|
Na podlagi 3. in 7.
člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 21., 29. in 61. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in
79/09), 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD,
66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt in 70/08), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4 in 17/08 (21/08 – popr.)), 5. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Škofja Loka
(Uradni list RS, št. 64/95, 31/97, 68/97 in 31/06), 3. člena Pravilnika
o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08) in 18. in 98.
člena
Statuta Občine Škofja Loka
(Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka
na 25. redni seji dne 10. 12. 2009 sprejel |
|
O D L O K |
|
o oskrbi s pitno vodo
na območju Občine Škofja Loka |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta odlok določa
pogoje in način oskrbe s pitno vodo, upravljanje z objekti in napravami,
ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v
nadaljnjem besedilu odloka: javnega vodovoda), ter zahteve za oskrbo s
pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne
občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem
besedilu odloka: javna služba) in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno
vodo. |
|
2. člen |
|
Izrazi uporabljeni v
tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
1. Gospodinjstvo je
posameznik ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v
razmerju do javne službe oziroma izvajalca zastopa ena od polnoletnih
oseb v gospodinjstvu oziroma stanovanjski enoti, ki je za obveznosti po
tem odloku za člane gospodinjstva solidarno odgovorna v razmerju do
izvajalca. |
|
2. Hidrantno omrežje
so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za
oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje
požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami
ali prenosne gasilne črpalke. |
|
3. Izvajalec javne
službe (v nadaljnjem besedilu odloka: izvajalec) je pravna oseba,
samostojni podjetnik ali drug zasebni pravni subjekt, ki kot upravljavec
vodovoda izvaja storitve javne službe na določenem območju občine v
obsegu in v okviru pristojnosti, kot so določene z ustrezno pogodbo.
Izvajalec upravlja z vodovodi v lasti občine, ki jih ima v najemu ali z
vodovodi v zasebni lasti. |
|
4. Izvajalec lastne
oskrbe s pitno vodo je pravna ali fizična oseba, s katerim so lastniki
zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda in,
ki ga za upravljavca zasebnega vodovoda potrdi občina. |
|
5. Javna površina je
površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne
infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki
urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine
javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih. |
|
6. Javni vodovod je
vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi
en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot
občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne
službe. |
|
7. Kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture. |
|
8. Lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi
vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje
z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
|
|
9. Meja med
vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je spoj
med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
|
|
10. Obdelava vode je
filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je
namenjen oskrbi s pitno vodo. |
|
11. Obračunsko
obdobje je obdobje med dvema zaporednima odčitkoma vodomera.
|
|
12. Obstoječe
poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim
aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za
širitev naselja. |
|
13. Obstoječa stavba
je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno
najpozneje ob uveljavitvi Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (20. 4.
2006). |
|
14. Odjemno mesto je
mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega
uporabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno
več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega
zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi. |
|
15. Oskrbovalno
območje je eno ali več poselitvenih območjih skupaj, ki ga s pitno vodo
oskrbuje posamezni vodovod. |
|
16. Pitna voda je
voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo. |
|
17. Predvideno
poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora
določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke.
|
|
18. Priključitev na
javni vodovod je spojitev vodovodnega priključka s cevjo javnega
vodovoda. |
|
19. Priključek stavbe
(v nadaljnjem besedilu odloka: vodovodni priključek) je del stavbe in je
v lasti lastnika stavbe. Sestavljen je najmanj iz: |
|
– priključnega sklopa
na sekundarno omrežje, |
|
– dovodne cevi na
odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, ki je položena v
zaščitno cev, |
|
– vodomernega jaška,
|
|
– ventila pred in za
obračunskim vodomerom, |
|
– čistilnega kosa
(odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa in
|
|
– obračunskega
vodomera z nepovratnim ventilom. |
|
20. Primarni vodovod
je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so
objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni
transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega
vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so
občinska gospodarska javna infrastruktura. |
|
21.
Pogodba o
upravljanju in Pogodba o upravljanju in najemu, je bodisi posebna
pogodba, ki je sklenjena z upravljavcem vodovodnega sistema bodisi
koncesijska pogodba, na podlagi katere izvajalec javne službe oskrbe s
pitno vodo opravlja koncesionirano gospodarsko javno službo. |
|
22. Sekundarni
vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti,
kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za
obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno
priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni
vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi
hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni
inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod
niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture. |
|
23. Sistem za oskrbo
s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov
vodovoda, kot so cevovodi, črpališče, vodohrani in čistilne naprave, ter
oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega
obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem hidravlično ločen od
drugih vodovodov. |
|
24. Transportni
vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih
uporabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje
razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda. |
|
25. Uporabnik vode iz
javnega vodovoda (v nadaljnjem besedilu odloka: uporabnik) je vsaka
fizična oseba ali pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali
drug pravni subjekt, ki je lastnik ali posestnik zemljišča in/ali
objekta oziroma delov objekta na območju občine, priključenega na javni
vodovod in uporablja vodo iz javnega vodovoda ali uporablja vodo iz
hidrantnega omrežja za potrebe požarnega varstva ali koristi storitve
javne službe. |
|
26. Upravljavec
vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje
javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti
in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe in oseba, ki
so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s
pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
|
|
27. Vodovod s
statusom javnega vodovoda je vodovod, katerega objekti in oprema so v
lasti oseb zasebnega prava, katerega število s pitno vodo oskrbovanih
prebivalcev s stalnim prebivališčem oziroma zmogljivost oskrbe s pitno
vodo, dosega število in/ali količino, ko se za tako oskrbovano območje
oskrba s pitno vodo zagotavlja s storitvami javne službe. |
|
28. Vodovarstveno
območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode,
namenjene oskrbi s pitno vodo. |
|
29. Zasebni vodovod
je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava
in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. |
|
30.
Zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih
in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska
uprava RS na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora. |
|
Drugi pojmi,
uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in
v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. |
|
Vse določbe tega
odloka, ki se nanašajo na upravljanje javnega vodovoda in izvajanje
javne službe na vodovodih v lasti občine, veljajo tudi za upravljanje
zasebnih vodovodov in upravljavce zasebnih vodovodov in vodovodov s
statusom javnega vodovoda, kolikor ta odlok ali državni predpis ne
določata drugače ali posebno. |
|
II. OBMOČJA IN NAČIN
IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN UPRAVLJANJE VODOVODOV |
|
3. člen |
|
Občina zagotavlja
oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe na vseh poselitvenih
območjih na območju občine, razen na poselitvenih območjih, kjer se
oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem, ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo
manj kot 10 m3 pitne vode na dan. Območja občine, kjer se zagotavlja
oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, so določena in označena v
topografski karti, ki je priloga št. 1 tega odloka. |
|
Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe »oskrba s pitno vodo«
v obliki koncesionirane gospodarske javne službe. Gospodarsko javno
službo opravlja izvajalec (v nadaljnjem besedilu: koncesionar«), ki se
za vodovodne sisteme v lasti občine izbere po postopku, kot ga določa
zakon, podrobneje pa je opredeljen z občinskim odlokom oziroma
koncesijskim aktom. Občina Škofja Loka in Občina Gorenja vas - Poljane
za vodovodne sisteme, ki so v skupni lasti obeh občin, skleneta skupno
koncesijsko pogodbo. Izvajalec izvaja storitve javne službe na območju
občine skladno s predpisi in v obsegu ter v okviru pristojnosti, kot so
določene z ustrezno (koncesijsko) pogodbo. |
|
4. člen |
|
V primeru, da se na
določenem geografsko zaključenem območju oskrba s pitno vodo izvaja kot
storitev javne službe, infrastruktura pa je v zasebni lasti, lastniki
infrastrukture lahko sami oblikujejo organizacijsko obliko upravljanja
ali izberejo upravljavca, ki je izvajalec javne službe za to oskrbovalno
območje. Oseba zasebnega prava, ki je oblikovana ali izbrana kot
upravljavec, poda občini vlogo o zainteresiranosti za opravljanje
storitev izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za
določeno oskrbovalno območje, na katerem vodovodna infrastruktura ni v
lasti občine. Če tako narekujejo potrebe lokalnega prebivalstva na
določenem oskrbovalnem območju, lahko občina storitev izvajalca javne
službe neposredno z odlokom prenese v opravljanje zasebnim, zadružnim
ali drugim pravno organizacijskim oblikam uporabnikov javnih dobrin.
