Na podlagi 3. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40, v nadaljevanju ZGJS), 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – UPB3,  92/20 in 159/21), 36. člena Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, v nadaljevanju ZJZP), 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17)  je Občinski svet Občine Cirkulane na 3. redni seji dne 30. 1. 2023 sprejel

ODLOK

O NAČINU OPRAVLJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI NA OBMOČJU OBČINE CIRKULANE

I. Splošne določbe

1. člen

(1) S tem odlokom se ureja način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zagotovitve pomoči, oskrbe in namestitve v zavetišču za zapuščene živali v Občini Cirkulane(v nadaljevanju javna služba).

(2) Zavetišče za zapuščene živali na območju Občine Cirkulane se zagotavlja kot koncesionirana javna služba.

(3) S tem koncesijskim aktom se določi zlasti:

·  predmet javne službe,

·  območje izvajanja javne službe,

·  pravice in obveznosti uporabnikov,

·  vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe ter njihovo varstvo,

·  postopek podelitve koncesije, pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,

·  splošni pogoji za izvajanje javne službe,

·  pričetek in čas trajanja koncesijskega razmerja,

·  viri financiranja in način plačila koncesionarja,

·  nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe,

·  prenehanje koncesijskega razmerja,

·  organ, ki opravi izbor koncesionarja in organ pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe.

II.  Predmet javne službe

2. člen

Dejavnost, ki je predmet javne službe, v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali, obsega:

·  sprejem prijav o zapuščenih živalih,

·  zagotavljanje potrebne veterinarske pomoči zapuščenim živalim,

·  zagotavljanje ulova, prevoza, namestitve in oskrbe zapuščenih živali v zavetišču,

·  skrb za iskanje skrbnikov teh živali oziroma prodajo ali oddajo živali novim lastnikom,

·  zagotavljanje označevanja in registracije zapuščenih živali v skladu s predpisi,

·  druge naloge, določene z Zakonom o zaščiti živali ter Pravilnikom o pogojih za zavetišča za zapuščene živali.

III.  Območje izvajanja javnje službe

3.člen

(1) Javna služba zagotovitve pomoči, oskrbe in namestitve v zavetišču za zapuščene živali se izvaja na celotnem območju občine.

(2) Uporabniki javne službe so osebe, udeležene v postopke povezane z izvajanjem javne službe, kot so lastniki živali, skrbniki živali, prijavitelji ali novi skrbniki zapuščenih živali. Storitve, ki se izvajajo v okviru dejavnosti javne službe, so pod enakimi z zakonom ali odloki občine določenimi pogoji dostopne vsakomur.

IV.  Pravice in obveznosti uporabnikov

4.člen

(1) Kdor izgubi ali najde zapuščeno žival na območju občine, mora o tem obvestiti izvajalca javne službe oziroma pristojno veterinarsko organizacijo.

(2) Skrbnik najdene živali ima pravico zahtevati vrnitev živali. Če tega ne stori v roku 8 dni od dneva, ko je bila žival nameščena v zavetišče, lahko izvajalec javne službe žival odda tudi drugemu zainteresiranemu skrbniku, ki se zaveže, da bo za žival ustrezno skrbel.

(3) Vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali, če ni s predpisi določeno drugače. Če skrbnik živali ni znan oziroma če lastnika živali ni mogoče ugotoviti, krije stroške imetnik zavetišča oziroma občina, kjer je žival najdena, če ni zagotovila zavetišča.

(4) Občina krije stroške odlova in prevoza živali, veterinarskega pregleda živali ob namestitvi, veterinarske oskrbe živali ob namestitvi, če je ta potrebna, označitve, sterilizacije in kastracije živali in stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču za prvih 30 dni, razen v primerih določenih v Zakonu o zaščiti živali.

(5) Izvajalec javne službe, ki žival odda, lahko zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali v skladu s cenikom zavetišča.

V.  Vrsta in obseg objektov in naprav

5. člen

(1) Koncesionar zagotovi zavetišče in druga sredstva potrebna za izvajanje javne službe skladno z veljavnimi predpisi.

(2) Zavetišče iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi ter predpisi, izdanimi na podlagi javnega pooblastila, uporablja vsakdo.

