Na podlagi 13. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št.
16/2008, 123/2008, 8/2011, 30/2011 odl. US; v nadaljnjem
besedilu: ZVKD-1) in 16. člena
Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št ) ter
predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki jih je izdelal
Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Celje, novembra 2011 je
Občinski svet Občine Zreče na svoji .... redni seji dne sprejel |
ODLOK |
O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV
LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE ZREČE |
1. člen |
S tem odlokom Občina
Zreče razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju
Občine Zreče. |
2. člen |
Namen odloka je, da se
ohranijo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične,
etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter da se zagotovi
njihov nadaljnji obstoj v Občini Zreče. |
3. člen |
Če ta odlok v svojih
določbah za posamezno enoto dediščine, ki se razglaša za
spomenik ne določi drugače, se za enoto dediščine pod
naslednjimi označbami odloka določa: |
- pod a) natančna
lokacija spomenika, |
- pod b) opis
lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, |
- pod c) varstveni
režim spomenika, |
- pod d) vplivno
območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in
vizualne lastnosti ter pomen spomenika. |
4. člen |
Kulturno dediščino
predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače
oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma
ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in
njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj,
značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru,
katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in
civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere
značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in
širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega
pomena. |
Spomeniki so posamezni
premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja
ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem: |
- arheološka najdišča
so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je
stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih
obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki; |
- stavbe so eno- ali
večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer
stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega,
tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne,
javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir
profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene
bogoslužju; |
- parki in vrtovi so
deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali
oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst
sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki,
zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve
javnih prostorov); |
- stavbe s parki in
vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in
grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi
(dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom,
zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi; |
- spominski objekti ali
kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja
spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo,
dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in
kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške
objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost; |
- drugi objekti in
naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več
sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso
bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer
stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega
razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske
objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne
infrastruktur, objekte urbane opreme, signalne ter merilne
naprave in objekte ter zidove in jarke; |
- naselja in njihovi
deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča
z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska
(zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg,
četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s
pripadajočimi zemljišči; |
- kulturna krajina je
del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi
sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno
določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne
značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in
zgodovinske krajine. |
- ostalo je zvrst, v
katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče
uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti. |
5. člen |
Kot kulturni spomenik
lokalnega pomena se razglasijo arheološka najdišča: 1. Bukovlje
pri Stranicah - trgovska cesta Dunaj-Trst, EŠD: 16880 |
a. Trasa poteka preko
naslednjih parcel: 1390/2, 1421, 1568/1, k.o. Preloge |
Meje območja kulturnega
spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu
1:5000, na DKN v merilu 1:2880 |
b. V kolovozu vidni
ostanki kamnitega cestnega tlaka, ostanek komercialne ceste
Dunaj |
- trst. Možna trasa
srednjeveške ceste in alternativne variante antične itinerarske
ceste Celeia |
- Petoviona. |
c. Varstveni režim
določa: |
- v zemljišče se posega
izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru
druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možne umestitve
objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti
predhodno arheološko raziskavo, |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj mora biti omejen na minimum, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
- v primeru odkritja
kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovedanih
ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno
vključiti v turistično ponudbo kraja, |
- če se poseg, ki je v
interesu znanstvenega proučevanja opravlja na že deloma
prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija
odkritega, |
- stroški prezentacije
odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno
razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih
stroškov arhiva najdišč, |
- prepovedano je
odkopavati, nasipavati ali kako drugače posegati v teren, |
- prepovedano je
graditi vse vrste objektov, vključno z infrastukturnimi in
komunalnimi vodi, |
- prepovedano je
nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati
površinske arheološke najdbe, |
- prepovedano je
postavljati reklamne table ali druge napise. |
2. Skomarje - arhološko
najdišče Kladnik, EŠD: 10345 |
a. Trasa poteka preko
naslednjih parcel: 736/3, 95, k.o. Skomarje |
Meje spomenika so
vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na
digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. |
b. Dve antični gomili,
v bližini domačije Skomarje 17; v eni odkrit nagrobnik CIL III
5290+11707 (2. Stol.). vzidan v bližnji kapeli. |
c. Varstveni režim
določa: |
- v zemljišče se posega
izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru
druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve
objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti
predhodno arheološko raziskavo; |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok; |
- v primeru odkritja
kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih
ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno
vključiti v turistično ponudbo kraja; |
- stroški prezentacije
odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno
razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih
stroškov arhiva najdišč; |
- prepovedano je
odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren; |
- prepovedano je
graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in
komunalnimi vodi; |
- prepovedano je
nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati
površinske arheološke najdbe; |
- prepovedano je
postavljati reklamne table in druge napise. Izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: |
- po predhodni
arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati
infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati
raziskav lahko pomenijo spremembo projekta. |
3. Stranice -
arheološko najdišče Sv. Lovrenc, EŠD: 10346 |
a. Trasa poteka preko
naslednjih parcel: |
*7, 1/1, 1/2 osrednji
del, 1427/1 severovzhodni del, 1427/4 severovzhodni del, 1427/5,
1437, 1438, 1439, 1440, 160 osrednji in vzhodni del, 164, 166/1,
166/2, 18/1 severozahodni del, 96/1, 97/1, 97/3, 97/4, 97/5,
k.o. Stranice |
Meje spomenika so
vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na
digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. |
b. Na prostoru
pokopališča okoli cerkve sv. Lovrenca leži antično grobišče. V
cerkev,
župnišče in pokopališki zid je vzidanih več antičnih spolij. |
c. Varstveni režim
določa: |
- v zemljišče se posega
izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru
druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve
objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti
predhodno arheološko raziskavo; |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok; |
- v primeru odkritja
kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih
ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno
vključiti v turistično ponudbo kraja; |
- stroški prezentacije
odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno
razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih
stroškov arhiva najdišč; |
- prepovedano je
graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in
komunalnimi vodi; |
- prepovedano je
nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati
površinske arheološke najdbe; |
- prepovedano je
postavljati reklamne table in druge napise. |
Izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: |
- po predhodni
arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati
infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati
raziskav lahko pomenijo spremembo projekta. |
4. Zreče - arheološko
najdišče Brinjeva gora, EŠD: 889 |
a. Trasa poteka preko
naslednjih parcel: |
1353/1 jugovzhodni del,
355, 356, 357/2, 357/3, 358, 359, 360/2, 361, 364/1 osrednji in
vzhodni del, 364/2, 364/3, 365, 366/1, 366/2, k.o. Zreče, 487/8
jugovzhodni del, k.o. Brezje pri Oplotnici |
Meje spomenika so
vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na
digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. |
b. Pobočje pod vrhom
Brinjeve gore je prostor, ki je bil kontinuirano poseljeno od
zgornje bronaste dobe do pozne antike. Poznoantična utrjena
naselbina je na mestu prazgodovinske naselbine z žganimi in
skeletnimi grobovi in gomilo iz bronaste dobe. |
c. Varstveni režim
določa: |
- v zemljišče se posega
izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru
druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve
objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti
predhodno arheološko raziskavo; |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok; |
- v primeru odkritja
kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih
ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno
vključiti v turistično ponudbo kraja; |
- stroški prezentacije
odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno
razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih
stroškov arhiva najdišč; |
- prepovedano je
odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren; |
- prepovedano je
graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in
komunalnimi vodi; |
- prepovedano je
nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati
površinske arheološke najdbe; |
- prepovedano je
postavljati reklamne table in druge napise. |
Izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: |
- po predhodni
arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati
infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati
raziskav lahko pomenijo spremembo projekta. |
5. Zreče - arheološko
najdišče Nova Dobrava, EŠD: 10348 |
a. Trasa poteka preko
naslednjih parcel: |
111/1, 112/1, 112/17,
112/18, 112/19, 112/20, 112/22, 886/1 osrednji del, k.o. Zreče |