Postopek določitve izvajalca na podlagi vloge o zainteresiranosti in na
podlagi neposrednega prenosa poteka po predpisu, ki ureja gospodarske
javne službe. |
|
Če lastniki
infrastrukture, ki ima status javnega vodovoda ne oblikujejo
organizacijske oblike upravljanja ali ne izberejo upravljavca,
upravljavca za tako oskrbovalno območje določi občina. V tem primeru se
za upravljavca določi izvajalec javne službe, ki upravlja z vodovodnim
sistemom v lasti občine. Izvajalec ima tak vodovod v upravljanju na
podlagi pogodbe o prenosu le-tega v upravljanje, ki jo skleneta
lastnik/i vodovoda in izvajalec po pravnomočnosti upravne odločbe o
določitvi upravljavca – izvajalca. |
|
5. člen |
|
Na poselitvenih
območjih, kjer se iz posameznega vodnega vira oskrbuje manj kot 50
prebivalcev s stalnim prebivališčem, ali je letna povprečna zmogljivost
oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan, se oskrba s pitno
vodo zagotavlja preko vodovodov, ki so v zasebni lasti, na podlagi
določb državnih predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in tega
odloka. Na teh območjih se oskrba z vodo zagotavlja kot lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo. Oskrba s pitno vodo se izvaja na podlagi
vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje
z vodami. |
|
V primeru, da se
infrastruktura zasebnega vodovoda ali njen del uporablja tudi za
transport vode med dvema sistemoma za oskrbo s pitno vodo v lasti
občine, lastnik/i dopuščajo transport vode na podlagi pogodbe.
Vzdrževanje tega dela zasebnega vodovoda in stroški obratovanja za ta
del zasebnega vodovoda se delijo na podlagi sorazmerne rabe zasebnega
dela vodovoda. |
|
6. člen |
|
V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti
upravljavca, če oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več
stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji,
stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali
pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti,
stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij,
industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je
omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda. |
|
7. člen |
|
Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega člena morajo skleniti pogodbo
o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o
upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino. |
|
Upravljavec zasebnega
vodovoda mora na celotnem oskrbovalnem območju, kjer se izvaja lastna
oskrba prebivalcev s pitno vodo zagotoviti: |
|
1. oskrbo s pitno
vodo vsem uporabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi,
ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; |
|
2. redno vzdrževanje
objektov in opreme zasebnega vodovoda; |
|
3. vzdrževanje
hidrantnega omrežja zasebnega vodovoda, vključno s hidranti, ki so nanj
priključeni; |
|
4. nadzor priključkov
stavb na zasebni vodovod; |
|
5. monitoring
količine odvzete pitne vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v
skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
|
|
6. obvezno udeležbo
pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga enkrat letno,
na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, organizira izvajalec javne
službe; |
|
7. meritve količin
dobavljene vode in obračun storitev. |
|
7.a člen |
|
Sofinanciranje investicij v zasebne vodovode na območjih, kjer se oskrba
s pitno vodo zagotavlja kot lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, iz
proračunskih sredstev, se uredi (določi način, višino in postopek) s
posebnim pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet. |
|
III. OSKRBOVALNI
STANDARDI |
|
8. člen |
|
V okviru storitev javne službe mora izvajalec na celotnem oskrbovalnem
območju zagotoviti standard oskrbe s pitno vodo, kot ga določa državni
predpis o oskrbi s pitno vodo. |
|
Monitoring kemijskega
stanja vodnega vira se izvaja na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s
pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu
izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja
kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja
kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo
površinska voda. |
|
Izvajalec na stroške
upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno
vodo organizira njihovo stalno izobraževanje. Stalno izobraževanje se
opravi praviloma enkrat letno, pri čemer mora izobraževanje vsebovati
tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo.
|
|
V okviru lastne
oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega
vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti izvajanje vseh
zahtev iz
veljavnih predpisov. |
|
IV. NAČRTOVANJE
VODOVODA |
|
9. člen |
|
Pri načrtovanju
komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba
zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni
vodovod. V nasprotnem je potrebno upoštevati določila o racionalni rabi
vode, kot to določa
državni predpis. |
|
10. člen |
|
Pri načrtovanju in
zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da
ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge
namene. |
|
Uporabnik se sme
oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne
poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov priključenih na
javni vodovod ali ne poslabšuje kakovosti vode v javnem vodovodu.
|
|
Če objekti in naprave
javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z
zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na
področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in
hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti
druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega
omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s
priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz
javnega vodovoda. |
|
11. člen |
|
Javne vodovode je
treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov
pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja
javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe
oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
|
|
Izvajalec v
sodelovanju z lastnikom vodovoda podrobneje opredeli rezervne vodne vire
in njihovo zmogljivost oskrbe s pitno vodo v programu oskrbe s pitno
vodo. |
|
12. člen |
|
Predvideno
poselitveno območje mora biti opremljeno z javnim vodovodom skladno z
določbami
državnega predpisa, pred dajanjem novih stavb ali gradbenih
inženirskih objektov v uporabo, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov. |
|
Na obstoječem ali
predvidenem poselitvenem območju izvajalec ne sme priključiti na javni
vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če
lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega
dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba
pridobiti vodno dovoljenje. |
|
V. OBJEKTI IN OPREMA
ZA OSKRBO S PITNO VODO |
|
13. člen |
|
Objekti in oprema
javnega vodovoda so: |
|
1. sekundarni
vodovod: |
|
– omrežje in naprave
za neposredno priključevanje uporabnikov na oskrbovalnem območju;
|
|
– omrežje in naprave
za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje); |
|
– omrežje za
vzdrževanje javnih površin; |
|
– črpališča in
naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
|
|
– naprave za čiščenje
in pripravo vode na sekundarnem omrežju. |
|
2. primarni vodovod:
|
|
– zajetja, vodnjaki,
črpališča, prečrpališča, vrtine; |
|
– vodohrani;
|
|
– raztežilniki;
|
|
– cevovodi od
črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
|
|
– naprave za
čiščenje, pripravo in kontrolo vode na primarnem omrežju. |
|
3. transportni
vodovod: |
|
– objekti za
hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več
občin ali regije; |
|
– transportni
vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni
priključkov uporabnikov pitne vode; |
|
– vodna črpališča,
prečrpališča, zajetja, raztežilniki, naprave za bogatenje podtalnice in
naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam.
