Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 24. redni seji dne 3. 11. 2009 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje Tešanovci

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za stanovanjsko naselje Tešanovci, ki ga je izdelal ZEU-DNI d.o.o. iz Murske Sobote v maju 2008 (osnutek) pod številko OPPN-8/08, ter spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko naselje Tešanovci (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve OPPN).

2. člen

(vsebina občinskega podrobnega načrta)

Ta odlok določa: načrtovane prostorske ureditve, območje OPPN, umestitev načrtovanih ureditev v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom, etapnost izvedbe, dopustna odstopanja ter druge pogoje.

Vsebina OPPN:

I. Tekstualni del:

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

II. Grafični del z naslednjimi grafičnimi načrti:

– Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov

Občine Moravske Toplice                             M 1:5000

– Katastrski načrt                                  M 1:1000

– Geodetski načrt                                    M 1:500

– Ureditvena situacija                               M 1:500

– Situacija komunalnih vodov in naprav               M 1:500

– Situacija prometne ureditve                        M 1:500

– Tehnični elementi zakoličenja objektov

in gradbenih parcel                                  M 1:500

– Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami        M 1:500

III. Priloge:

– Obrazložitev in utemeljitev

– Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora

– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

– Seznam aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN

– Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.

Spremembe in dopolnitve OPPN vsebujejo tekstualni in grafični del.

Tekstualni del sprememb in dopolnitev OPPN vsebuje besedilo odloka o spremembah in dopolnitvah OPPN.

Grafični del sprememb in dopolnitev OPPN vsebuje naslednje grafične načrte, ki veljajo za območje sprememb in dopolnitev OPPN:

– izsek iz kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam planskih aktov za območje Občine Moravske Toplice v merilu 1 : 1000,

– območje sprememb in dopolnitev OPPN z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 500,

– zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1 : 500,

– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo v merilu 1 : 500,

– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom v merilu 1 : 500,

– načrt parcelacije v merilu 1 : 500.

Spremembe in dopolnitve OPPN imajo naslednje priloge:

– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,

– prikaz stanja prostora,

– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve sprememb in dopolnitev OPPN,

– smernice in mnenja,

– obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev OPPN.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(prostorske ureditve)

V ureditvenem območju OPPN so predvidene naslednje prostorske ureditve:

– sanacija (zasutje) opuščene nelegalne gramozne jame; vzpostavitev prejšnjega stanja sanacija gramozne jame (ureditev ribnika),

– gradnja 15 enodružinskih hiš oziroma apartmajskih hiš,

– ureditev zelenih površin,

– prometna ureditev z dovozno cesto in

– ostala infrastrukturna ureditev,

– ureditev prostora za piknike,

– gradnja objekta s prostori za spravilo rekvizitov, pripravo ter užitje hrane oziroma pijače, recepcijo, pisarnami, konferenčno sobo, savnami, masažnim bazenom ipd.,

– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.

III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN

4. člen

(ureditveno območje OPPN)

Za realizacijo OPPN obravnavamo parcelo 538/1 v k.o. Tešanovci.

V veljavnih planskih aktih je obravnavano območje opredeljeno kot območje poselitve.

Površina ureditvenega območja OPPN znaša 8.807 m2 (0,88 ha) in zajema nepozidano površino, ki je v naravi travnik, v jugo-vzhodnem delu se nahaja manjša nelegalna gramoznica.

Ureditveno območje leži jugo-vzhodno od lokalne ceste, na južni strani ga omejuje dovozna poljska pot, na vzhodni travnik.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR

Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji

5. člen

(območje za določitev strank)

Območje za določitev strank OPPN je enako ureditvenem območju OPPN.

6. člen

(vplivi in povezava s sosednjimi zemljišči)

Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, ostalega varstva in zaščite okolja.

Vrste načrtovanih objektov in površin ter opredelitev dejavnosti

7. člen

(vrste gradenj)

V območju OPPN so dovoljene gradnje novih objektov, njihove rekonstrukcije in vzdrževalna dela na zgrajenih objektih.

