Na podlagi 62. in
65., člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08, 76/08 in
79/09), 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 - ORZVO, 20/06, 28706 - Skl. US, 49706
- ZmetD, 66/06 - Odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08, 70/08 in 108/09), 3.
in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP), 3. in 17.
člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 - skl. US, 34/05 - odl. US,
44/05, 40/06, 51/06 - popr., 115/06, 139/06 - odl. US, 17/08, 21/08 -
popr., 76708, 108/09 in 109/09 - odl. US), 4. in 8. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Črnomelj
(Uradni list RS, št. 35/03, 106/05, 66/06 in 118/07) in 16. člena
Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 35/03 - UPB, 106/05, 65/07, 75/08 in 30/10) je
Občinski svet Občine Črnomelj na 24. redni seji dne 17. 6. 2010 sprejel |
O D L O K |
o oskrbi s pitno vodo
v Občini Črnomelj |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok določa
pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in
napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja
(v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo,
ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske
gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v
nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo.
|
S storitvami javne
službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih
objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za
oskrbo živali. Za storitve javne službe se tudi šteje oskrba s pitno
vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo
storitve državnih in občinskih javnih služb. |
2. člen |
Pojmi v tem odloku
imajo naslednji pomen: |
1. Pitna voda je voda
v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo. |
2. Obdelava vode je
filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je
namenjen oskrbi s pitno vodo. |
3. Odjemno mesto je
mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika
pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več
porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona
zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi. |
4. Hidrantno omrežje
so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za
oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje
požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami
ali prenosne gasilne črpalke. |
5. Javni vodovod je
vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi
en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot
občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe v lasti
Občine Črnomelj. |
6. Sekundarni vodovod
je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so
objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo
vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno
priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni
vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi
hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni
inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura. |
7. Primarni vodovod
je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so
objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni
transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega
vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so
občinska gospodarska javna infrastruktura. |
8. Transportni
vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih
porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje
od vodnih virov do primarnega vodovoda. |
9. Lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi
vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje
z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
|
10. Zasebni vodovod
je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava
in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. |
11. Uporabniki vode
iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz
javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
|
12. Upravljavec
javnega vodovodnega omrežja je Javno podjetje Komunala d.o.o. Črnomelj.
|
13. Tehnični
pravilnik za vodovod je pravilnik, s katerim se ureja tehnična izvedba,
vzdrževanje in uporaba javnega sistema za oskrbo s pitno vodo.
|
14. Interno vodovodno
ali hidrantno omrežje je omrežje, ki ga od javnega vodovodnega omrežja
ločuje vodovodni priključek z merilnim mestom. |
15. Vodovodni
priključek je priključek na javno vodovodno omrežje in je lahko stalen,
začasen ali provizoričen, kakor jih definira tehnični pravilnik.
Sestavljen je iz: |
- priključnih in
zapornih elementov na mestu priključka na javni vodovod s pripadajočimi
spojniki, vgradno garnituro, betonskim podstavkom in cestno kapo,
|
- priključne in
zaščitne cevi z vsem pripadajočim materialom, |
- merilnega mesta, ki
se zaključuje z zapornim ventilom za vodomerno napravo. |
16. Vodarina je
znesek, ki poleg cene vode vključuje tudi prispevke, davke in takse.
|
17. Števnina je
znesek, namenjen za redno menjavo obračunskega vodomera. |
18. Vzdrževalnina je
znesek, namenjen vzdrževanju hišnih priključkov. |
19. Omrežnina je
znesek, namenjen pokrivanju letnih stroškov javne infrastrukture.