|
|
Investicije in
investicijsko vzdrževanje javnih vodovodov, ki služijo izvajanju
storitev javne službe, so v pristojnosti občine. Finančna sredstva se
načrtujejo in zagotavljajo v proračunu občine skladno z zakonom, ki
ureja javne finance. |
|
Investicije in
investicijsko vzdrževanje zasebnih vodovodov in zasebnih vodovodov, ki
so pridobili status javnega vodovoda, so v pristojnosti
lastnika oziroma lastnikov. Finančna sredstva zagotavlja/jo lastnik/i. |
|
14. člen |
|
Objekti in oprema v
lasti uporabnika so: |
|
1. vodovodni
priključek; |
|
2. obračunski vodomer
s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
|
|
3. interna vodovodna
in hidrantna napeljava, ki jo od vodovodnega priključka ločuje
obračunski vodomer (merilno mesto); |
|
4. vodomerni jašek, v
katerem je nameščen vodomer; |
|
5. interni hidranti,
interni odštevalni vodomeri, oprema za reduciranje ali dviganje tlaka
vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, oprema za
ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druga oprema, ki je nameščena
za obračunskim vodomerom. |
|
Navedeni objekti in
oprema so v lasti uporabnika, zato je uporabnik dolžan zagotoviti
njihovo načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje in nositi vse s tem povezane
stroške. |
|
Vodomerni jašek z
vodomerom mora biti za vse novogradnje nameščen izven stavbe, razen v
primerih, ko to ni mogoče. Primeroma: strnjena gradnja ob ulici ali
cesti oziroma vodotoku, vgradnja v že obstoječe stavbe. |
|
Izvajalec v okviru
izvajanja storitev javne službe vzdržuje vodovodne priključke oziroma
dele vodovodnih priključkov v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s
pitno vodo. Lastnik objekta, najemnik objekta oziroma oseba, ki ima
objekt v posesti, mora izvajalcu dopustiti preverjanje izvedbe,
delovanje ter vzdrževanje vodovodnega priključka. |
|
Ceno za vzdrževanje
vodovodnih priključkov oziroma delov vodovodnih priključkov plačujejo
uporabniki skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne
službe. |
|
VI. PRIKLJUČITEV NA
JAVNI VODOVOD |
|
15. člen |
|
Lastnik stavbe ali
gradbeno inženirskega objekta mora zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti
izvedbo vodovodnega priključka na sekundarni vodovod. Vodovodni
priključek je last lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.
Vsaka stavba ali gradbeno inženirski objekt ima praviloma en vodovodni
priključek. |
|
Priključitev na javni
vodovod lahko izvede samo izvajalec. Priključitev na javni vodovod je
dovoljena na podlagi soglasja, ki ga izda izvajalec v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov in s tem odlokom. |
|
Izvajalec izda
soglasje za priključitev, če: |
|
– uporabnik predloži
izvajalcu dokazila, ki jih določa zakonodaja in občinski predpisi,
|
|
– so zagotovljene
zadostne zmogljivosti obstoječih vodnih virov, |
|
– je zagotovljena
ustrezna zmogljivost javnega vodovoda in |
|
– se z izdajo
soglasja ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo obstoječim uporabnikom.
|
|
Montažo vodomera sme
izvesti le izvajalec. Prva namestitev vodomera na obstoječem vodovodnem
priključku se izvede na stroške lastnika stavbe ali gradbeno
inženirskega objekta. |
|
16. člen |
|
Na območju, kjer je zgrajen, se gradi, obnavlja ali prenavlja javni
vodovod, je priključitev stavbe na javni vodovod obvezna. Priključitev
mora biti opravljena v roku šestih mesecev po obvestilu izvajalca.
Izvajalec mora lastnike obstoječih stavb, kot bodoče uporabnike takoj po
nastanku možnosti za priklop obvestiti, da je priključitev njegovih
stavb na javni vodovod obvezna in jim določiti pogoje za izdajo soglasja
za priključitev. Izvajalec je dolžan izvesti priklop v roku enega meseca
od izdaje soglasja za priključitev in izpolnitve vseh pogojev za
priključitev s strani lastnikov obstoječih stavb kot bodočih
uporabnikov. Na obstoječem poselitvenem območju, ki ni opremljeno ali ni
v celoti opremljeno z javnim vodovodom, je lastna oskrba s pitno vodo iz
zasebnih vodovodov dovoljena le, dokler ni zagotovljenih možnosti za
priključitev stavb na javni vodovod. |
|
17. člen |
|
Za zagotovitev
nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka mora
lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do
vodovodnega omrežja, izvajalcu dovoliti prehod. |
|
Če po posegu v
zemljišče, kjer je položen vodovodni priključek, povrnitev v prvotno
stanje ni uspešna in zaradi vzdrževanja vodovodnega priključka nastane
škoda, jo trpi lastnik vodovodnega priključka oziroma jo lastniku
zemljišča poravna lastnik vodovodnega priključka. |
|
18. člen |
|
Izvajalec priključi
stavbo na javni vodovod in začne dobavljati vodo, če lastnik stavbe:
|
|
– izpolnjuje vse
pogoje iz soglasij in predloži predpisano dokumentacijo; |
|
– predloži veljavno
gradbeno dovoljenje za stavbo, razen če je bila stavba zgrajena pred
letom 1967; |
|
– predloži potrdilo o
plačanem komunalnem prispevku, razen v primerih, ko se komunalni
prispevek odmerja po uradni dolžnosti; |
|
– poda naročilo za
izvedbo priključitve. |
|
Izvajalec ne sme
priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod,
če na predvidenem poselitvenem območju ni zagotovljenega odvajanja
odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne in padavinske vode. |
|
Izvajalec ne sme
priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod,
če bi se s tem poslabšali pogoji oskrbe z vodo obstoječih uporabnikov
ali bi priključitev vplivala na skladnost in zdravstveno ustreznost vode
v javnem vodovodu. |
|
19. člen |
|
Izvajalec po izvedeni
priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov, na podlagi
zapisnika o priključitvi. |
|
Razmerje med
uporabnikom in izvajalcem je vzpostavljeno z vpisom uporabnika v
evidenco uporabnikov, ali z dejansko uporabo vode, zato se pogodbe med
izvajalcem in uporabnikom ne sklepajo, razen v primeru, ki ga določa ta
odlok. |
|
Na oskrbovalnem
območju, kjer se oskrba s pitno vodo zagotavlja s storitvami javne
službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. Vodni vir, ki
zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno
oskrbo prebivalcev s pitno vodo. |
|
Uporabnik se sme
oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega vodnega vira le, če
sta vodovodni priključek in interna napeljava na javni vodovod in na
lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave,
in če ima uporabnik za oskrbo iz lastnega vodnega vira pridobljeno vodno
dovoljenje. V takem primeru izvajalec in uporabnik skleneta pogodbo, ki
mora določati posledice za uporabnika, če vodovodni priključek in
interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir nista izvedena
ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave. |
|
20. člen |
|
Izvajalec lahko
izvede začasni vodovodni priključek na javni vodovod za oskrbo z vodo za
gradbišča, za javne prireditve, za začasne objekte, za vzdrževanje
parkov, vrtov in nasadov in za podobne primere. Uporabnik mora k vlogi
za pridobitev začasnega priključka priložiti: pravnomočno gradbeno
dovoljenje, kadar je gradbeno dovoljenje za tak poseg potrebno, prijavo
prireditve ali dokument, ki upravičuje in potrjuje začasno potrebo po
priključitvi na javni vodovod, opis dejavnosti z navedbo predvidene
porabe vode in čas trajanja priključka in dokazilo o zagotavljanju
odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
|
Izvajalec dovoli
začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je
priključitev tehnično izvedljiva. Uporabnik za začasni vodovodni
priključek plača pristojbino, ki jo določi občina. |
|
Pogoj za začasno
priključitev na javni vodovod je po navodilih izvajalca urejeno začasno
odjemno mesto. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javni
vodovod le za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od dveh let. |
|
21. člen |
|
Ukinitev vodovodnega
priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe ali v
primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora pri izvajalcu
vložiti pisno vlogo za ukinitev vodovodnega priključka. Izvajalec
izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi
vodovodnega priključka. |
|
Ukinitev vodovodnega
priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. |
|
22. člen |
|
Sprememba dimenzije
vodovodnega priključka, trase, merilnega mesta, in zahteva za povečan
odjem vode se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni
priključek. |
|
V primeru spremembe
lastništva stavbe je uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalca pisno
obvestiti o spremembi lastništva z odčitanim stanjem obračunskega
vodomera na dan prenosa lastništva. Obvestilo o spremembi lastništva z
odčitkom stanja obračunskega vodomera, mora biti podpisano s strani
dotedanjega in novega uporabnika. Sprememba uporabnika velja od prvega
dne naslednjega meseca po prejemu obvestila. Za vse obveznosti glede
oskrbe s pitno vodo je do prejema obojestransko podpisanega obvestila
zavezan dotedanji uporabnik. |
|
23. člen |
|
Javni vodovod in
vodovodni priključek z vodomernim mestom morata biti vedno dostopna
izvajalcu. Na varovalnem pasu javnega vodovoda in nad potekom
vodovodnega priključka se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati
materiala, odlagati odpadkov, saditi drevja ali izvajati ostalih
aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na javnem vodovodu,
povzročale nevarnost za onesnaženje pitne vode ali ovirale njegovo
delovanje in vzdrževanje. |
|
VII. MERITEV KOLIČIN
IN OBRAČUN PORABLJENE VODE |
|
24. člen |
|
Izvajalec meri
količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.