8. člen

(vrste objektov)

1. Stavbni objekti:

– stanovanjske stavbe: enodružinske hiše oziroma apartmajske hiše (parcele 1–15).

– nestanovanjska stavba: objekt s prostori za spravilo rekvizitov, pripravo ter užitje hrane oziroma pijače, recepcijo, pisarnami, konferenčno sobo, savnami, masažnim bazenom ipd. (parcela 16).

2. Gradbeni inženirski objekti:

– dovozna cesta (parcela 17)

– transformatorska postaja (parcela 18).

3. Enostavni objekti, pomožni objekti, začasni objekti in urbana oprema:

– ekološki otok (parcela 19).

3. Nezahtevni in enostavni objekti:

– vsi nezahtevni in enostavni objekti razen pomolov, objektov za rejo živali, objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožnih letaliških, pristaniških objektov in pomožnih objektov na smučišču (ureditveno območje OPPN).

9. člen

(vrste ureditev)

V območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:

– hortikulturna ureditev (ureditev zelenih površin, zasaditev dreves in grmovnic ...)

– parterne ureditve (ureditev pešpoti, zunanjih teras ...).

10. člen

(vrste dejavnosti)

V območju OPPN je dovoljena stanovanjska in turistična dejavnost.

Lokacijski pogoji in usmeritev

11. člen

(pogoji in usmeritev za sanacijo opuščene gramozne jame)

Na območju opuščene gramozne jame (nelegalni kop) se s sanacijo izvede vzpostavitev prejšnjega stanja uredi ribnik. Izvede se zasip delno zasutje kopa, konsolidacija in površinska rekultivacija.

Pripravljalna dela:

– Pred pričetkom sanacije opuščene gramozne jame je iz jame treba odstraniti (izkopati, zbrati, sortirati in odpeljati na ustrezne deponije) vse vrste odpadkov, ki zaradi svoje oblike, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti lahko škodljivo vplivajo na vode, vodni režim ali stanje vode, ter okolje nasploh.

Zasutje:

– Material za zasutje bo naravni, nekontaminirani agregat. Material, kateri se bo nasipaval pod vodno gladino, ne sme vseboval ostankov rastlin, humusa ali drugih organskih snovi, ki so prisotne v vrhnjih slojih tal (zaradi evtrofikacije).

– Zasipavanje se vrši z robov gramoznice s sprotnim planiranjem, s čimer je dosežen čim hitrejši izriv vode in doseganje suhih površin. V nadaljevanju do nivoja okoliškega terena se izsipani material sproti razgrinja in utrjuje s prehodi buldožerja. Zasip se vrši od juga, kjer je dovozna cesta.

Končna ureditev:

– Po končanem nasipanju se območje rekultivira.

– Območje se humuzira in zatravi.

12. člen

(pogoji in usmeritev za gradnjo stavbnih objektov)

Enodružinske hiše oziroma apartmajske hiše (parcele 1-15)

Velikost in zmogljivost objektov:

– Tlorisna velikost objektov je omejena s faktorjem zazidanosti (0,3) gradbene parcele, ki je razmerje med zazidano površino objekta in celotno površino gradbene parcele.

– Etažnost objektov:

– (K) + P + 1 ali

– (K) + P + M.

Nivo pritličja je največ 0.5 m nad nivojem asfaltirane prometnice iz katere je glavni dostop v objekt oziroma na parcelo.

– Streha:

– svobodno (dvokapnica, enokapnica, ravna streha,...)

– možna je kombinacija več različnih oblik streh

– v primeru simetrične dvokapnice je naklon strešin vsaj 35°.

Oblikovanje zunanje podobe:

– Objekti naj so sodobno arhitekturno oblikovani.

Lega objektov na zemljišču:

– Svobodna znotraj območja za pozidavo.

Ureditev okolice objektov:

– Razpoložljive površine ob objektih se uredijo kot zelenice in zasadijo.