VI.  Postopek podelitve koncesije

6. člen

(1) Koncedent izbere koncesionarja po postopku sklepanja koncesijskega razmerja z javnim razpisom, skladno z določili tega odloka..

(2) Javni razpis za podelitev koncesije se objavi na spletni strani občine.

(3) V postopku izbire koncedent zagotavlja transparentno in enakopravno obravnavo kandidatov.

(4) Izvede se postopek s pogajanji s prijavitelji, ki se bodo prijavili na javni poziv koncedenta po pravilih, ki veljajo za naročila, ki jih ni potrebno objaviti na portalu javnih naročil.

7. člen

(1) Koncedent v javnem razpisu oblikuje merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila transparenten izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata, pri čemer se kot mogoča merila upošteva cena izvajanja koncesije, strokovna, organizacijska in finančna sposobnost kandidata, njegove reference, druge ugodnosti, ki jih nudi prijavitelj in morebitna druga merila.

(2) Izbiro koncesionarja izvede  tri članska strokovna komisija, ki jo imenuje župan.

(3) Občina se lahko z drugimi občinami dogovori za skupno izvedbo postopka podelitve koncesije. V tem primeru vsaka od udeleženih občin imenuje v strokovno komisijo po enega člana.

VII.  Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar

8. člen

Koncesionar mora izpolnjevati sledeče pogoje:

·  biti registriran za dejavnost, ki je predmet tega odloka in imeti vsa potrebna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, ki so zahtevana z zakonom in podzakonskimi akti,

·  izpolnjevati obvezne pogoje, ki jih določa zakonodaja s področja javnega naročanja za splošni sektor,

·  izpolnjevati finančne pogoje in druge, ki jih določi občina z razpisom za izbor koncesionarja,

·  razpolagati z zadostnim številom oseb, ki so ustrezno usposobljene za izvajanje javne službe,

·  razpolagati z zadostnim obsegom ustreznih objektov, naprav in tehnične opreme,

Podrobneje se pogoji in način dokazovanja določijo z razpisno dokumentacijo za izbor izvajalca javne službe.

9. člen

(1) Koncesionar mora biti zavarovan proti odgovornosti za škodo, ki jo lahko povzroči tretji osebi oziroma koncedentu zaradi nevestnega izvajanja oskrbe zapuščenih živali.

(2) Koncesionar mora v roku 8 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti:

·  za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe,

·  za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.

(3) Pogodba o zavarovanju za namen iz prejšnjega odstavka mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine.

VIII.  Splošni pogoji za izvajanje javne službe

10. člen

Koncesionar izvaja javno službo v dogovorjenem obsegu pod naslednjimi pogoji:

·  da zagotavlja kontinuirano in kvalitetno izvajanje javne službe zagotovitve pomoči, oskrbe in namestitve v zavetišču za zapuščene živali;

·  da pri opravljanju dejavnosti upošteva vse tehnične, stroškovne, organizacijske in druge standarde ter normative;

·  da opravlja javno službo v skladu s cenami iz ponudbe, ki jo je podal na javni razpis občine;

·  da zagotovi vodenje ustreznih evidenc, označevanje in registracijo zapuščenih živali v skladu s predpisi;

·  skrbi za varovanje osebnih podatkov skladno z veljavno zakonodajo;

·  kot dober gospodarstvenik uporablja, upravlja in/oziroma vzdržuje objekte, naprave in druga sredstva, namenjena za učinkovito izvajanje javne službe;

·  skrbi za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;

·  najmanj enkrat letno poroča koncedentu o izvajanju koncesijskega razmerja;

·  omogoča koncedentu ali pristojnim inšpekcijam nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in

·  obvešča pristojne organe o sumu kršitev predpisov, ki jih zazna v zvezi z izvajanjem javna službe.

11.člen

(1) Koncesionar mora za izvajanje javne službe voditi ločeno računovodstvo skladno z veljavno zakonodajo. Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, če te dejavnosti ne vplivajo na opravljanje javne službe in zanje koncesionar vodi ločeno računovodstvo.

12.člen

Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun.