|
20. Normirana poraba
je poraba za stavbe z obračunskimi vodomeri določena po veljavnem
pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen storitev. Določi se z
upoštevanjem zmogljivosti vodomerov in faktorjev, pri čemer se za
vodomer DN 13 upošteva normalna poraba, ki znaša 0,6 m3 pitne vode na
dan, oziroma 0,15 m3/osebo/dan, kjer se poraba vode ne meri. V
večstanovanjskih stavbah z upravnikom se normirana poraba lahko določi
glede na dejansko število oseb, ki prebivajo v stavbi. |
21. Prekomerna poraba
je poraba pitne vode, ki je na letni ravni večja od normirane porabe v
prejšnji točki tega člena. Cena prekomerno porabljene pitne vode
(razlika nad normirano porabo) se poveča za 50%. |
3. člen |
Z objekti in
napravami za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja upravlja
in gospodari javno podjetje Komunala Črnomelj d.o.o., Črnomelj
(upravljavec). V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega
vodovoda na celotnem območju Občine Črnomelj, kjer je zgrajen javni
vodovod, zagotoviti: |
1. oskrbo s pitno
vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu
s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; |
2. pridobivanje
podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna
storitev javne službe; |
3. vzdrževanje
objektov in opreme javnega vodovoda; |
4. nadzor priključkov
stavb na sekundarni vodovod; |
5. vzdrževanje
priključkov stavb na sekundarni vodovod; |
6. vzdrževanje
javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s
predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij; |
7. izvajanje
notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu
v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo; |
8. monitoring
kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo se izvaja na
tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za
katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa,
sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode,
oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je
vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda; |
9. monitoring
količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja
javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz
vodnih virov; |
10. označevanje
vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne
vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na
vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema
pitno vodo; |
11. občasno
hidravlično modeliranje vodovodih sistemov; |
12. občasno
modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih; |
13. izdelavo programa
ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
14. redno preverjanje
podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb
z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju; |
15. vodenje katastra
javnega vodovoda; |
16. posredovanje
zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture; |
17. vodenje evidenc v
skladu z veljavnim pravilnikom o oskrbi s pitno vodo. |
4. člen |
Občina mora
zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih
območjih na območju občine, razen na poselitvenih območjih, kjer se
oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo
manj kot 10 m3 pitne vode na dan. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo
se lahko izvaja na območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v
okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir
pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo,
manjšo od 10 m3 pitne vode na dan. |
II. OBJEKTI IN
NAPRAVE UPORABNIKA IN UPRAVLJAVCA |
5. člen |
Objekti in naprave
uporabnikov so: |
1. interno vodovodno
in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto
ali v posebnih primerih s pogodbo dogovorjeno mesto, katerega
načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe sam.
|
2. vodovodni
priključek: |
- spojna cev med
sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in vodomerom, vključno s
priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi;
|
- obračunski vodomer
s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
|
3. vodomerni jašek;
|
4. interni hidranti,
interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni
zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje,
mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni
za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
|
Priključek stavbe na
javni vodovod je v lasti lastnika stavbe. Upravljavec javnega vodovoda
mora vzdrževati vodovodni priključek stavbe na sekundarni vodovod,
lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje
cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo
vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati. |
6. člen |
Objekti in naprave v
upravljanju upravljavca so: |
a) Magistralno
omrežje in naprave: |
1. objekti za
hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več
občin ali regije, |
2. tranzitni cevovodi
od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, |
3. črpališča,
prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za
čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
|
b) Primarno omrežje
in naprave: |
1. objekti in naprave
za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v
ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih
območij), kot so: vodnjaki, črpališča, zajetja, naprave za bogatenje
podtalnice, |
2. naprave za
čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju, |
3. vodni zbiralniki,
|
4. cevovodi od
črpališča ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
|
5. cevovodi med
posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju
naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi
naselji). |
c) Sekundarno omrežje
in naprave: |
1. omrežje in naprave
za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali
drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše
naselje), |
2. omrežje in naprave
za preprečevanje požara (hidrantno omrežje), |
3. omrežje za
vzdrževanje javnih površin, |
4. črpališča ali
naprave za vzdigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem
omrežju, |
5. naprave za
čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju. |
III. POGOJI ZA
PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD |
7. člen |
Priključitev na javni
vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga v skladu z določili tega
odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov izda
upravljavec. |
8. člen |
Na področju, kjer je
zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na
javni vodovod obvezna (Pravilnik o oskrbi s pitno vodo, Uradni list RS,
št. 35/06). Upravljavec javnega vodovoda mora o tem obvestiti bodočega
uporabnika in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni
priključek. |
Na poselitvenem
območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali
gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni
zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. Na
poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s
storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno
vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen
eden od naslednjih pogojev: |
1. da je oddaljenost
stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja
od 200 m ali |
2. da je izvedba
priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod povezana z nesorazmernimi stroški. |
9. člen |
Upravljavec opravlja
na območju občine na podlagi javnega pooblastila naslednje naloge v
zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku: |
- izdaja projektne