|
|
Uporabnik je dolžan
zgraditi in vzdrževati prostor za obračunski vodomer, ki mora biti vedno
dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam izvajalca za vzdrževanje ali
odčitavanje. |
|
Vsakemu novemu
uporabniku izvajalec določi odjemno mesto in namesti ustrezen obračunski
vodomer na stroške uporabnika. Vsak obračunski vodomer mora biti
pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje.
|
|
Obračunski vodomer
mora biti vgrajen v jaških izven stavbe ali gradbeno inženirskega
objekta, pri daljših vodovodnih priključkih pa čim bližje javnemu
vodovodu. |
|
Uporabnik ne sme
prestavljati, zamenjati, popravljati obračunskega vodomera, odstraniti
plombe izvajalca na obračunskem vodomeru, odvzemati vode pred
obračunskim vodomerom, oziroma izvajati aktivnosti, ki bi kakorkoli
vplivale na pravilnost delovanja vodomera. |
|
Vodomere namešča,
zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno izvajalec, ki skrbi tudi za
pravočasno overjanje vodomerov. |
|
Uporabnik je dolžan
nadzirati odjemna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami
in zmrzaljo. |
|
Število odjemnih mest
je odvisno od vrste rabe vode pri uporabniku. Meritev porabe vode za
stanovanjski in poslovni del mora biti ločena. |
|
25. člen |
|
Vodomeri v interni
napeljavi uporabnika so namenjeni za interno kontrolo porabe vode na
različnih mestih in porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec ne
vzdržuje in ne odčitava. |
|
26. člen |
|
Izvajalec uporabniku
mesečno izstavi račun za porabljeno vodo na podlagi: |
|
– odčitane količine
porabljene vode, ali |
|
– povprečne mesečne
porabe v preteklem obračunskem obdobju, ali |
|
– ocenjene količine
porabljene vode v daljšem časovnem obdobju, če porabljena voda ni bila
izmerjena z obračunskim vodomerom. |
|
Izvajalec odčita
obračunske vodomere najmanj enkrat letno. |
|
Če izvajalec ali
uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je
ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz kakršnega koli razloga ni
mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna
dnevna poraba v zadnjem obračunskem obdobju. |
|
Če še ni bilo nobenega obračuna ali če količina porabljene vode ni bila
izmerjena (obračunski vodomer še ni nameščen), se povprečna poraba
določi v skladu z veljavnimi državnimi predpisi, za ostale uporabnike pa
na osnovi primerljivih podatkov o porabi pitne vode. |
|
Uporabnik lahko poleg
redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega
vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli
obračunskega vodomera ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven
dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec, v
nasprotnem primeru pa uporabnik. |
|
V primeru, da je
izvajalcu onemogočena zamenjava vodomera, izvajalec lahko prekine dobavo
pitne vode. |
|
27. člen |
|
Uporabniki so dolžni redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec.
Uporabnik mora račun plačati v roku, navedenem na računu, ki ne sme biti
daljši od 15 dni od dneva izdaje računa, razen v primeru, če državni
predpis določa drugače. |
|
Za nepravočasna
plačila računov, izvajalec zaračuna zakonske zamudne obresti. Izvajalec
zaračunava tudi stroške opomina po ceniku izvajalca. |
|
Uporabniku, ki zamudi
rok za plačilo računov, izvajalec pošlje pisni opomin in mu postavi rok
za plačilo. Če uporabnik kljub opominu zapadlih računov in stroškov
opominjanja v postavljenem roku ne plača, izvajalec začne s postopkom
prisilne izterjave dolga. Postopek obsega: izterjavo glavnice, zakonskih
zamudnih obresti, stroškov sodne izterjave in drugih stroškov, ki so
posledica postopka prisilne izterjave neplačanih računov. |
|
28. člen |
|
Uporabnik lahko poda
pisni ugovor na izdani račun v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi
ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če izvajalec v postopku
reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku
dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. |
|
29. člen |
|
Uporabniku, ki zamuja
s plačili računov, izvajalec pošlje pisni opomin pred prekinitvijo
dobave vode. Če uporabnik kljub opominu zapadlih računov ne plača,
izvajalec uporabniku pošlje pisno obvestilo, s katerim ga opozori, da mu
bo dobava vode na njegove stroške začasno prekinjena. |
|
Če uporabnik celotni
znesek zapadlih računov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ne plača
niti v 15 dneh po vročenem pisnem obvestilu, lahko izvajalec uporabniku
začasno prekine dobavo vode. |
|
Začasno prekinitev
dobave vode, lahko izvajalec po postopku, določenem v tem členu izvede
tudi v primeru, če v postopku sodne izterjave dolg uporabnika (glavnica,
zamudne obresti, stroški postopka) ni bil oziroma ne bo v celoti
poplačan. |
|
Začasna prekinitev
dobave vode traja toliko časa, da uporabnik plača vse zapadle račune s
pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, stroške prekinitve in
ponovne vzpostavitve dobave vode in morebitne druge stroške, ki so
nastali izvajalcu zaradi neplačevanja računov. |
|
30. člen |
|
Če se uporabniki v
stavbi z več stanovanji oskrbujejo s pitno vodo iz istega vodovodnega
priključka, na katerem se meri poraba voda z enim obračunskim vodomerom,
izvajalec izstavlja račune upravniku stavbe. Če taki uporabniki nimajo
upravnika stavbe, morajo le-ti pisno sporočiti izvajalcu kdo je
prejemnik in plačnik računov. |
|
Interna delitev in
zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka tega
člena je obveznost upravnika oziroma lastnikov takih stavb. |
|
VIII. PREKINITEV IN
OMEJITEV DOBAVE VODE |
|
31. člen |
|
Izvajalec na podlagi
predhodnega obvestila prekine dobavo vode na stroške uporabnika v
naslednjih primerih: |
|
1. če je vodovodni
priključek na javni vodovod izveden brez soglasja izvajalca ali v
nasprotju s soglasjem izvajalca, |
|
2. če interna
napeljava in/ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode
drugim uporabnikom in uporabnik po opozorilu in v postavljenem roku ne
odpravi ovire, |
|
3. če uporabnik brez
soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo
interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
|
|
4. če uporabnik ne
omogoči izvajalcu vzdrževanja vodovodnega priključka, kot to določajo
predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javne službe, ter ta odlok,
|
|
5. če uporabnik ne
omogoči izvajalcu odčitavanja, pregleda ali zamenjave obračunskega
vodomera, kot določajo predpisi in ta odlok, |
|
6. če uporabnik ne
omogoči izvajalcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali
meritve tlaka na internem omrežju, |
|
7. če uporabnik
svojevoljno odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače
spremeni izvedbo vodovodnega priključka ali opravi kakršenkoli poseg na
obračunskem vodomeru ali napravah oziroma objektih, ki jih ima v
upravljanju izvajalec, |
|
8. če uporabnik ne
uredi odjemnega mesta v skladu z zahtevami izvajalca, |
|
9. če uporabnik ne
dovoli prevezave vodovodnega priključka na nov oziroma obnovljen
sekundarni vodovod, |
|
10. če izvajalec
ugotovi, da ima uporabnik tudi lastni vodni vir in le-ta ni ločen od
javnega vodovoda, |
|
11. če je pretekel
rok za odstranitev začasnega priključka, |
|
12. če uporabnik krši
objavljene ukrepe glede varčevanja z vodo, |
|
13. če uporabnik ne
plača zapadlega/ih računa/ov, niti po prejemu obvestila pred
prekinitvijo dobave vode v roku, ki je naveden na obvestilu,
|
|
14. če uporabnik z
odvajanjem odpadne vode povzroča nevarnost za onesnaženje vodnih virov
ali izvajanje storitev javne službe, |
|
15. če stanje interne
napeljave ali odjemnega mesta ogroža oskrbo s pitno vodo ali predstavlja