– Posamezna parcela ali del parcele je lahko ograjena. Ograje so lahko iz različnih materialov in oblik, vendar kvalitetno oblikovane. Zaželjena je predvsem živa meja. Višina ograje naj ne presega 1,20 m. Ograja se postavi ali zasadi znotraj parcelne meje ali osno na mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestah in dovoznih poteh so smiselno postavljene na mejo ali do 0,5 m v notranjost parcele tako, da ni oviran potek prometa, vendar se ohranja vizualna celovitost.

Velikosti in oblika gradbenih parcel:

– Gradbena parcele so različnih velikosti in oblik. Končne površine gradbenih parcel bodo določene po izvršeni geodetski odmeri na terenu in zaključenem upravnem postopku parcelacije.

Nestanovanjska stavba (parcela št. 16):

– lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo s fasado ali pa so od nje odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, zunanje terase, manjši oblikovni poudarki fasade ipd. Najbolj izpostavljeni deli objekta morajo biti od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj oziroma od kategorizirane občinske ceste najmanj 4,00 m;

– tlorisni gabarit: pravokotni. Dopustni so izzidki;

– etažnost: največ P+1+M, pri čemer se upošteva višina stanovanjske etaže;

– streha: dvokapnica. Dopustna je kombinacija z ostalimi oblikami streh, vendar na največ 1/3 površine horizontalne projekcije celotne strehe. Dopustna je izvedba čopov, zatrepov, napuščev, frčad itd.;

– ureditev okolice: hortikulturna ureditev (ureditev prostora za piknike, ureditev zelenih površin, zasaditev dreves in grmovnic ...) in parterne ureditve (ureditev pešpoti, zunanjih teras, parkirišča ...). Parcela je lahko ograjena.

13. člen

(pogoji in usmeritev za gradnjo gradbeno inženirskih objektov)

Dovozna cesta (parcela 17)

Prometnica, ki se na novo urejuje, se v načelu navezujejo na obstoječo prometno mrežo dela naselja Tešanovci. Podrobneje je obdelana v 17. členu tega odloka.

Transformatorska postaja (parcela 18)

Predvidena transformatorska postaja je tipske izvedbe in se s treh strani zamaskira z visokim in nizkim grmičevjem.

14. člen

(pogoji in usmeritev za gradnjo enostavnih objektov)

Za enostavne objekte na območju urejanja veljajo določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04 in 100/05), če s tem odlokom ni drugače določeno.

Ekološki otok (parcela 19)

Ekološki otok se postavi na betonsko podlogo, ogradi se z netransparentno leseno ograjo višine 2,00 m in se s treh strani zamaskira z visokim in nizkim grmičevjem. Ekološki otok mora ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno podobo ter mehansko zaščito proti vetru.

14. člen

(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

Pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati glede:

– velikosti, določila predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje,

– lege, da so najbolj izpostavljeni deli objekta od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj oziroma od kategorizirane občinske ceste najmanj 4,00 m, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča s to izjemo, da je ograja od kategorizirane občinske ceste odmaknjena najmanj 1,20 m in pod pogojem, da je zagotovljen pregledni trikotnik,

– oblikovanja, da se objekte oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora,

– parcele namenjene gradnji, da se nezahtevne in enostavne objekte lahko gradi tudi na nezazidanih stavbnih zemljiščih.

15. člen

(pogoji za urejanje zelenih površin)

Zelena površina (parcela 16)

Parcela 16 se rekultivira in zatravi ter uredi kot zelena površina.

15. člen

(pogoji in usmeritve za ureditev prostora za piknike)

Okolica ribnika se uredi kot prostor za piknike (parcela 16), ki se zatravi in zasadi z avtohtonimi vrstami drevja ter grmovja. Nezahtevne in enostavne objekte se v prostor umesti smiselno in skladno.

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA

16. člen

(splošni pogoji)

– Infrastrukturno opremljanje zemljišč, stavb, objektov in naprav se izvaja na osnovi pogojev podanih v smernicah in mnenjih nosilcev urejanja prostora in so del OPPN.

– Dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene, v protiprašni izvedbi (asfaltirane) ter odvodnjavane. Vse prometne površine se označijo z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.

– Kanalizacija, vodovodi, plinovod, telefonski in drugi vodi ter podobne naprave, se smejo napeljevati v območju ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji, ki so določeni v smernicah in mnenjih tega OPPN.

– Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinskih cestah in na ceste same ter promet na njih, je raba prostora v varstvenih pasovih cest omejena v skladu z določili Odloka o občinskih cestah.

– Na sosednjih zemljiščih, ki neposredno mejijo na območje obdelave, se lahko izvaja komunalna in cestna infrastruktura za potrebe funkcioniranja območja, ki je določeno v tem OPPN.

17. člen

(pogoji za prometno urejanje)

Za dovoz do stanovanjskih objektov se izdela nova dovozna cesta. S cestnim priključkom se priključuje na lokalno cesto naselja Tešanovci. Skupna širina cestnega sveta znaša do 7,50 m. Nova prometnica se izvede v širini 5,00 m. Vzdolž prometnice se izvede enostranski ali dvostranski pločnik širine 1,25 m.

Vse prometne površine se asfaltirajo in opremijo s talno in vertikalno prometno signalizacijo.

Peš promet se odvija po pločniku za pešce. Vse peš površine za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz nedrsečih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi morajo ustrezati veljavnim normativom. Invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike.

Kolesarski promet se odvija po cestišču.

18. člen

(pogoji za mirujoči promet)

Parkiranje osebnih vozil za stanovalce in obiskovalce se ureja individualno na gradbenih parcelah. Parkirišča se tlakujejo s tlakovci ali se asfaltirajo. Štiri parkirišča se lahko uredijo ob koncih dovozne ceste.

19. člen

(padavinske vode)

Padavinske vode, ki odtekajo s streh, je, po mehanskem čiščenju (peskolovi), treba odvajati posredno v podzemne vode (ponikanje). Če ponikanje ni možno se očiščene padavinske vode s streh lahko zbirajo v zbiralnikih deževnice, iz katerih je urejen iztok v bližnji obcestni jarek.

Padavinske vode, ki odtekajo z utrjenih površin (parkirišča, dovozne ceste, dvorišča), očiščene v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05), se lahko odvajajo po meteorni kanalizaciji v obstoječi obcestni jarek, ki se izliva v potok Lipnico.

Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba načrtovati na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (92. člen ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02), kar pomeni, da je treba predvideti ukrepe za upočasnitev odtoka padavinskih voda v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki, zbiralniki deževnice …).

20. člen

(vodno soglasje)

Za vse posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vode in vodni režim, je treba pridobiti vodno soglasje.

21. člen

(vodna pravica)

Za vsako rabo vodnega vira, ki presega meje splošne rabe, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.

22. člen

(vodovodno in hidrantno omrežje)

Vsi predvideni objekti se priključijo na javno vodovodno omrežje območja, katero se navezuje na obstoječ primarni vod M. Sobota – Bogojina (upravljalec Komunala d.o.o. Murska Sobota).

V območju obdelave se izvede hidrantna mreža, ki poteka vzdolž dovozne ceste. Nadzemni požarni hidrant se namesti na vsakih 80 m, skladno s predpisi o hidrantnem omrežju, z minimalnim presekom cevi O100.

23. člen

(komunalne odpadne vode)

Komunalne odpadne vode se morajo voditi ločeno po novem vodotesnem kanalizacijskem omrežju, ki mora biti priključeno na obstoječo javno kanalizacijsko omrežje s komunalno čistilno napravo Tešanovci.

24. člen

(kanalizacija)

Kanalizacija se izvede kot ločeni sistem. Odvajanje odpadne komunalne vode se zaradi višinske kote kanalizacije izvede s tlačnim vodom na priključni jašek 351.

25. člen

(elektroenergetsko omrežje in razsvetljava)

Objekti se priključijo na elektro omrežje preko predvidene TP (parcela 18). Točen potek tras električnih vodov in lokacija nove transformatorske postaje se določi na podlagi posebne projektne dokumentacije.