pogoje, smernice, soglasja in mnenja, v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov in urejanje prostora, |
- izdaja soglasja k
projektnim rešitvam, |
- izdaja soglasja za
izvedbo vodovodnega priključka. |
10. člen |
Uporabnik predloži k
vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega člena odloka naslednjo
dokumentacijo: |
a) k vlogi za
pridobitev projektnih pogojev: |
- dokumentacijo, ki
jo določa zakonodaja o graditvi objektov, |
- idejno zasnovo,
|
- situacijo
obstoječega stanja, |
- situacijo v merilu
1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki
se ali se bodo nahajali na lokaciji, |
- opis specifičnosti
gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode, |
- strokovno poročilo
o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi;
|
b) k vlogi za
soglasje k projektnih rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo
namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov: |
- projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve in s
projektom za priključitev na javni vodovod, |
- situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
- izvedbeni načrt
interne vodovodne instalacije; |
c) k vlogi za
pridobitev soglasja za priključitev novih objektov: |
- pravnomočno
gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, |
- katastrski načrt
(načrt parcele), |
- situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
- načrt strojne
(vodovodne) napeljave, s projektom za priključitev na javni vodovod,
|
- soglasje lastnika
za prekop cestišča oziroma javnih površin, |
- služnostna pogodba
upravljavca z lastniki parcel preko katerih bo potekal vodovodni
priključek; |
d) k vlogi za
pridobitev soglasja za priključitev nepriključenih obstoječih objektov:
|
- pravnomočno
gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, oziroma dokaz o
legalnosti gradnje (objekt zgrajen pred letom 1967), |
- katastrski načrt
(načrt parcele), |
- mapno kopijo,
|
- soglasje lastnika
za prekop cestišča oziroma javnih površin, |
- služnostna pogodba
upravljavca z lastniki parcel preko katerih bo potekal vodovodni
priključek; |
e) k soglasju za
začasni priključek: |
- mapno kopijo,
|
- odločbo upravnega
organa o začasnem objektu, ali GD za objekt, ki se gradi, |
- opis predvidene
porabe vode, |
- soglasja lastnikov
ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma
ustrezni, |
- pravni akt, ki
nadomesti soglasje lastnika, |
- predviden datum
odstranitve priključka; |
f) projektne pogoje
izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam objektov, kadar je potrebna
prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta; |
g) k soglasju za
priključitev za ostale potrebe: |
- opis predvidene
porabe vode, |
- katastrski načrt
(načrt parcele), |
- služnostna pogodba
upravljavca z lastniki parcel preko katerih bo potekal vodovodni
priključek. |
11. člen |
Upravljavec je dolžan
izdati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji vlogi
predloži predpisano dokumentacijo ter če to dopuščajo razpoložljive
kapacitete vodovodnih virov, hidravlika omrežja in je možna tehnična
izvedba. |
V primeru, da razmere
ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan obvestiti
uporabnika o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev
možna. |
12. člen |
Pri izdaji soglasja
za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec v skladu z
določili tehničnega pravilnika določiti: |
1. minimalni odmik
objektov od vodovodnega omrežja, |
2. pogoje in navodila
za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem
novogradenj, |
3. traso, globino,
profil in dolžino priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
|
4. lokacijo, obliko
in velikost vodomernega jaška, |
5. posebne zaščitne
ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih
virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode, |
6. pogoje križanja
komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem, |
7. mesto priključitve
na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec, in zahteve
oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena
trasa vodovoda. |
13. člen |
Uporabnik ali drugi
investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje,
rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije
posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo. |
Uporabniki ali drugi
investitorji oziroma izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo
dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela
pridobiti soglasje upravljavca ter mu pokriti vse s tem nastale stroške,
vključno z upravljavčevim nadzorom, in pri opravljanju teh del
zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ali naprave nepoškodovane.
|
Stroške za morebitne
poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi
izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak,
izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega
črpanja in vse ostale intervencijske stroške. |
14. člen |
Upravljavec je dolžan
izvesti priključitev uporabnika na vodovodno omrežje pod pogojem, da je
uporabnik izpolnil vse pogoje soglasja, in poravnal vse obveznosti.
|
Za brezhibno stanje
interne vodovodne inštalacije je odgovoren uporabnik. |
15. člen |
Vodovodni priključek
se izdela na stroške uporabnika na osnovi pisnega naročila. Po končani
gradnji se vodovodni priključek vpiše v evidenco uporabnikov javnega
vodovoda. |
Vodovodni priključek
je del objekta in je last uporabnika. |
Vodovodni priključek,
vključno z obračunskim vodomerom, vzdržuje upravljavec na stroške
uporabnika. Stroški vzdrževanja vodomera so zajeti v števnini, stroški
vzdrževanja vodovodnega priključka pa v vzdrževalnini, ki se zaračuna ob
ceni vode. Določi se na osnovi zmogljivosti vodomerov in faktorjev po
veljavnem pravilniku o metodologiji za določanje cen storitev. |
16. člen |
Vodovodni priključek
se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, lahko pa ima
objekt tudi več priključkov. Pri tem se mora upoštevati velikost in
namembnost objekta, količino porabljene vode in tehnične zmožnosti
vodovodnega sistema. |
17. člen |
V primeru, da je v
objektu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka,
so dolžni z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki
sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu. Interna delitev
in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku istega priključka ni
obveznost upravljavca. |
Če so v istem objektu
uporabniki, ki uporabljajo vodo za različne namene, imajo lahko vgrajene
ločene vodomere. V tem primeru se v centralnem jašku ali vodomerni niši
postavi več vodomerov. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena
za vsakega uporabnika posebej. |
Vse novogradnje
stanovanjskih objektov z več uporabniki (bloki) morajo imeti centralni
jašek ali vodomerno nišo za več vodomerov izven objekta. Notranja
vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej. |
18. člen |
Uporabnik lahko s
pisno izjavo, ki jo predloži upravljavcu, brezplačno prenese vodovodni
priključek na drugo pravno ali fizično osebo, pod pogojem, da ni odprtih
terjatev na vodovodnem priključku, ki se prenaša. |
Če obstaja terjatev,
prenos priključka ni možen. Ob spremembi uporabnika vodovodnega
priključka je potrebno predložiti kupoprodajno ali najemno pogodbo. |
19. člen |
Vse posege v
obstoječi sistem javnega vodovoda in vodovodne priključke izvaja
upravljavec ali od upravljavca pooblaščen strokovno usposobljeni in
registrirani izvajalec, pod strokovnim nadzorom, ki ga zagotovi
upravljavec. Enako velja tudi pri gradnji novih vodovodnih priključkov.