potencialno nevarnost za zdravje ljudi, ali povzroči zdravstveno
neustreznost vode v javnem vodovodu in |
|
16. na podlagi
odločbe inšpektorja. |
|
Izvajalec lahko
prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v
pravice drugih uporabnikov, razen v primerih iz 14. in 15. točke tega
člena. |
|
Prekinitev oskrbe z
vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev
dobave vode mora uporabnik po ceniku izvajalca plačati izvajalcu vse
stroške prekinitve in ponovne priključitve dobave vode. |
|
32. člen |
|
Izvajalec ima
pravico, brez odškodninske odgovornosti do uporabnikov, prekiniti dobavo
vode za krajši čas zaradi: |
|
– planiranih
vzdrževalnih del, na podlagi predhodnih obvestil, |
|
– odprave okvar na
vodovodu, brez predhodnega obvestila, |
|
– višje sile,
|
|
– naravnih ali drugih
nesreč, |
|
– onesnaženja vodnih
virov, |
|
– izpada električne
energije in |
|
– drugih
nepredvidljivih dogodkov, katere izvajalec ni mogel preprečiti ali
odkloniti. |
|
O vzrokih, o času
trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med
prekinitvijo izvajalec obvesti uporabnike skladno s predpisi.
|
|
V primeru višje sile,
naravnih ali drugih nesreč, onesnaženje vodnih virov, izpada energije,
velike okvare in podobno, ima izvajalec pravico brez odškodninske
odgovornosti do uporabnika prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa
postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
|
|
V izrednih primerih
je na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij, izvajalec dolžan
obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode. |
|
33. člen |
|
V primeru pomanjkanja
vode na vodnem viru ali poškodbe na objektih ali opremi vodovoda, zaradi
katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec
brez odškodninske odgovornosti do uporabnikov omeji odvzem vode iz
vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno
vodo prednost pred rabo vode za druge namene. |
|
V primeru pomanjkanja
pitne vode v omrežju, župan občine na predlog izvajalca izda sklep o
varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in
posameznim skupinam uporabnikov omeji uporabo vode. |
|
V primeru ugotovljene
neustrezne kvalitete pitne vode, upravljavec obvesti uporabnike v skladu
s predpisi. |
|
34. člen |
|
Uporabniki vode, ki z
lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni
vodovod, so po potrebi in na zahtevo izvajalca dolžni zmanjšati rabo
vodnega vira in omogočiti izkoriščanje njegove zmogljivosti za
prednostno oskrbo osnovnih življenjskih potreb. |
|
IX. JAVNA POOBLASTILA
IZVAJALCA |
|
35. člen |
|
V okviru javnih
pooblastil izvajalec,
ki opravlja gospodarsko javno službo: |
|
– izdaja smernice in
mnenja, skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, |
|
– izdaja projektne
pogoje in soglasja k projektnim rešitvam, skladno s predpisi o graditvi
objektov, |
|
– izdaja soglasja za
priključitev na javni vodovod, |
|
– sklepa pogodbe z
uporabniki, v primerih določenih s tem odlokom, |
|
– prekine ali omeji
dobavo vode, |
|
– posreduje
informacije osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v
obsegu izkazanega upravičenega interesa, skladno z določili zakona, ki
ureja dostop do informacij javnega značaja, |
|
– vodi evidence, za
potrebe izvajanja javne službe. |
|
X. VIRI FINANCIRANJA
JAVNE SLUŽBE |
|
36. člen |
|
Storitve javne službe
se financirajo iz: |
|
– cene storitev javne
službe, |
|
– proračuna občine in
|
|
– drugih virov.
|
|
Cena storitve javne službe se določa skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen za izvajanje javne službe. Cene na predlog izvajalca potrdi pristojni občinski organ. |
|
36.a člen |
Cena storitve
javne službe se določa skladno s predpisi, ki urejajo
oblikovanje cen za izvajanje javne službe, in s tem odlokom.
Predlog cene oblikuje izvajalec. Ceno, skladno s predpisi,
potrdi pristojni občinski organ. |
Obračunsko
obdobje, ki se uporablja pri oblikovanju cene storitev javne
službe, traja 2 (dve) koledarski leti. |
Izvajalec
pripravi predlog cene z dokumentom, skladnim s predpisi, ki
urejajo oblikovanje cen za izvajanje javne službe, v letu, ko
izteka obračunsko obdobje, za katerega je ceno potrdil pristojni
občinski organ. Dokument iz prejšnjega stavka izvajalec predloži
v pregled občinski upravi do 31. julija v letu, ko izteka
obračunsko obdobje, za katerega je ceno na zadnje potrdil
pristojni občinski organ. Predlog cene obravnava in potrdi
pristojni občinski organ v letu, ko izteka obračunsko obdobje,
za katerega je ceno na zadnje potrdil pristojni občinski organ. |
V primeru večjih
sprememb posameznih stroškov ali prihodkov, ki pomembno vplivajo
na povišanje ali znižanje cene, ali v primeru sprememb
predpisov, lahko pristojni občinski organ, ki odloča o ceni,
določi tudi daljše ali krajše obračunsko obdobje. V tem primeru
se določbe o postopkih v zvezi s cenami uporabljajo smiselno. |
Storitve javne
službe se uporabnikom obračunavajo skladno s predpisi, ki
urejajo oblikovanje cen za izvajanje javne službe. |
|
|
XI. OBVEZNOSTI
IZVAJALCA |
|
37. člen |
|
V
okviru storitev javne službe mora izvajalec zagotoviti:
1.
oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi,
standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2.
obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe, o njihovih
obveznostih in izvajanju javne službe,
3.
redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4.
redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih
omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred
požari,
5.
redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6.
vodenje evidenc v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
7.
poročanje v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
8.
izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo
pitno vodo,
9.
izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog v skladu s predpisi, ki
urejajo pitno vodo,
10.
monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno
vodo,
11.
monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s
pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz
zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno
vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega
dovoljenja ali koncesije,
12.
označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu
s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13.
občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14.
izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu
v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami,
15.
izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi
onesnaženja,
16.
redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni
vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega
vodovoda,
17.
priključevanje novih uporabnikov javne službe,
18.
letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto in
19.
druge naloge v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja se izvaja na tistih
zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja
monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje
podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost
površinskih voda. |
|
37.a člen |
|
Redno
vzdrževanje priključkov obsega:
–
preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni
negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod
ter da je priključek vodotesen,
–
zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki
urejajo meroslovje,
–
interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in
puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in
podobno).