IX.  Pričetek in čas trajanja koncesije

13.člen

(1) Občina in koncesionar v zvezi z opravljanjem javne službe skleneta koncesijsko pogodbo, s katero podrobneje uredita izvajanje koncesioniranega razmerja, naloge in dejavnosti koncesionarja ter medsebojne pravice in obveznosti.

(2) Koncesionar pridobi pravice in obveznosti iz koncesijskega razmerja s pričetkom veljavnosti koncesijske pogodbe.

(3) Koncesija se podeli za obdobje desetih let.

14. člen

Koncesionar pridobi na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine izključno pravico opravljati javno službo ter dolžnost zagotavljati kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe skladno s predpisi in v javnem interesu.

X.  Viri financiranja

15. člen

(1) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za vzpostavitev in delovanje zavetišča skladno z določbami zakona, ki ureja zaščito živali.

(2) Sredstva za izvajanje koncesije po tem odloku se zagotavljajo v vsakoletnem proračunu koncedenta.

16. člen

Plačilo za izvajanje javne službe zagotovi koncedent koncesionarju mesečno na podlagi dejansko opravljenih storitev, po cenah določenih v ponudbi koncesionarja, dane v javnem razpisu in dogovorjenih s koncesijsko pogodbo.

17.člen

Za izvajanje gospodarske javne službe koncesionar ne plačuje koncesijske dajatve.

XI.  Nadzor nad izvajanjem javne službe

18. člen

(1) Občina ima pravico izvajati nadzor nad opravljanjem javne službe. Nadzor opravlja pristojna strokovna služba koncedenta ter občinska inšpekcijska služba. Koncesionar mora kadarkoli med delovnim časom posredovati informacije o poslovanju in omogočiti pooblaščeni osebi vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.

(2) Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen.

(3) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije in tretjih oseb, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta.

(4) Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost.

(5) Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge pristojne organe in službe.

XII.  Prenehanje koncesijskega raqzmerja

19.člen

Koncesijsko razmerje preneha:

·  po preteku časa, za katerega je bilo sklenjeno,

·  z enostranskim razdrtjem koncesijske pogodbe s strani koncedenta,

·  z odstopom od pogodbe,

·  s sporazumno razvezo,

·  na podlagi zakona.

20. člen

Koncesijsko razmerje lahko z enostranskim razdrtjem koncesijske pogodbe s strani koncedenta preneha:

·  če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,

·  če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov s področja pogodbe ali upravnih aktov, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,

·  če je po sklenitvi pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,

·  če koncesionar pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda koncedentu ali uporabnikom storitev,

·  če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.

Podrobnejši pogoji razdrtja koncesijske pogodbe se določijo v sami pogodbi.

21. člen

Koncedent in koncesionar lahko odstopita od pogodbe:

·  če druga stranka krši pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno,

·  iz krivdnih razlogov (nestrokovno, nepravočasno, nevestno opravljanje storitev). Podrobnejši način odstopa od koncesijske pogodbe se določi v sami pogodbi.

22. člen

Koncedent in koncesionar lahko med trajanjem koncesijske pogodbe, pod pogoji določenimi v koncesijski pogodbi tudi sporazumno razvežeta pogodbo v primeru, da ugotovita, da je nadaljnje opravljanje javne službe nesmotrno ali nemogoče.

23. člen

V primeru, da po poteku časa, za katerega je bilo koncesijsko razmerje sklenjeno, koncedent še ni izbral koncesionarja za nadaljnje obdobje, se čas izvajanja koncesije lahko podaljša za največ šest mesecev.

24. člen

Pogodbeno razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja, razen v primeru statusnega preoblikovanja koncesionarja.

XIII.  Organ, ki opravi izbor koncesionarja in organ pristojen za sklenitev koncesijske pogodbe

25. člen

Izbor koncesionarja opravi občinska uprava z izdajo upravne odločbe o izbiri koncesionarja. O pritožbi zoper odločbo o izbiri odloča župan.

26. člen

(1) Na podlagi dokončne odločbe o izbiri koncesionarja se sklene koncesijska pogodba, ki jo v imenu koncedenta sklene župan.