Meje spomenika so
vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na
digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. |
b. Na zavarovanem
območju leži devet deloma prekopanih antičnih gomil, največja
ima premer 11 metrov in ohranjeno višini 0,7 metra. Ob
arheološkem sondiranju v letu 2007 je bilo v osrednjem delu
parka Term Zreče odkrito prazgovodinsko najdišče (pozna
bronasta doba) občasne, pretežno gospodarske narave (drvarstvo,
glinokopi,...) |
c. Varstveni režim
določa: |
- v zemljišče se posega
izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru
druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve
objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti
predhodno arheološko raziskavo; |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok; |
- v primeru odkritja
kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih
ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno
vključiti v turistično ponudbo kraja; |
- stroški prezentacije
odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno
razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih
stroškov arhiva najdišč; |
- prepovedano je
odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, |
- prepovedano je
graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in
komunalnimi vodi; |
- prepovedano je
nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati
površinske arheološke najdbe; |
- prepovedano je
postavljati reklamne table in druge napise. |
Izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: |
- po predhodni
arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati
infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati
raziskav lahko pomenijo spremembo projekta. |
6. Zreče -
arheološko najdišče Zgornje Zreče, EŠD: 10347 |
a. Trasa poteka preko
naslednjih parcel: |
1349/2 severozahodni
del, 1350/2, 646/1 severovzhodni del, 654/3, 654/5 jugovzhodni
del, 654/6, 654/7, 655/1 jugozahodni del, 655/2 jugozahodni del,
657/1, 657/2, 657/3, 663/1 jugozahodni del, k.o. Zreče |
Meje spomenika so
vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na
digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. |
b. Ostanki
prazgodovinske naselbine, časovno sodijo v neolitik in
eneolitik, podrobneje neopredeljeno. |
c. Varstveni režim
določa: |
- v zemljišče se posega
izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru
druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve
objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti
predhodno arheološko raziskavo; |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok; |
- v primeru odkritja
kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih
ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno
vključiti v turistično ponudbo kraja; |
- stroški prezentacije
odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno
razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih
stroškov arhiva najdišč; |
- prepovedano je
odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, |
- prepovedano je
graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in
komunalnimi vodi; |
- prepovedano je
nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati
površinske arheološke najdbe; |
- prepovedano je
postavljati reklamne table in druge napise. Izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: |
- po predhodni
arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati
infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati
raziskav lahko pomenijo spremembo projekta; |
- po predhodnih
arheoloških raziskavah v urbaniziranih področjih je sanacija
obstoječih objektov in nadomestna gradnja. |
7. Zreče - ruševine
gradu Freudenberg, EŠD: 10349 |
a. Trasa poteka preko
naslednjih parcel: |
519, k.o. Brezje pri
Oplotnici, 367 vzhodni del, k.o. Zreče |
Meje spomenika so
vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na
digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. |
b. Od nekdanjega gradu
Freudenberg, prvič omenjenega 1224, zadnjič pa v 15. stol., je
ohranjenih le še nekaj temeljnih zidov. V konfiguraciji
zemljišča sta razvidna še dva
jarka. |
c. Varstveni režim
določa: |
- v zemljišče se posega
izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru
druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve
objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti
predhodno arheološko raziskavo; |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok; |
- v primeru odkritja
kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih
ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno
vključiti v turistično ponudbo kraja; |
- stroški prezentacije
odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno
razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih
stroškov arhiva najdišč; |
- prepovedano je
odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren; |
- prepovedano je
graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in
komunalnimi vodi; |
- prepovedano je
nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati
površinske arheološke najdbe; |
- prepovedano je
postavljati reklamne table in druge napise. Izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: |
- po predhodni
arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati
infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati
raziskav lahko pomenijo spremembo projekta. |
8. Loška gora pri
Zrečah - grad Lušperk, EŠD: 10350 |
a. Trasa poteka preko
naslednjih parcel: |
200 del, 213/2 del,
213/3, k.o. Loška gora pri Zrečah, vplivna območja: 17, 200 del,
214, 216, 16/1, 208/2, 213/1, 213/2 del, 228/1, 228/3, k.o.
Loška gora pri Zrečah Meje spomenika so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem
načrtu DKN v merilu 1:2880. |
b. Grad leži na strmem
griču na desnem bregu reke Dravinje v naselju Loška gora pri
Zrečah. Od gradu, ki je v virih omenjen v 13. stoletju je
ohranjeno le precej visoko obodno zidovje, pozidano na
poligonalni talni ploskvi in delno viden obrambni jarek.
