
IV. POSEBNE DOLOČBE
ZA POSEGE V PROSTOR |
40. člen |
Za obstoječe objekte
obrata PUR in podjetja TIKO v centru Tržiča so dovoljena vzdrževalna
dela, adaptacije in rekonstrukcije pa le v primerih, da gre za
izboljšavo tehnologije v smislu varovanja bivalnega okolja. Nadomestna
gradnja ali sprememba namembnosti naštetih objektov je dopustna le v
primeru selitve sedanje proizvodnje na drugo lokacijo izven območja
ožjega mestnega jedra Tržiča. |
41. člen |
Pri adaptaciji
objektov za Virjem in Kosarski ulici naj se naklon strešine korigira na
40–45° in zamenja obstoječa kritina z bobrovcem. Zaključek strehe naj bo
izveden v obliki čopa. |
41.a
člen |
Tabela – pobude,
varstveni pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje narave in
varovanje kulturne dediščine, je priloga tega odloka. |
V. KONČNE DOLOČBE |
42. člen |
Postopki začeti pred
uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih, ki so veljali pred
njegovo uveljavitvijo. Lahko pa se takšen postopek nadaljuje po določbah
tega odloka, če investitor to sam zahteva. |
Prav tako se po
predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega odloka končajo postopki
za pridobitev gradbenega dovoljenja v tistih primerih, za katere
investitor s pogodbo dokaže, da je bila izdelava projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja naročena najmanj 3 mesece pred uveljavitvijo tega
odloka. Rok po katerem je še možno k vlogi za izdajo gradbenega
dovoljenja prilagati projektno dokumentacijo izdelano po predpisih pred
uveljavitvijo tega odloka poteče po preteku 6 mesecev po uveljavitvi
odloka. |
43. člen |
Prostorski ureditveni
pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri
upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora na Upravni enoti Tržič
in na Občini Tržič. |
44. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka upravlja pristojni inšpektorat. |
45. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 350-2/2007-34 |
Tržič, dne 22.
decembra 2010 |
Župan |
Občine Tržič |
mag. Borut Sajovic
l.r. |
|