|
Pri novi izvedbi
vodovodnih priključkov (do vključno ventila za vodomerom na strani
uporabnika), ki so lastništvo uporabnikov javnega vodovoda, upravljavec
izvaja montažna dela vključno z dobavo materiala. Navedena dela se
izvajajo na stroške uporabnika, na osnovi pisnega naročila. Preostala
dela (izkop, zasip, vzpostavitev terena v prvotno stanje) lahko izvede
uporabnik v lastni režiji, lahko pa tudi ta dela zaupa upravljavcu.
|
Pri vzdrževanju in
obnovi vodovodnih priključkov, ki so lastništvo uporabnikov javnega
vodovoda, upravljavec izvaja vsa potrebna vzdrževalna dela. |
IV. MERITVE KOLIČIN
IN OBRAČUN PORABLJENE VODE |
20. člen |
Količina dobavljene
vode se meri z odčitkom obračunskega vodomera v kubičnih metrih. Z
velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o
dobavi vode. Posebne pogodbe se lahko sklenejo tudi s porabniki s
pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna. |
21. člen |
Vsakemu novemu
uporabniku namesti upravljavec javnega vodovodnega omrežja obračunski
vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec,
upoštevajoč projekt ali na osnovi ogleda na terenu ob upoštevanju
tehničnega pravilnika. |
Uporabnik ne sme
prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
|
Vsak obračunski
vodomer mora biti pregledan in žigosan od državnega upravnega organa,
pristojnega za kontrolo meril in plemenitih kovin. Upravljavec vzdržuje
obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede in menjavo.
|
Stroški kontrole,
umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera bremenijo
uporabnika v obliki števnine, ki jo upravljavec mesečno zaračunava
uporabnikom. |
22. člen |
Vodomeri v interni
napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za
kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda
ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov, razen če skleneta
upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda o tem
posebno pogodbo. |
23. člen |
Uporabnik je dolžan
zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu s določili tehničnega
pravilnika, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam
upravljavca za vzdrževanje in redne preglede. Vodomerni jašek se
praviloma izvede izven objektov. |
Stroške prve nabave
in namestitve obračunskega vodomera gredo v breme uporabnika.
Upravljavec lahko vodomer, kolikor je to nujno potrebno (posledica
zmrzali, udar tople vode, mehanskih poškodb in drugih dogodkov, ko je
naprava poškodovana tako, da ne opravlja svoje funkcije), zamenja brez
predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v
roku 15 dni po zamenjavi. |
Vse okvare, ki so
nastale na vodomeru (zaradi zmrzali, udara tople vode in mehanskih
poškodb ...) ali priključku, bremenijo uporabnika. |
24. člen |
Vsako okvaro na
priključku ali vodomeru mora uporabnik takoj prijaviti upravljavcu.
Uporabnik ima poleg rednih pregledov pravico zahtevati izredno kontrolo
točnosti obračunskega vodomera, če se oceni, da je sporna njegova
točnost. |
Če se ugotovi, da je
točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi vse stroške
preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
Izredno kontrolo
vodomera mora uporabnik naročiti pisno in je ni mogoče kasneje v
postopku preklicati. |
V. IZSTAVLJANJE IN
PLAČEVANJE RAČUNOV |
25. člen |
Količina porabljene
vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku
vsakega obračunskega vodomera. |
Upravljavec odčita
stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno. V vmesnem času se
uporabniku zaračunava mesečna akontacija za porabljeno vodo v višini
povprečne mesečne porabe prejšnjega obračunskega obdobja. |
Uporabnik lahko tudi
sam posreduje odčitek stanja vodomera. |
Ob popisih se
kontrolira tudi stanje plomb na vodomerih. |
Ob rednih in izrednih
menjavah vodomerov se opravi popis in poračun. |
26. člen |
Račun mora porabnik
plačati v roku, navedenem na računu. Porabnik lahko sporoči upravljavcu
pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali
položnice. Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali računu v
postavljenem roku, pa ni sporočil upravljavcu pisnega ugovora na
obračun, ga upravljavec pisno opozori. Upravljavec je dolžan pisno
odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme
prekiniti dobave vode. Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici
ali računu niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine
dobavo vode, o čemer mora biti porabnik v samem opominu opozorjen.