Stroški
rednega vzdrževanja vodovodnega priključka se obračunajo mesečno ob ceni
vode.
V
okviru rednega vzdrževanja vodovodnih priključkov izvajalec opravlja
sledeče storitve:
–
izvedba izkopa,
–
zamenjava posameznih okvarjenih delov,
–
vzpostavitev prvotnega stanja, vendar brez gornjega ustroja (tlaka,
asfalta, urejanja zelenice, zelenjavnega vrta, ipd.), ne glede na to ali
je bil poseg v zemljišče, ki je last lastnika vodovodnega priključka ali
v zemljišče, ki je last tretje osebe. Gornji ustroj, oziroma stroške za
gornji ustroj zagotovi tretji osebi lastnik vodovodnega priključka.
Poškodba vodovodnega priključka ali vodomera iz krivdnega razloga, kot
posledica nedovoljenega posega v vodovodni priključek ali vodomer, se ne
krije iz sredstev rednega vzdrževanja vodovnih priključkov, ampak
bremeni lastnika vodovodnega priključka. |
|
XII. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI UPORABNIKOV |
|
38. člen |
|
Uporabniki, ki so
fizične osebe, nastopajo v razmerju do izvajalca kot gospodinjstvo.
Praviloma je uporabnik lastnik objekta oziroma stanovanjske enote in/ali
zemljišča. V primeru, da je objekt oziroma stanovanjska ali poslovna
enota in/ali zemljišče v posesti tretje osebe (posestnika), sta
posestnik in lastnik za obveznosti po tem odloku solidarno (nerazdelno)
odgovorna. |
|
39. člen |
|
Uporabnik ima na
podlagi soglasja izvajalca pravico: |
|
– priključitve na
javni vodovod, |
|
– spremeniti
dimenzijo priključka, traso priključka, merilno mesto, |
|
– izvesti dodatna
dela na priključku, |
|
– povečati odvzem
vode, |
|
– ukiniti priključek. |
|
40. člen |
|
Uporabnik ima
naslednje obveznosti: |
|
1. predhodno
pridobiti soglasje izvajalca za priključitev na javni vodovod,
|
|
2. priključiti se na
javni vodovod ob upoštevanju pogojev iz soglasja izvajalca, |
|
3. redno vzdrževati
interno napeljavo, interno hidrantno omrežje in interne hidrante,
|
|
4. urediti odjemno
mesto skladno z zahtevami izvajalca, ga vzdrževati in zagotoviti dostop,
|
|
5. omogočiti
preverjanje izvedbe in delovanja vodovodnega priključka, ter njegovo
vzdrževanje dopustiti in opravljene storitve javne službe plačati
izvajalcu, |
|
6. varovati vodovodni
priključek in odjemno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne
vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi, |
|
7. zagotavljati
dostop izvajalcu za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim
vodovodom, |
|
8. sporočati
izvajalcu okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in
obračunskem vodomeru, |
|
9. dovoliti
pooblaščenemu predstavniku izvajalcu vstop v objekt in zagotoviti dostop
do internih inštalacij zaradi pregleda, vzorčenja vode ali meritve tlaka
na internem omrežju, |
|
10. dovoliti
pooblaščenemu predstavniku izvajalcu vstop v objekt in zagotoviti dostop
za potrebe odčitavanja, pregleda ali zamenjave obračunskega vodomera,
|
|
11. zagotoviti dostop
za izvajanje vzdrževalnih del ali obnove vodovodnega priključka in pred
ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost odjemnega mesta, skladno
z zahtevami izvajalca, |
|
12. dovoliti
prevezavo vodovodnega priključka na nov oziroma obnovljen sekundarni
vodovod, |
|
13. na podlagi poziva
izvajalca ali občine posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc,
pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe,
|
|
14. pisno obveščati
izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki imajo
vpliv na odvzem in obračun vode, ki jih izvajalec upošteva šele po
poravnavi vseh zapadlih obveznosti, |
|
15. redno plačevati
račune, ki jih izdaja izvajalec, |
|
16. urediti
medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun na osnovi ene merilne
naprave in izvajalcu posredovati naslov upravnika stavbe ali pooblaščene
osebe, ki je prejemnik in plačnik računov, ki jih izdaja izvajalec,
|
|
17. pisno obvestiti
izvajalca, da poleg vode iz javnega vodovoda, uporablja tudi vodo iz
lastnega vodnega vira, |
|
18. upoštevati
varčevalne in druge ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi z vodo
ali težav s kvaliteto vode, |
|
19. pisno obveščati
izvajalca o odvzemu vode iz hidrantov, |
|
20. odgovarja za
škodo, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali opustitvijo na javnem
vodovodu, na pitni vodi ali pri oskrbi z vodo, |
|
21. opravljati druge
obveznosti iz tega odloka. |
|
XIII. ODVZEMI VODE IZ
JAVNIH HIDRANTOV |
|
41. člen |
|
Hidranti v omrežju
javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno
dostopni in v brezhibnem stanju. |
|
Voda iz hidranta na
javnem vodovodu se sme brez predhodnega soglasja izvajalca uporabiti
samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in
pomoči, ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh
primerih mora uporabnik v roku največ 7 dni pisno obvestiti izvajalca o
kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o
morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih. |
|
Na podlagi
predhodnega soglasja izvajalca in, če razmere na vodovodnem omrežju
dopuščajo odvzem vode, se sme odvzemati vodo iz hidrantov na javnem
vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje
kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne
prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje
cistern. |
|
V primerih odvzema
vode iz prejšnjega odstavka tega člena izvajalec in uporabnik skleneta
pogodbo, s katero določita pogoje odvzema in plačila porabljene vode.
Mesto odvzema (polnilno mesto) vode določi izvajalec. |
|
42. člen |
|
Uporabnik iz 41.
člena mora hidrante na javnem vodovodu uporabljati tako, da se ohrani
uporabnost in brezhibno delovanje hidranta. |
|
Če se hidrant na
javnem vodovodu v primerih uporabe iz drugega odstavka 41. člena
poškoduje, se stroški odprave poškodb in okvar krijejo iz proračuna.
|
|
Če se hidrant na
javnem vodovodu poškoduje zaradi drugih primerih uporabe ali se
poškoduje zaradi del ali vzdrževanja površin, ob katerih stoji hidrant,
stroške odprave poškodb in okvar na hidrantu in javni vodovodni mreži
krije uporabnik oziroma povzročitelj. |
|
43. člen |
|
Poraba vode iz
hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del interne vodovodne napeljave
uporabnika, se mora meriti preko obračunskega vodomera. |
|
XIV. PRENOS OBJEKTOV
IN NAPRAV V LAST IN V UPRAVLJANJE |
|
44. člen |
|
V primerih, ko na
podlagi predpisov o opremljanju zemljišč za gradnjo, vodovodno omrežje
ali del omrežja gradi fizična ali pravna oseba (investitor je oseba
zasebnega prava in ne občina) in na podlagi pogodbe po končani gradnji
prenese zgrajene objekte in naprave v last občine, se to opravi pod
splošnimi pogoji predpisov o graditvi objektov. Zasebni investitor je ob
predaji zgrajenega objekta občini dolžan predložiti in izročiti v
originalih: |
|
– vsa predpisana
soglasja in dovoljenja, kot jih določa zakonodaja o graditvi objektov,
|
|
– potrebno
dokumentacijo s podatki o vgrajenih materialih z atesti in izjavami o
ustreznosti ter dokumentacijo o investicijah in predvideni življenjski
dobi naprav in objektov, |
|
– garancijo in
garancijske izjave za odpravo napak v garancijski dobi, |
|
– geodetski elaborat
zgrajenega objekta (kataster) s podatki, potrebnimi za vpis objekta v
zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, |
|
– dokazila o vpisu
služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na katerih se nahaja
javni vodovod ali njegov del, ki je predmet prenosa, |
|
– vso ostalo
dokumentacijo s podatki o številu priključkov in hidrantov, tehnični
izvedbi in uporabi javnega vodovoda, |
|
– predhodne raziskave
vodnega vira, vodno dovoljenje, dokumentacijo o kvaliteti pitne vode in
dokumentacijo o potrebni količini vode. |
|
Primopredaja
zgrajenega objekta se opravi zapisniško. Občina zgrajeni in prevzeti
objekt javnega vodovoda preda izvajalcu v upravljanje. |
|
45. člen |
|
Občina novozgrajene
sisteme oziroma dele in odseke javnega vodovoda, objekte oziroma naprave
preda v upravljanje in v najem izvajalcu na način in pod pogoji 44.