Ob dovoznih cestah se predvidi minimalna razsvetljava, ki še zagotavlja ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči, varen in pravilen potek prometa. Postavijo se enotno oblikovane tipske svetilke višine do 7 m.

26. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja. Telefonski kabli se polagajo glede na potrebe v dovozni cesti, na podlagi posebnih strokovnih podlag.

27. člen

(kabelsko komunikacijski – catv sistem)

Obravnavano območje je v neposredni bližini obstoječega omrežja kabelske televizije. Za novo predvidene objekte se določa priključitev na kabelski TV sistem z izvedbo podzemnih razvodov. Kablovodi morajo biti vkopani in v zaščitnih ceveh v predpisanih vertikalnih in horizontalnih odmikih od ostalih komunalnih vodov. Načeloma trasa kablovoda poteka izven vozišča cest, oziroma v hodnikih za pešce.

28. člen

(ogrevanje in priprava tople sanitarne vode)

Ogrevanje bo individualno iz lastnih kotlovnic v objektih. Kurilni medij je lahko kurilno olje, hranjeno v cisternah znotraj ali zunaj objekta ali plin, hranjen v zunanjih plinskih rezervoarjih, trdo kurivo ali pa toplotna črpalka.

Lokacija rezervoarjev na posamezni parceli se določi v posebni strokovni podlagi, ob upoštevanju predpisov tako, da ne poslabšuje pogojev bivanja na sosednjih parcelah. Cisterna se praviloma locira v notranjosti parcele. Kolikor to ni mogoče se zamaskira z lahko montažno steno ali rastlinjem.

Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.

Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:

– izboljšuje toplotna izolacija objektov,

– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,

– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,

– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.

Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:

– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,

– soproizvodnja,

– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,

– toplotne črpalke.

Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.

29. člen

(odstranjevanje odpadkov)

Predvideno je ločeno zbiranje odpadkov po posamezni parceli v tipskih posodah. Ob priključku južne dovozne ceste (parcela 19) se uredi ekološki otok, kjer se ločeno zbirajo odpadki (steklo, plastika, kovine …) s širšega območja. Odvoz odpadkov je urejen na krajevno običajen način.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

30. člen

(varstvo pred hrupom)

Celotno območje obdelave je na podlagi uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju predpisov o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvrščeno v III. območje varstva pred hrupom, zato v območju niso dopustne dejavnosti, ki bi presegale mejne ravni hrupa (podnevi 60 dBA, ponoči 50 dBA).

Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju določene z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) in Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05). v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in določili občinskih prostorskih aktov Občine Moravske Toplice.

Ukrepi za zmanjšanje hrupa pri izvajanju plana so naslednji:

– pri izvajanju gradbenih del naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave.

31. člen

(varstvo zraka)

Upoštevati je potrebno določila Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), Uredbe o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00, 50/01, 46/02, 49/03, 45/04). Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti.

32. člen

(način ravnanja s plodno in odvečno zemljo)

Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo in jo deponirati na primernem mestu v nasipu višine največ 2 m ob gradbišču. Po končanih gradbenih delih se humus uporabi za ureditev zunanjih zelenih površin.

33. člen

(varstvo narave)

Obravnavani poseg se ne nahaja v območju varstva narave.

34. člen

(varstvo kulturne dediščine)

Obravnavane parcele ne ležijo v območju varstva kulturne dediščine.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

35. člen

(varstvo pred požarom)

Požarno varstvo objektov na območju urejanja je urejeno v skladu z veljavnimi požarno varstvenimi predpisi.

Za zadostno oskrbo z vodo za gašenje je v ulici urejeno hidrantno omrežje.

Za potrebne protipožarne ločitve na podlagi 3. člena pravilnika o požarni varnosti v stavbah se uporabijo ustrezni gradbeni materiali. Razmik med objekti je več kot 8,00 m.

Zadostna nosilnost konstrukcije ter preprečitev širjenja požara po stavbi bo zagotovljena z izborom ustreznega gradbenega materiala in statično presojo.

Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja pri požaru po hodnikih in stopniščih ter zunanjih odprtih zelenih površinah. Dostopi in dovozi do objekta so omogočeni iz vseh strani. Delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene na dovozih in dostopih ter odprtih zelenih površinah.

Pri pripravi OPPN so upoštevana tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov in možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

Za zaščito pred požarom se zagotovi:

– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,

– požarno varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,

– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,

– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.

36. člen

(varstvo pred potresom)

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih.

37. člen

(obramba in zaščita)

Zaklonišč v skladu u Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.

VIII. NAČRT PARCELACIJE

38. člen

(prikaz parcelacije)

Predlog parcelacije je izdelan v državnem koordinatnem sistemu. Grafični prikaz je na listu 6 Tehnični elementi zakoličenja objektov in gradbenih parcel. Mejne točke parcel so razvidne iz istega načrta.

IX. ETAPNOST IZVEDBE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

39. člen

(etapnost izvedbe)

Pred izvedbo vseh del je potrebno pravno urediti status zemljišč.

Prvo fazo izvedbe del predstavlja sanacija opuščene gramozne jame.

Izvedba parcelacije predstavlja drugo fazo del.

Tretjo fazo po izvršeni parcelaciji predstavlja gradnja komunalne opreme celotnega območja z ureditvijo dovozne ceste.

Tretja faza je izgradnja stavbnih objektov.

Prostorska ureditev se lahko izvede v več etapah. Posamezna etapa mora predstavljati zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve. Izvedba etap je lahko sočasna ali ločena, odvisno od izkazanega interesa investitorja.

40. člen

(pogoji in zahteve za izvajanje prostorskih ureditev)

Investitor si mora pred izvedbo zemeljskih del pridobiti geotehnične pogoje za temeljenje objektov.

V projektni dokumentaciji mora biti predviden način zaščite javnega komunalnega in cestnega omrežja ter bližnjih zemljišč in objektov.

X. ODSTOPANJA

41. člen

(dopustna odstopanja pri projektni dokumentaciji)

Odstopanja od širine cest in pločnikov ter v poteku komunalne in energetske infrastrukture so dovoljena v širini do ±1,00 m, v kolikor to dopušča situacija na terenu, ob soglasju z vsemi pristojnimi institucijami in lastniki zemljišč, ki jih spremembe tangirajo.

Spremembe namembnosti zemljišč, stavb, objektov in naprav, razen tistih, ki so dovoljene s tem odlokom, načeloma niso dovoljene, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za bivanje.

Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN.

XI. OBVEZNOSTI INVENSTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN

42. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

Investitorji in izvajalci so dolžni zagotoviti:

– zgraditev komunalnih naprav znotraj območja sočasno z izgradnjo stavb oziroma predhodno, če je to potrebno, vse na podlagi predhodno izdelanega programa komunalnega opremljanja območja;

– pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah;

– izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev morebitnih vplivov podtalnice na gradnjo in bodoče uporabnike v predelih, kjer ta možnost obstaja;

– izvedbo ukrepov za varovanje bivalnega in delovnega okolja pred negativnimi vplivi iz okolice;

– vse potrebne varnostne ukrepe na gradbišču;

– v času izvajanja nemotene dovoze in dostope do obstoječih objektov in zemljišč ter nemoteno komunalno oskrbo objektov.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

43. člen

(nadzor nad izvajanjem OPPN)

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

44. člen

(shramba sprejetega OPPN)

OPPN za stanovanjsko naselje Tešanovci je stalno na vpogled pri pristojnem oddelku Občine Moravske Toplice.

45. člen

(začetek veljavnosti OPPN)

Odlok začne veljati v osmih dneh od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-00017/2009/502

Moravske Toplice, dne 3. novembra 2009

Župan

Občine Moravske Toplice

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje Tešanovci (Uradni list Republike Slovenije, št. 9/2015) vsebuje naslednjo prehodno določbo:

13. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.