Upravljavec vodovoda ni odgovoren za škodo povzročeno uporabniku v
primeru prekinitve dobave vode. Upravljavec lahko prekine dobavo vode
samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih
uporabnikov. |
27. člen |
Uporabniki plačujejo
porabljeno vodo na podlagi izdanih računov. Račun se izstavi na podlagi
odčitane dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja oziroma
akontacije za porabljeno vodo v višini povprečne mesečne porabe v
preteklem obračunskem obdobju. Uporabnikom se obračuna prekomerna poraba
v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list
RS, št. 63/09). |
Račun se izstavi na
podlagi cenika, veljavnega na dan izstavitve računa. |
28. člen |
V primeru, če
upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari
ali je ugotovljen nedovoljen način odjema, ali da iz drugega vzroka ni
mogoče odčitati obračunskega vodomera, se obračuna pavšalna poraba vode
na osnovi zadnjega obračunskega obdobja. |
Če obstoječi porabnik
pitne vode nima vgrajenega vodomera oziroma vgraditev odklanja, se
porabljena voda obračuna s pavšalno porabo 4,5 m3 vode na osebo mesečno
(najmanj ena oseba mesečno), za nenaseljene objekte (zidanice, vikendi)
pa 3 m3 mesečno. |
V primeru odstranitve
ali poškodbe plombe upravljavca na vodomeru, se uporabniku ob ugotovitvi
porabe dodatno zaračuna še 50 m3 porabe vode in dejanski stroški ponovne
nastavitve plombe oziroma menjave vodomera. |
29. člen |
Upravljavec izstavlja
račun za porabljeno vodo praviloma lastniku objekta, lahko pa tudi
najemniku tega objekta. V slednjem primeru mora lastnik objekta pisno
obvestiti upravljavca, da bo najemnik poravnaval račune za porabljeno
vodo ter tudi začetek in konec najemnega razmerja. |
V primeru, da zapadli
račun najemnik ne poravna v dogovorjenem roku, se slednji prefakturira
lastniku objekta in od takrat naprej je lastnik zavezanec za plačilo
računa ne glede na trajanje najemnega razmerja. |
VI. VIRI FINANCIRANJA
IN OBRAČUN OSKRBE S PITNO VODO |
30. člen |
Viri financiranja
javne službe so: |
- cena pitne vode,
|
- omrežnina,
|
- števnina,
|
- vzdrževalnina,
|
- sredstva občinskega
proračuna, |
- drugi viri.
|
Tarife oziroma cene
za posamezne vire financiranja se določajo na predlog upravljavca po
veljavni zakonodaji in predpisanem postopku. |
VII. UPORABA JAVNEGA
VODOVODA |
31. člen |
Uporabnik se sme
oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne
poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov priključenih na javni
vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu. Pri
načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba
upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge
namene. |
32. člen |
Na območju, kjer se
zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, se lastni
vodni viri in kapnice ne smejo uporabljati za oskrbo s pitno vodo,
temveč le za druge namene. |
Uporabnik se sme
oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega vodnega vira ali
kapnice po določilih prejšnjega odstavka tega člena le, če sta interna
napeljava s priključitvijo na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena
ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave. |
VIII. VAROVANJE
JAVNEGA VODOVODA IN VODNIH VIROV |
33. člen |
Varovalna območja
vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi
strokovnih podlag regulirajo z odlokom ali uredbo o zaščiti vodnih virov
na območju občine. |
34. člen |
Splošni pogoji glede
gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se
določijo s tehničnim pravilnikom, ki ga s predhodnim soglasjem župana
sprejme izvajalec. Izvajalec javne službe s soglasjem predpiše pogoje,
pod katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu. |
Pravilnik določa
podrobnejša navodila in tehnične normative za projektiranje, gradnjo,
priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda. |
Pri svojem delu so
projektanti, izvajalci in upravljavec javnega vodovoda ter uporabniki
dolžni dosledno izvajati določila Tehničnega pravilnika za vodovod. |
35. člen |
Stroške za morebitne
poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi
izvajalec sam. |
Ti stroški zajemajo
neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano
električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske
stroške. |
36. člen |
Na vodovodu se ne sme
graditi ali postavljati objektov in nasipati ali odvzemati materiala, ki
bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje
in vzdrževanje. |
Sprememba kote -
nivelete terena nad vodovodom je možna le s pismenim soglasjem, ki ga na
prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe. |
37. člen |
Kdor gradi objekte,
opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem
omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape
cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v
višini okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali kote -
nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega
omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške. |
38. člen |
Lastniki zemljišč,
preko katerih poteka vodovod, morajo izvajalcu javne službe dovoliti
neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih
ukrepov. |
IX. PREKINITEV DOBAVE
VODE |
39. člen |
Upravljavec lahko na
stroške uporabnika z obvestilom prekine dobavo vode v naslednjih
primerih: |
1. če je vodovodni
priključek izveden brez soglasja upravljavca, |
2. če interna
instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim
uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja, |
3. če interni
napeljavi pri uporabnikih, ki imajo hkrati lasten vir pitne vode, nista
medsebojno ločeni, |
4. če interne
napeljave pri uporabnikih, ki imajo več priključkov in plačujejo vodo po
različnih tarifah, niso medsebojno ločene, |
5. če uporabnik brez
soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo
interno instalacijo ali če razširi svojo lastno napeljavo, |
6. če uporabnik
onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali
pregled vodovodnega priključka in notranjih instalacij skladno z
določbami tega odloka, |
7. če uporabnik
onemogoča delavcu upravljavca popravilo ali zamenjavo vodovodnega
priključka in odklanja plačilo nastalih stroškov, |
8. če uporabnik brez
soglasja odstrani plombo upravljavca na vodomeru, hidrantu ali kako
drugače spremeni izvedbo vodovodnega priključka, |
9. če uporabnik, ki
plačuje pavšalno porabo vode, odkloni vgradnjo vodomera, |
10. če uporabnik
kljub opozorilu upravljavca ne odpravi napak na interni inštalaciji,
|
11. če uporabnik
odstrani vodomer ali kako drugače posega na vodovodni priključek,
|
12. če uporabnik ne
poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred
prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden. |
Upravljavec lahko na
stroške uporabnika brez odpovedi in brez obvestila prekine dobavo vode v
naslednjih primerih: |
1. če stanje interne
napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov
oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu, |
2. če uporabnik krši
objavljene omejitve pri varčevanju z vodo, |
3. če z odvodom
odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki povzroča nevarnost za
neoporečnost pitne vode. |
Upravljavec lahko
prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v
pravice drugih uporabnikov. |
Dobava vode se
prekine, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati
stroške prekinitve in ponovne priključitve. |
Upravljavec lahko
trajno prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik ali
njegov pooblaščeni predstavnik pisno naroči ukinitev priključka.
|
Priključek
upravljavec ukine tako, da: |
- fizično odstrani
priključni ventil, cev in vodomer, |
- izbriše priključek
iz katastra, |
- vnese v evidenco
uporabnikov njegovo ukinitev. |
40. člen |
Upravljavec ima
pravico prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih: |
- za čas izvedbe
planiranih vzdrževalnih del, |
- za čas odprave
nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda,
|
- v primeru višje
sile kot npr.: potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad
električne energije in podobno. |
Upravljavec mora o
času trajanja prekinitve dobave vode iz razlogov iz prve alineje tega
člena pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja,
na svoji spletni strani, na krajevno običajen način ali neposredno.
|
V primeru krajših (do
štirih ur) nepredvidenih prekinitev objava ni potrebna. |
41. člen |
Upravljavec ne
odgovarja za morebitno nastalo škodo, ki bi nastala pri uporabniku
zaradi prekinitve dobave vode iz razlogov, navedenih v 40. členu. |
X. VARČEVANJE Z VODO |
42. člen |
V primerih višje
sile, kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad
energije, velike okvare na objektih in napravah in podobno, ima
upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo
vode, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s
sprejetimi načrti ukrepov za take primere. |
V primeru pomanjkanja
vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi
katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec
vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da
ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge
namene. Omejitev odvzema iz vodovoda so dolžni upoštevati tudi
uporabniki. |
V takih primerih se
ravna skladno s sprejetim Programom redukcij oskrbe s pitno vodo. |
XI. OBVEZNOSTI
UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV |
43. člen |
Upravljavec ima pri
oskrbi s pitno vodo, poleg nalog iz 3. člena tega odloka, naslednje
obveznosti: |
1. zagotavlja
normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet,
|
2. redno vzdržuje vse
objekte in naprave javnega vodovoda, |
3. vzdržuje in
zamenjuje vodovodne priključke iz naslova vzdrževalnine. |
4. redno vzdržuje
obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne preglede
skladno z Zakonom o meroslovju, ali na zahtevo uporabnika, |
5. zagotavlja in
redno kontrolira kakovost pitne vode skladno s predpisih, |
6. obvešča uporabnike
o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode prek sredstev
javnega obveščanja, prek spletne strani, na krajevno običajen način ali
neposredno, |
7. redno odčitava
vodomere in skrbi za obračun porabljene vode, |
8. izdaja soglasja in