Njegove notranje sestavine so neopredeljive. |
c. Varstveni režim
določa: |
- v zemljišče se posega
izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru
druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve
objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti
predhodno arheološko raziskavo, |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj mora biti omejen na minimum, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kor
kontrolni blok, |
- v primeru odkritja
kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovedanih
ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno
vključiti v turistično ponudbo kraja, |
- stroški prezentacije
odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno
razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih
stroškov arhiva najdišč, |
- prepovedano je
odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, |
- prepovedano je
graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in
komunalnimi vodi, |
- prepovedano je
nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati
površinske arheološke najdbe, |
- prepovedano je
postavljati reklamne table in druge napise. |
Izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: |
- po predhodni
arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati
infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati
raziskav lahko pomenijo spremembo projekta. |
6. člen |
Kot kulturni spomenik
lokalnega pomena se razglasijo stavbe: 1. Boharina - hiša
Boharina 31; EŠD: 10351 |
a. parc.št. 537/3 del,
k.o. Loška gora |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Hiša stoji na
idilični lokaciji sredi samotne jase na pobočju vzhodno od
Sopočnice. Delno zidana vrhkletna stavba ima leseni del grajen
iz tesanih brun z vogalno vezavo na križ, zidani del pa je grobo
ometan. Do glavnega vhoda vodi okoli hiše zavita steza z
lesenimi stopnicami. Na tramu v hiši in nad obokanimi vhodnimi
vrati je letnica 1709, ki priča o času postavitve, stavba pa je
vrisana tudi v Franciscejskem katastru za Štajersko iz leta
1824. Ohranjeno je avtentično stavbno pohištvo. Lesena okna so
dvokrilna, vsako krilo je razdeljeno na tri polja. Na glavni
fasadi je ohranjena freska z motivom konja in otroka. Dvokapna
streha z delnima čopoma je krita s skodlami. |
Že sama datacija in
zasnova dajeta hiši visoko zgodovinsko, kulturno, družbeno in
gradbeno razvojno vrednost. Z ohranjenimi likovno-arhitekturnimi
elementi ter družbenozgodovinsko pričevalnostjo ima objekt
lastnosti kulturnega spomenika lokalnega pomena. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
Zavarovano območje je
namenjeno: |
- ohranitvi značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitvi obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitvi kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepovedi vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
d. parc. št.: 531/1,
531/2, 531/3, 535/1, 535/2, 536, 537/1, 537/2, 537/3 severni in |
osrednji del, 538, 539,
726 Za vplivno območje varstveni režim določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. 2. Boharina - žaga
domačije Boharina 17, EŠD: 31 |
a. parc. Št. 287/1 del,
k.o. Loška gora |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Žaga stoji ob potoku
Ločnica, severozahodno od jedra vasi in od domačije Boharina 17.
Ob njej je do nedavnega stal tudi kamnit mlin s parom kamnov na
spodnji vodni pogon. |
Žaga je tip
venecijanke, postavljene leta 1914. Prvotno je bila na pogon z
vodnim vretenom, kasneje pa s Peltonovo turbino. Stavba je
lesena, stoji pa na kamnitih in lesenih stebrih. V podaljšku
žage je bila dozidana bajta za žagarja. Somerna dvokapnica je
prekrita z opečnim zareznikom. |
Stavba priča o nekdanji
podobi življenja in oblikah gospodarjenja velikih kmetij na
južnem pobočju Pohorja. Lesarstvo in žagarstvo sta bili temeljni
dopolnitvi prevladujočih avtarkičnih oblik gospodarstev, danes
pa so žage in mlini tega območja večinoma porušeni ali
predelani. Žaga domačije Boharina 17 predstavlja enega redkih še
ohranjenih objektov tehniške dediščine v občini, zato ji lahko
pripišemo vrednost kulturnega spomenika lokalnega pomena. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
3. Čretvež - hiša
Čretvež 6, EŠD: 15586 |
a. parc.št. 1722/1,
k.o. Preloge |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Znotraj domačije
Čretvež 6 (EŠD 15583) stoji vrhkletna zidana hiša pravokotnega
tlorisa z razporeditvijo prostorov okrog osrednje veže. V
osrednji osi je vhod, do katerega vodijo kamnite stopnice,
postavljene pravokotno na fasado in pokrite s podaljšano
strešico. Stopnišče je obdano s podpornim zidom, dva stebrička
pa podpirata streho. Okrog fasad so razporejena okna z
ohranjenimi neokrnjenimi odprtinami. Vhod v kletni del je na
stranski fasadi. Hiša je v celoti gladko ometana in beljena,
dvokapna streha z delnima čopoma je krita z opečnim bobrovcem. V
notranjščini so ohranjeni številni detajli: obdelava prostorov,
črna kuhinja, krušna peč in pohištvo. |
Hiša je pomembna po
tipološki plati oziroma arhitekturni zasnovi in podobi, ki jo
glede na vris v Franciscejskem katastru uvrščamo v prvo polovico
19. stoletja ter tudi po socialnem izročilu, ki priča o načinu
življenja kmeta skozi 19. in 20. stoletje. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
4. Dobrovlje pri Zrečah
- Bucijev mlin, EŠD: 26364 |
a. parc.št. 379/3, k.o.