(2) Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta koncesionar in koncedent ob pogojih določenih v koncesijski pogodbi.

XIV.  Končna določba

27. člen

Ta odlok  začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 007-17/2023

Datum: 30. 1. 2023

MERILA, POGOJI IN KRITERIJI

ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA

V OBČINI CIRKULANE

Z namenom uresničevanja javnega interesa v športu so z Merili, pogoji in kriteriji (v nadaljevanju: merila), ki so sestavni del Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v občini Cirkulane (v nadaljevanju: Odlok), opredeljeni načini vrednotenja programov/področij športa, ki so določena v 5. členu Odloka, razen če vrednotenje posameznega področja ni urejeno v drugem aktu.

Za naslednja področja športa:

·  športni programi,

·  razvojne dejavnosti v športu,

·  organiziranost v športu,

·  športne prireditve in promocija športa,

se z merili uveljavlja točkovni sistem. Vrednost področja športa predstavlja seštevek točk, ki jih prejmejo izvajalci na podlagi prijave na javni razpis.

Merila se v času trajanja postopka izvedbe javnega razpisa ne smejo spreminjati.

Izračun vrednosti točke je odvisen od obsega razpoložljivih sredstev, ki so namenjena za posamezne vsebine v okviru Letnega programa športa v Občini Cirkulane.

Vrednost točke za posamezne vsebine športnega programa se izračuna kot količnik med zneskom namenjenim posameznim programom/področjem opredeljenim v Letnem programu športa in seštevkom točk.

Izbira in sofinanciranje športnih objektov in površin za šport v naravi ni predmet istega javnega razpisa.

Nekatera področja športa niso predmet javnega razpisa, pač pa se na osnovi sprejetega letnega programa športa (so)financirajo iz sredstev proračuna Občine Cirkulane V merilih so pri teh področjih športa predvideni možni načini (so)financiranja.

Vsaki program/področje športa v teh merilih je opredeljeno s:

·  splošno opredelitvijo programa/področja po nacionalnem programu športa,

·  predstavitvijo kriterijev in

·  tabelaričnim prikazom vrednotenja.

1.  ŠPORTNI PROGRAMI

Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti. Športni programi so najbolj opazen del športa in praviloma predstavljajo strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo.

Pri obsegu vadbe športnih programov je ena (1) ura = 60 minut.

Pogoji vrednotenja športnih programov

Splošni pogoji vrednotenja področja športnih programov:

·  minimalno število udeležencev vadbene skupine, če je prijavljenih manj udeležencev, kot zahtevajo določbe meril, se število točk proporcionalno zmanjša (koeficient popolnosti skupine),

·  isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem (1) prijavljenem športnem programu,

·  ustrezna izobrazba oziroma usposobljenost strokovnega kadra, ki izvaja programe,(usposobljen kader, faktor 1, neusposobljen, faktor 0,5)

·  uporaba primernega športnega objekta: pogoj za vrednotenje objekta je pogodba o uporabi objekta, pogodba o najemu objekta, pogodba o vzdrževanju objekta, dokazilo o lastništvu, v primeru zagotovljenega objekta je faktor 1, če ni predloženih dokazil je faktor 0,75

·  zadostno število vadbenih ur vadbene skupine, če je prijavljeno manjše število vadbenih ur, kot zahtevajo določbe meril, se število točk proporcionalno zmanjša,

·  vrednoti se le programe, ki niso sofinancirani v okviru posebnih proračunskih postavk proračuna občine oziroma iz drugih virov (ministrstvo, zavoda za šport RS,…).

Posebni pogoji za vrednotenje športnih programov:

Za vrednotenje prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, prostočasne športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami, športne rekreacije, športa invalidov in športa starejših se vrednoti samo prijavljene udeležence, ki imajo stalno bivališče v občini. Vrednotijo se samo udeleženci, ki niso vključeni v tekmovalne sisteme NPŠZ.