omogoča priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok,
|
9. organizira
preskrbo v primerih višje sile in poroča o nastopu višje sile pristojnim
občinskim organom, |
10. sistematično
pregleduje omrežja in ugotavlja izgube ter skrbi za avtomatizacijo
sistema, |
11. izvaja redni
tehnični nadzor in redno vzdrževanje hidrantnih omrežij v skladu s
zakonodajo, |
12. kontrolira
ustreznost interne inštalacije pred priklopom na javni vodovod,
|
13. na zahtevo in
stroške uporabnika izvrši izredni pregled interne inštalacije,
|
14. opravi kontrolo
kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je
voda neustrezna, |
15. meri količino
načrpane vode na lastnih črpališčih, |
16. pridobi vodna
dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo rabo vode iz vodnih virov za
oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, in sicer za vse vodne vire, ki
so v uporabi na območju občine, |
17. pripravlja
predloge za planirane obnove, širitve in dopolnitve oskrbnega sistema in
pri tem še zlasti upošteva: |
- pri vzdrževanju,
saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, je treba preveriti in
po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo več veljavnim normativom
za hidrantno omrežje; |
- javni vodovodi naj
potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da
je omogočeno vzdrževanje vodov in priključkov; |
- javni vodovodi
morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov, narejenih v skladu z
veljavnimi standardi in odgovarjajoči kvaliteti; |
- javni vodovodi
morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji; |
- pri proizvodnih in
storitvenih dejavnostih je treba za uporabo tehnološke vode načeloma
predvideti in uporabljati zaprte sisteme, |
18. pripravlja
predloge za izvajanje varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov na
podlagi sprejetih uredb o zaščiti vodnih virov in pri posegih v prostor
mora upoštevati pogoje o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje
pitnih voda, |
19. vodenje katastra
javnega vodovoda, |
20. vodenja evidenc
opravljanja storitev javne službe, |
21. vodenje evidence
oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, |
22. vodenje programa
oskrbe s pitno vodo, |
23. posredovanje
poročila o izvajanju javne službe. |
44. člen |
Uporabniki imajo
naslednje obveznosti: |
1. za priključitev na
javni vodovod in za posege na vodovodnih objektih in napravah pridobijo
soglasje upravljavca, |
2. redno vzdržujejo
interno inštalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih
ščitijo pred zmrzovanjem in poskrbijo za stalno dostopnost, |
3. ščitijo pred
zmrzovanjem obračunski vodomer, |
4. dovoljujejo vstop
v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera,
ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev
vode, |
5. takoj javljajo
upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, vodovodnih priključkih,
vodomerih in odjemu vode iz hidrantov, |
6. pismeno obveščajo
upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki
imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka
spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
|
7. redno plačujejo
obveznosti na osnovi izdanih računov, |
8. urejajo medsebojno
delitev stroškov, kadar imajo obračun prek enega obračunskega vodomera,
in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika računov, |
9. se drže
varčevalnih in ostalih ukrepov v primerih višje sile ali ob prekinitvi
dobave vode, |
10. pridobijo
soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilu interne
inštalacije, |
11. povrnejo škodo na
javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim
objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom
vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu,
|
12. obnoviti
dotrajani notranji del interne inštalacije. |
45. člen |
Če izvajalci del
opravljajo dela v bližini javne komunalne infrastrukture, si morajo
pridobiti soglasje upravljavca. Pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest,
ulic, trgov, morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno
stanje. Upravljavci drugih objektov in naprav (kanalizacijskega,
elektro, telekomunikacijskega, toplovodnega, plinovodnega omrežja itd.)
morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da
ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane, v primeru poškodbe pa so
dolžni vzpostaviti prvotno stanje in poravnati vso nastalo škodo. |
46. člen |
Uporabniki ne smejo
prekiniti dobave vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom
onesnažiti vodo. |
XII. ODVZEM VODE IZ
HIDRANTOV |
47. člen |
Hidranti v omrežju
javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno
dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez
soglasja upravljavca le za gašenje požarov. Zaradi registracije
nekontroliranega odvzema vode je potrebno pridobiti soglasje upravljavca
in najkasneje v 24 urah obvestiti upravljavca o odvzemu porabljene vode.
V poročilu je treba navesti datum, količino, čas, mesto odvzema in
razlog odvzema. |
Za gasilske vaje mora
izvajalec vaj predhodno obvestiti upravljavca ter si pridobiti soglasje.