Škalce |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Mlin stoji v sklopu
domačije Dobrava 66, ob potoku Mlinščica, v južnem delu naselja.
Nadstropna zidana stavba je tip valjčnega mlina v treh etažah na
turbino. Postavljen je bil leta 1914. Lesena okna so dvokrilna s
po tremi polji v vsakem krilu. Dvokapna streha je krita z
bobrovcem. Notranjost mlina je izvrstno ohranjena, z vso
pripadajočo opremo kot tudi tabla z napisom 'Kohne Alojz, valčni
mlin'. Ohranjeni so stroji z Dunaja z letnico 1892 ter stroji iz
mariborske tovarne iz leta 1914. |
Zaradi izvrstno
ohranjenega interierja z bogato notranjo opremo predstavlja
Bucijev mlin izjemno dragocen primerek etnoloških tehniških
spomenikov širše regije. Omogoča vpogled v način življenja in
dela mlinarjev ter preučevanje razvoja mlinarstva od začetka 20.
stoletja dalje. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
5. Gorenje pri Zrečah -
cerkev Sv. Kunigunde, EŠD: 3087 |
a. parc.št. 1/4, k.o.
Gorenje pri Zrečah |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Cerkev, ki je
pravilno orientiran sakralni objekt, stoji na grebenu vzhodno od
naselja, severno od vaškega pokopališča. Cerkev sestavljajo
velik, dvonadstropni zvonik na zahodu, pravokotna ladja ob
kateri sta prizidani enako visoki, tristrano zaključeni kapeli,
ladji pa na vzhodu sledi malce ožji, a enako visok prezbiterij s
tristranozaključenim prezbiterijem, na severni strani ladje pa
je ob ladjo prizidana pritlična zakristija. Desno od zakristije
je na severni strani zunanjščine ladje kamnit pazduhast portal z
letnico 1651. Zvonik opasuje močan gotski pristrešen talni
zidec, ladja je brez talnega zidca. Pristrešen talni zidec
opasuje tudi obe kapeli. Zvonica je križno obokana in z lokom
prislonjena na ladjo. Zidano emporo z leseno ograjo nosita dva
toskanska stebra Ladja ima 3 pare preprostih slopov, ki nosijio
tri obočne pole križno grebenastega oboka. med ladjo in
prezbiterijem je slavolok, ki je polkrožno zakljulčen.
Prezbiterij je banjasto obokan s parom sosvodnic Tlak (iz l.
1724) v notranjščini je enoten, marmornat, v kapelah dvignjen za
dve stopnici. Glavni oltar, oba stranska moltarja (posvečena
Angelu varuhu in sv. Valentinu) ter prižnico je izdelal Martin
Spilar (iz Vojnika) v baročni tradiciji okoli leta 1864. Kip
Angela varuha je baročna plastika. Oltarja sv. Vida in Lurške
Matere božje sta iz obdobja neorenesanse. Notranjost cerkve je
okrašena s 14 baročnimi (druga polovica 18. stoletja) slikami
Križevega pota. Orgle na empori so preprosto delo iz 19.
stoletja. Od opreme velja omeniti tudi plastiko Kiržanega v
naravni velikosti, ki je kvalitetno delo iz prve polovice 18.
stoletja. Cerkev se arhivsko prvič omenja l. 1391. Najstarejši
del objekta predstavlja zvonik (14. stoletje), ki je imel kot
campanille na vzhodu sprva leseno, ravno stropano ladjo. K
zvoniku so prizidali ladjo s prezbiterijem, v sredini 16
stoletja so ladji prizidali obe kapeli, ladjo obokali in
preoblikovali prezbiterij. v letu 1651 (kar dokazuje letnica na
portalu) so s portalom prebili severno steno ladje. Najmlajša
stavbna elementa sta zakristija in empora (iz 18. stoletja).
Leta 1882 so cerkev regotizirali, temu pa je leta 1889 in 1899
sledil še zvonik in del ladje. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika., |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po
izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično
arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko
pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na
mestu odkritja), |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum,
zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
- v primeru
oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške
konvencije. |
d. parc.št. 359/2, 48/,
49, 50, 51, 53/1, 53/3, 54, 6/1, 6/3, 67/2, 7/2, 7/3, 7/4, 7/5,
7/6, |
7/7, 9, 939, |
940/1, 941, 942, 954,
955, 961, 962, k.o. Gorenje pri Zrečah Za vplivno območje velja
varstveni režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
6. .Gračič -
gospodarsko poslopje na domačiji Gračič 4, EŠD: 15582 |
a. parc.št. 786 del,
k.o. Radana vas |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Gospodarsko poslopje
je nadstropna stavba, ki je v pritličnem delu zidana in ometana,
v nadstropnem (pod, parna, kašča in skedenj) pa je lesena iz
tesanih brun, ki se na vogalih povezujejo z utorom na križ.