člena s sklenitvijo pogodbe o prenosu v upravljanje in v najem.
Primopredaja se opravi po pridobitvi uporabnega dovoljenja, če je bilo
za objekt potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Če uporabnega
dovoljenja za določene objekte ni potrebno pridobiti, se primopredaja
opravi na podlagi tehničnega prevzema (investitor, nadzor, izvajalec
gradbenih del). |
|
V primerih, ko je
sočasno z gradnjo sekundarnega vodovoda potrebno tudi sprotno
priključevanje uporabnikov, izvajalec postopek priključitve izvede na
podlagi pooblastila občine. |
|
46. člen |
|
Za prenos obstoječih
sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki so v lasti oseb zasebnega prava, v
upravljanje izvajalcu, ki se izvede na podlagi sklenjene pogodbe o
prenosu v upravljanje, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
|
|
1. Vodovod, ki se
predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje,
izdelan geodetski elaborat, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco
osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja,
dokazila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na
katerih se nahaja vodovod ali njegov del, ki je predmet prenosa,
predhodne raziskave vodnega vira, vodno dovoljenje, dokumentacijo o
kvaliteti pitne vode, dokumentacijo o potrebni količini vode in akt
pristojnega organa o zaščiti vodnega vira); |
|
2. Vsi vgrajeni
obračunski vodomeri morajo biti pregledani in overjeni skladno s
predpisi; |
|
3. Izračunani morajo
biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s
prevzemom; |
|
4. Sprejet in ocenjen
mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se
prevzema in zanj izdelan predračun, vključno z ukrepi za zagotovitev
potrebne količine in ustrezne kvalitete pitne vode; |
|
5. Izračunana in
sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki izvajalcu omogoča
nemoteno upravljanje prevzetih naprav; |
|
Postopek prenosa mora
biti izpeljan dokumentirano. Po predaji dokumentacije iz 1. točke
predhodnega odstavka izvajalcu, se opravi terenski ogled vodovoda in
sestavi zapisnik o morebitnih pomanjkljivostih. Pogodbene stranke
pogodbe o prenosu v upravljanje so: lastnik/i vodovoda, izvajalec javne
službe in občina. Zapisnik o terenskem ogledu je sestavni del pogodbe o
prenosu vodovoda v upravljanje. |
|
XV. POSEGI V PROSTOR |
|
47. člen |
|
Izvajalci del
vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter
lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni
vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji
infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb vodovodne
infrastrukture. Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje v območju,
kjer je vgrajena vodovoda infrastruktura, si mora vsak izvajalec
vzdrževalnih in gradbenih del pri izvajalcu pridobiti podatke o poteku
vodovoda in pridobiti soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku
del pisno obvestiti. O nameravanem pričetku del je treba izvajalca
obvestiti najmanj 30 dni pred začetkom del. |
|
Izvajalci del iz
predhodnega odstavka morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na
svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v
prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca in
površino posega vrniti v prvotno stanje. |
|
Stroški nadzora
bremenijo izvajalca del vzdrževalnih del ali gradnje. |
|
V primeru nastalih
poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz
prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega
člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu in poravnati vse
stroške popravila. |
|
48. člen |
|
Investitorji
komunalne infrastrukture, ki v času gradnje neposredno posegajo v
vplivno območje ostalih komunalnih vodov in naprav, so dolžni pripraviti
uskladitveni načrt komunalnih vodov in naprav in dela opraviti po
usklajenem načrtu. |
|
49. člen |
|
Uskladitveni načrt so
na poziv občine dolžni pripraviti vsi investitorji, ki nameravajo na
neki lokaciji obnavljati obstoječo ali zgraditi novo komunalno
infrastrukturo. Izvajalca uskladitvenega načrta določijo sporazumno.
Vsak investitor je dolžan poravnati stroške izdelave uskladitvenega
načrta, ki se obračunajo sorazmerno dolžini posameznega voda. |
|
50. člen |
|
Investitorji, ki
sodelujejo pri izvedbi skupne komunalne infrastrukture morajo najkasneje
do pričetka gradnje: |
|
– pripraviti
projektno dokumentacijo, |
|
– pridobiti potrebna
soglasja in dovoljenja, |
|
– pridobiti soglasje
za poseg v zemljišča. |
|
Investitorji, ki
sodelujejo pri izvedbi skupne komunalne infrastrukture, morajo poravnati
sorazmerni delež morebitnih odškodnin zaradi trajne uporabe zemljišč ter
za posege na zemljišča v času gradnje in stroške povrnitve zemljišč v
prvotno stanje. |
|
51. člen |
|
Investitor, ki kljub
pozivu občine ni pristopil k izdelavi uskladitvenega načrta, ne more
sodelovati pri izgradnji oziroma obnovi svojih komunalnih vodov in
naprav, razen v primeru: |
|
– če do pričetka
gradnje izpelje postopek spremembe uskladitvenega načrta in ostale
projektne dokumentacije ter v zvezi s tem prevzame tudi vse finančne
obveznosti, |
|
– prevzame tudi vse
ostale obveznosti iz 49. in drugega odstavka 50. člena tega odloka. |
|
52. člen |
|
Investitor, ki ne
izpolnjuje pogojev za pričetek gradnje na trasi, predvideni za izvedbo,
se brez odškodnine izloči iz nadaljnjih postopkov. Temu lastniku in
upravljavcu infrastrukture se zaradi prostorskih ali funkcionalnih
razlogov v času do naslednje skupne obnove infrastrukture omeji oziroma
prepove morebiten samostojen poseg v prostor v varovanem pasu komunalnih
vodov, ki se skupaj obnavljajo in na njih vplivnem (prispevnem) območju.