|
Odvzem vode iz
hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje
kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, za polnjenje cistern
za prevoz vode in drugo se sme izvajati le na osnovi pisne privolitve
ali sklenjene pogodbe z upravljavcem. |
48. člen |
Hidrante, ki so
vgrajeni na interni napeljavi in pri katerih se pretok vode ne
registrira z vodomeri, je potrebno plombirati. Za uporabo hidrantov v
internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera,
veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka. |
Ti hidranti morajo
biti dostopni ob vsakem času, uporabnik pa sme plombo odstraniti le v
primeru požara ali druge višje sile. |
O odstranitvi plombe,
mora uporabnik obvestiti upravljavca v roku 24 ur. |
Če uporabnik o
odstranitvi plombe ne obvesti upravljavca vodovoda, se šteje, da je
odvzem vode registriran v času od zadnje kontrole plombiranja do
ugotovitve takega stanja. Upravljavec vodovoda ima v tem primeru pravico
uporabniku zaračunati 200 m3 vode. |
49. člen |
Uporabnik mora
pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe nosi sam vse
stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil. |
XIII. PREVZEM
VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE |
50. člen |
Investitor izgradnje
javnega vodovoda mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v
upravljanje upravljavcu v roku šest mesecev od pridobitve uporabnega
dovoljenja. |
Za prevzem objektov
in naprav javnega vodovoda v upravljanju morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji: |
- vodovod, ki se
predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje,
kataster, evidenco priključkov in hidrantov, prve meritve hidrantov,
evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, urejena morajo
biti tudi vsa lastninska razmerja), |
- sprejet in
ovrednoten mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja
vodovoda za stare vodovode, |
- vsi vgrajeni
obračunski vodomeri morajo biti pregledani, vzdrževani in tehnično
brezhibni, |
- predane morajo biti
izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in
vzdrževanje vgrajenih naprav, |
- postopek prevzema
mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji
(dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, listin o lastništvu,
podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
|
- prevzem mora
potrditi organ upravljanja upravljavca - prevzemnika, predajo pa
ustrezni organ investitorja. |
Kolikor niso
izpolnjeni pogoji za prenos objektov in naprav v upravljanje, lahko
investitor v smislu preprečevanja gospodarske škode sklene pogodbo z
upravljavcem o začasnem upravljanju z objekti in napravami, vendar
največ za dobo 1 leta. |
51. člen |
(izvajanje nadzora) |
1. Nadzor nad
izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne občinske nadzorne
službe v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
|
2. Strokovni nadzor
opravljajo delavci upravljavca JP Komunala Črnomelj d.o.o. |
XIV. KAZENSKE DOLOČBE |
52. člen |
(globe za izvajalca) |
Z globo 600 evrov se
kaznuje izvajalec javnega vodovoda: |
1. če izvede
priključitev brez predhodnega soglasja (7. člen), |
2. če v 30 dneh ne
izvede priključitve uporabnika na vodovodno omrežje v primeru, da je
uporabnik izpolnil vse pogoje soglasja in poravnal vse obveznosti.
|
3. če prekine dobavo
vode brez predhodnega obvestila uporabnikom (40. člen), |
4. če ne izvaja
prekinitve dobave vode v primerih, kot jih določa 42. člen. |
Z denarno kaznijo 200
evrov se kaznuje za prekršek iz prve alinee tega člena tudi odgovorna
oseba izvajalca vodovoda. |
53. člen |
Z globo 600 € se
kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba, ki stori prekršek, če:
|
1. se priključi na
javni vodovod brez soglasja upravljalca (7. člen) |
2. se ne priključi na
javni vodovod (8. člen), |
3. ne izvaja del v
skladu s 13. in 45. členom, |
4. posegajo v
obračunski vodomer (21. člen), |
5. odklanja vgraditev
vodomera (28. člen), |
6. poslabša pogoje
oskrbe drugim uporabnikom in vpliva na kakovost vode v javnem vodovodu
(31. člen), |
7. ravna v nasprotju
z Uredbo o zaščiti vodnih virov (33. člen), |
8. ne upošteva
predpisanih pogojev soglasja (34. člen), |
9. gradi ali posega
na javni vodovod (36. člen), |
10. ne upošteva
objavljene omejitve pri varčevanju z vodo (42. člen), |
11. odvzema vodo iz
hidranta v nasprotju s 47., 48, in 49. členom tega odloka. |
Z globo 200 evrov se
kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba
pravne osebe. |
Z globo 200 evrov se
kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena uporabnik - fizična
oseba. |
XV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
54. člen |
Uporabniki, ki niso
vpisani v kataster porabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu v roku
šestih mesecev od uveljavitve tega odloka. |
Uporabniki, ki
plačujejo pavšalno porabo vode, so dolžni vgraditi vodomere v skladu s
tem odlokom v roku 1 leta, v nasprotnem primeru upravljavec ravna
skladno z 39. členom tega odloka. |
55. člen |
Določila tega odloka,
ki se nanašajo na obračun vzdrževalnine, se pričnejo uporabljati s 1. 1.
2011. |
Do roka iz prejšnjega
odstavka krijejo stroške vzdrževanja in popravila hišnih priključkov.
Tako kot doslej, uporabniki. |
56. člen |
Upravljavec v roku
pol leta po uveljavitvi tega odloka ob predhodnem soglasju župana Občine
Črnomelj sprejme tehnični pravilnik za vodovod in ga objavi v Uradnem
listu RS. Pravilnik določa podrobnejša navodila in tehnične normative za
projektiranje, gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega
vodovoda. |
57. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
Z dnem uveljavitve
veljave tega odloka preneha veljati dosedanji Odlok o javnem vodovodu in
oskrbi naselij s pitno vodo na območju občin Črnomelj in Semič (Uradni
list RS, št. 108/02). |
Št. 355-5/2010 |
Črnomelj, dne 18.
junija 2010 |
Župan |
Občine Črnomelj
|
Andrej Fabjan l.r. |