Za vrednotenje športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, programe kakovostnega in vrhunskega športa (upoštevaje tudi tekmovalni šport invalidov) se določijo naslednji posebni pogoji:

·  vrednoti se samo prijavljene udeležence, ki so v skladu s pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, registrirani pri nacionalni panožni športni zvezi, imajo ustrezno tekmovalno licenco in tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze. Izjema velja za udeležence v starosti do 11 let, za katere se zahteva seznam vadečih in napoved tekmovanj, katerih se bodo udeležili,

·  posamezen udeleženec se vrednoti samo v eni starostni kategoriji,

1.1. PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE

Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter športnih dejavnosti za populacijo od predšolskega do vključno mladih (vključno 19 let). Vrednotijo se organizirane oblike športne vadbe netekmovalnega značaja za otroke in mladino, ki nadgrajujejo šolsko športno vzgojo, so vzgojno naravnane in niso del uradnih tekmovalnih sistemov nacionalne panožne športne zveze.

1.1.1. PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI

Med promocijske športne programe, katerih cilj je povečanje gibalnih sposobnosti in se pretežno izvajajo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, prištevamo npr: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček (ZS), Naučimo se plavati (NSP), Krpan (KRP) in Mladi planinec (MP).

S sredstvi občine se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja:

1.1.2. ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA

Šolska športna tekmovanja, ki se izključno izvajajo v vzgojno izobraževalnih zavodih,

predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športnih panogah od lokalne do državne ravni.

S sredstvi občine se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja:

1.1.3. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI

Celoletni športni programi prostočasne športne vzgoje (netekmovalnega značaja) predstavljajo programe, ki potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno. Pestra paleta izvajalcev programov omogoča kvalitetno ponudbo, vendar imajo pod enakimi pogoji prednost športna društva. Če programe izvajajo vzgojno izobraževalni zavodi, se ovrednoti le strokovni kader.

S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja:

1.2. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI

Prostočasno športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami predstavljajo športni programi, ki so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami, in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje.

1.2.1. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI

V skupino programov za otroke in mladino s posebnimi potrebami poleg celoletnih športnih programov prištevamo tudi promocijske športne programe in programe v počitnicah in pouka prostih dnevih. Programe se vrednoti v okviru področja 1.1.3. Celoletni športni programi.

1.3. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT

Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport predstavlja širok nabor programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve nacionalne panožne športne zveze.

1.3.1. PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT

Programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport so sestavni del športnih programov v okoljih, kjer (še) niso vzpostavljene občinske panožne športne šole.

S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja:

1.4. KAKOVOSTNI ŠPORT

V skupino kakovostnega športa prištevamo športnike/ce in športne ekipe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze do naslova državnega prvaka, ki jih potrdi Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez in so registrirani skladno s pogoji nacionalne panožne športne zveze ter Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.

1.4.1. UPORABA ŠPORTNIH OBJEKTOV ZA PROGRAME KAKOVOSTNEGA ŠPORTA

Kakovostni šport je pomembna vez med programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter programi vrhunskega športa, saj vključujejo večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni. Vsakemu izvajalcu se prizna samo ena (1) vadbena skupina v kakovostnem športu.

S sredstvi občine se lahko sofinancira:

Obseg vrednotenja:

Pojasnila k preglednici 1-4-1 - vadbene skupine športnikov so razdeljene na tri kakovostne ravni in sicer:

1. V I. kakovostno raven se praviloma uvrstijo "odrasli športniki", ki z nastopi na uradnih tekmovanjih v skladu s Pravili dosežejo status športnika državnega (DR) razreda (1. državna liga).

2. Na II. kakovostni ravni se praviloma ovrednotijo športni programi odraslih športnikov, ki nastopajo na najvišjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ, pa ne dosežejo statusa kategorizacije (2. državna liga). 3. V III. kakovostno raven se prišteva tiste odrasle športnike, ki tekmujejo na nižjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ (3. državna liga).

1.5. VRHUNSKI ŠPORT

Vrhunski šport predstavlja programe priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji v zadnji objavi Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, pred objavo javnega razpisa navedeni kot člani športnega društva in so s svojimi športnimi dosežki dosegli naziv športnika svetovnega, mednarodnega ali perspektivnega razreda.

1.5.1. PROGRAMI ŠPORTNIH DRUŠTEV NA PODROČJU VRHUNSKEGA ŠPORTA

Osnovni cilj teh programov je vrhunski športni dosežek.

Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa in v javnem razpisu.

1.6. ŠPORT INVALIDOV

Šport invalidov v svojih pojavnih oblikah predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) kot tudi športne učinke (športna rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski športi).

Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa in v javnem razpisu.

1.7. ŠPORTNA REKREACIJA

Športna rekreacija predstavlja smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, športne vzgoje otrok s posebnimi potrebami in tekmovalnega športa. Športna rekreacija je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti s ciljem aktivne in koristne izrabe človekovega prostega časa, ohranjanje zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih.

1.7.1. CELOLETNI CILJNI ŠPORTNO REKREATIVNI PROGRAMI

Celoletni športno-rekreativni programi predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja.

S sredstvi občine se lahko sofinancira:

Obseg vrednotenja:

1.8. ŠPORT STAREJŠIH

Šport starejših predstavlja športno rekreativno dejavnost odraslih ljudi nad doseženim 65. letom starosti.

1.8.1. SKUPINSKA GIBALNA VADBA STAREJŠIH

Skupinska gibalna vadba starejših predstavlja različne oblike celoletne vadbe za najstarejšo generacijo. 

Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa in v javnem razpisu.

2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI

2.1. ENERGETSKE IN ŠPORTNO-TEHNOLOŠKE POSODOBITVE ŠPORTNIH OBJEKTOV

2.2.INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN POSODOBITEV NARAVNIH ŠPORTNIH POVRŠIN

2.3. NOVOGRADNJE ŠPORTNIH OBJEKTOV

Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja.

Ti projekti so predmet posebnih javnih razpisov. V določenih primerih, se lahko sklene neposredna pogodba z izvajalci.

3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU

Razvojne dejavnosti prvenstveno predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki s svojim udejanjanjem nepogrešljivo podpirajo vse ostale dejavnosti športa.

Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa in v javnem razpisu.

3.1. USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU

Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe usposabljanja in izpopolnjevanja izvajajo tudi nacionalne panožne športne zveze in sicer po veljavnih programih usposabljanja in/ali izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport in/ali pri strokovnih organih nacionalne panožne športne zveze.

Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa in v javnem razpisu.

4.ORGANIZIRANOST V ŠPORTU

Športna društva kot interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese, so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa.

4.1. DELOVANJE ŠP. ORGANIZACIJ – DRUŠTEV, ZVEZ DRUŠTEV IN JAVNIH ZAVODOV ZA ŠPORT

Delovanje društev in njihovih občinskih zvez na lokalni ravni zaradi ohranjanja osnovne organizacijske infrastrukture športa predstavlja javni interes.

Merila se v letu sofinanciranja določi v letnem programu športa in v javnem razpisu.

5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA

Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja in imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture.

5.1. DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE

Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. V sofinanciranje se vključuje tudi mednarodne prireditve, organizacija in udeležba. 

S sredstvi občine se lahko sofinancira:

Obseg vrednotenja:

5.2. OBČINSKE ŠPORTNO-PROMOCIJSKE PRIREDITVE ZA PODELITEV PRIZNANJ V ŠPORTU

Občinske športno promocijske prireditve za podelitev priznanj so predmet letnega programa športa na lokalnem nivoju, vendar ni nujno, da so predmet javnega razpisa.

Merila za vrednotenje prireditev za podelitve priznanj in nagrad za vrhunske športne dosežke ter za druge oblike promocije v športu na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z letnim programom športa za leto, za katerega se letni program športa sprejema ali pa se sredstva zagotovijo v posebnih proračunskih virih.

Sredstva za izvedbo prireditev za podelitev priznanj športnikom (tudi nagrad za vrhunske športne dosežke) se zagotavljajo na posebnih proračunskih postavkah in niso predmet javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ.

6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU

6.1. KAMPANJA ZA SPODBUJANJE ŠPORTNEGA OBNAŠANJA

V družbeno in okoljsko odgovornost športa sodi spodbujanje športnega obnašanja vseh udeležencev športa (medijske kampanje). Merila ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja družbene in okoljske odgovornosti športa. Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte lahko zagotovijo v posebnih proračunskih virih.