|
|
Investitorji, ki
pristopijo k skupni izgradnji komunalne infrastrukture pripravijo
terminski plan s katerim določijo predvideni pričetek del in rok
izvedbe. |
|
53. člen |
|
Pri izgradnji ulične
infrastrukture se zaradi prostorskih in časovnih omejitev določi
skupnega izvajalca zemeljskih in gradbenih del. Za montažna in ostala
dela pa posamezni investitor lahko določi izvajalca po lastni izbiri. |
|
54. člen |
|
Če kateri od
investitorjev ostalih komunalnih vodov in naprav v času gradnje zaradi
pomanjkanja prostora poseže v profil izkopa javnega vodovoda, se stroški
izvedbe porazdelijo tako, da vsak od udeležencev poravna sorazmerni del
stroškov skupnega izkopa in zasipa. V skupnih stroških se ne upoštevajo:
izkop in zasip zunaj profila skupnega izkopa, planiranje in utrjevanje
dna gradbene jame, izvedba posteljice, polaganje cevovodov in montažna
dela, ki jih morajo posamezni investitorji v celoti poravnati z lastnimi
sredstvi. |
|
XVI. NADZOR NAD
IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE |
|
55. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po
tem odloku predpisana globa, opravlja pristojni inšpektorat. |
|
56. člen |
|
Varstvo pravic
uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z: |
|
– možnostjo vložitve
pritožb zoper odločitve izvajalca, ki jih le-ta izda pri izvajanju
javnih pooblastil; |
|
– možnostjo vložitve
ugovora zoper dejanja ali opustitve izvajalca, skladno z določbami tega
odloka, naslovljenega na izvajalca; |
|
– ukrepi, določeni z
zakonodajo o varstvu potrošnikov in drugimi predpisi. |
|
XVII. KAZENSKE
DOLOČBE |
|
57. člen |
|
Z globo 5.000 evrov
se kaznuje za prekršek izvajalec: |
|
– če ne zagotovi
storitev javne službe po določbah 37. člena. |
|
Z globo 5.000 evrov
se kaznuje za prekršek upravljavec zasebnega vodovoda: |
|
– če ne zagotovi
oskrbo na celotnem oskrbovalnem območju po določbah 7. člena.
|
|
Izvajalec ne stori
prekrška po tem členu, če dokaže, da je storitev ali opustitev posledica
izpolnjevanja določb pogodbe, po kateri izvaja storitve javne službe in
na stanje nima možnosti vpliva. |
|
58. člen |
|
Z globo 5.000 evrov
se kaznuje izvajalec del vzdrževanja ali gradnje kot pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost: |
|
– če s storitvijo ali
opustitvijo ravna v nasprotju z določbami 47. člena; |
|
z globo 800 evrov se
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika ali lastnik/i zemljišča: |
|
– če s storitvijo ali
opustitvijo ravna v nasprotju z določbami 47. člena. |
|
59. člen |
|
Z globo 1.500 evrov
se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost: |
|
– če na pisni poziv
izvajalca ne posreduje podatkov, potrebnih za vodenje evidenc, pripravo
poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe po določbah tega
odloka in pravilnika, |
|
– če ravna v
nasprotju z določbami 34. člena. |
|
60. člen |
|
Z globo 800 evrov se
kaznuje za prekršek uporabnik: |
|
– če ne poveri
priključitev vodovodnega priključka in/ali vodomera izvajalcu (15.
člen), |
|
– če se oskrbuje z
vodo iz lastnega vira v nasprotju z določbo tretjega in četrtega
odstavka 19. člena, |
|
– če uporablja
začasni vodovodni priključek na javni vodovod v nasprotju z dovoljenjem
izvajalca (20. člen), |
|
– če ravna v
nasprotju z določbo 23. člena in z gradnjo objektov, nasipanjem
materiala, odlaganjem odpadkov, sajenjem drevja ali drugimi aktivnostmi
ogroža javni vodovod ali ovira vzdrževanje, |
|
– če odvzema vodo
pred obračunskim vodomerom (peti odstavek 24. člena), |
|
– če ne upošteva
sklepa o varčevanju in o omejitvi uporabe vode po določbah 33. člena,
|
|
– če odvzema in
uporablja vodo iz hidrantov na javnem vodovodu v nasprotju z določbami
41. člena, |
|
– če ravna v
nasprotju z določbami: 4., 13., 16., 17. in 18. točke, 40. člena,
|
|
– če v roku ne
zagotovi priključitev na javni vodovod samo preko odjemnega mesta
(vgraditev obračunskega vodomera), (64. člen), |
|
– če nepooblaščeno in
neupravičeno prekine dobavo vode drugemu uporabniku. |
|
61. člen |
|
Z globo 400 evrov se
kaznuje za prekršek uporabnik: |
|
– če prestavi,
zamenja, popravlja obračunski vodomer, odstrani plombe izvajalca na
obračunskem vodomeru, oziroma izvaja aktivnosti, ki vplivajo na
pravilnost delovanja vodomera (peti odstavek 24. člena), |
|
– če ne poveri
zamenjavo in vzdrževanja izključno izvajalcu (šesti odstavek 24. člena),
|
|
– če ne sporoči
izvajalcu prejemnika in plačnika računov po določbah prvega odstavka 30.
člena – v tem primeru se oglobi vsak priključeni uporabnik, |
|
– če ravna v
nasprotju z določbami: 1., 5., 8., 14. in 19. točke, 40. člena. |
|
62. člen |
|
Za prekrške po tem
odloku so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, odgovorni za prekršek
osebe ali oseb, ki so pri njih zaposlene (delovno razmerje) ali zanje
opravljajo storitve na podlagi pogodbenega razmerja ali naročila.
|
|
Kolikor se globa
izreka odgovorni osebi pravne osebe, se kot znesek določa znesek po tem
odloku, ki je predviden za uporabnike, ki so fizične osebe. |
|
Globa za prekrške,
določene s tem odlokom, se predpiše in izreče kot glavna sankcija. V
primeru, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno
lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva
posledica, se za tak prekršek namesto globe izreče opomin. |
|
Kot postopkovni
predpis in materialni predpis za primere, ki s tem odlokom niso
določeni, se uporablja zakon o prekrških. |
|
XVIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
63. člen |
|
Izvajalec najkasneje
v 12 mesecih po uveljavitvi tega odloka pripravi predlog tehničnega
pravilnika, s katerim se dodatno razčleni in določi tehnične pogoje in
standarde za izvajanje tega odloka. Pravilnik kot splošni pravni akt
potrdi Občinski svet Občine Škofja Loka. |
|
64. člen |
|
V roku
12 mesecev po uveljavitvi tega odloka, morajo vsi uporabniki zagotoviti,
da bo interno vodovodno in interno hidrantno omrežje priključeno na
javni vodovod samo preko odjemnega mesta (vgraditev obračunskih vodomerov). |
|
65. člen |
|
Ne glede na določbe
tega odloka, da se na javni vodovod priključujejo stavbe in gradbeno
inženirski objekti, so dolžni obveznosti iz tega odloka izpolnjevati vsi
lastniki objektov oziroma uporabniki vode iz javnega vodovoda, ne glede
na to ali je na koncu vodovodnega priključka stavba, gradbeno inženirski
objekt, drug objekt, ali pa objekta sploh ni. |
|
66. člen |
|
V roku 12 mesecev po
uveljavitvi tega odloka, morajo lastniki vseh zasebnih vodovodov, ki so
po pravilniku dolžni izbrati upravljavca za svoj vodovod, to storiti in
zagotoviti izvajanje oskrbe s pitno vodo skladno z določbami državnih
predpisov in tega odloka. |
|
67. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o javnih vodovodih v Občini Škofja
Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 37/82). |
|
68. člen |
|
Ta odlok se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. januarja 2010. |
|
|
|
Št. 355-8/2008 |
|
Škofja Loka, dne 10.
decembra 2009 |
|
|
|
Župan |
|
Občine Škofja Loka
|
|
Igor Draksler l.r. |
|
|
|
Priloga 1: Oskrbovalna območja vodovoda |
|
|
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škofja Loka (Uradni
list Republike Slovenije, št. 6/2015)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
5.
člen |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škofja Loka (Uradni
list Republike Slovenije, št. 44/2015)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
III. KONČNA DOLOČBA
16. člen
(objava in uveljavitev)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škofja Loka
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/2017) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe:
3. člen
Izvajalec pripravi predlog cene skladno s predpisi, ki urejajo
oblikovanje cen za izvajanje javne službe in s tem odlokom, za
obračunsko obdobje za koledarski leti 2018 in 2019. Pristojni občinski
organ obravnava predlog cen v letu 2017.
4. člen
Ta
odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin.
|