Vzdolž glavne fasade je v nadstropju gank z latami za sušenje
pridelkov. Somerna dvokapnica je krita z opečnim zareznikom. Na
poslopju najdemo vrezano letnico 1838, vrisano pa je tudi že v
Franciscejski kataster za Štajersko iz leta 1825, kar
najverjetneje kaže na zgodnejšo zasnovo. Kljub nekaterim
kasnejšim posegom (prizidka k stranskima fasadama, oblika
strehe) je stavba ohranila veliko mero neokrnjenosti, odlikujejo
pa jo tudi številni detajli, tlakovanje v hlevih, uporaba
lesenih klinov in kovanih žebljev, opečni oboki in vrezana
letnica 1838. Zaradi navedenih značilnosti in uporabnosti ima
stavba lastnost kulturnega spomenika. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
d. parc.št. 537, 538,
539, 786 jugozahodni del, k.o. Radana vas Za vplivno območja
velja varstveni režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
7. Koroška vas na
Pohorju - preužitkarska hiša Koroška vas 3, EŠD: 10353 |
a. parc.št. 1392/2 del,
k.o. Gorenje pri Zrečah |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Na osameli jasi
severozahodno od vaškega jedra stoji deloma lesena, deloma
zidana vrhkletna preužitkarska hiša pravokotnega tlorisa. Bruna,
iz katerih je grajen večji del hiše, so tesana in imajo vogalno
vezavo na križ. Deloma je ohranjeno avtentično leseno stavbno
pohištvo. Dvokapna streha z delnima čopoma je krita s skodlami.
Nekoč je bila hiša namenjena preužitku, danes pa med drugim
služi taborniškemu društvu. Datiramo jo lahko v prvo polovico
19. stoletja, kar potrjujeta tudi ob glavnem vhodu napisana
letnica 1835 in vris v Franciscejskem katastru za Štajersko iz
leta 1824. Stavba je pomembna predvsem s socialnega vidika, saj
omogoča vpogled v življenje preužitkarjev od začetkov 19.
stoletja dalje, sama zasnova in način gradnje iz pretežno lesene
konstrukcije pa ji dajeta tudi precejšnjo gradbenorazvojno
vrednost. Zaradi vsega navedenega ocenjujemo, da ima hiša
vrednost kulturnega spomenika lokalnega pomena. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
d. parc.št. 1391,
1392/1, 1392/2 osrednji in južni del, k.o. Gorenje pri Zrečah Za
vplivno območje velja režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. 8. Radana vas - hiša
Radana vas 11, EŠD: 10355 |
a. parc.št. 753, k.o.
Radana vas |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Stanovanjska hiša je
zidana pritlična stavba podolžnega tlorisa. Zgrajena je bila
leta 1844, o čemer priča letnica na kamnitem portalu glavnega
vhoda. Prvemu lastniku je služila tudi kot gostilna oz.
»pušlšank«, naseljena pa je bila do leta 1986. Vris v
Franciscejskem katastru za Štajersko najverjetneje nakazuje na
starejšo zasnovo. Zgrajena je v tradiciji t.i. kmečkega
klasicizma z izrazito somernostjo v oblikovanju zunanjščine in
razporeditve notranjih prostorov. Gladko zaribana fasada ima
ohranjeno bogato členitev in avtentično stavbno pohištvo. V
notranjosti je ohranjena stara peč, obokan strop in lesen pod.
Čopasta dvokapnica je krita deloma z bobrovcem, deloma pa s
cementno kritino. Hiša je ena redkih primerov dolinskih stavb s
celovito ohranjeno klasicistično členitvijo na zunanjščini,
zaradi česar je pomembna za preučevanje razvoja stavbarstva in
uveljavljanja posameznih likovnih slogov tudi na sicer
preprostejši podeželski arhitekturi. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
d. parc.št. 43/1
severozahodni del, 59, 60/2, 736/1, 736/3, 754, k.o. Radana vas
Za vplivno območje velja režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. 9. Radana vas - mlin na
domačiji Radana vas 6, EŠD: 15581 |
a. parc.št. 7/1, k.o.
Radana vas |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Vodni mlin je
zasnovan kot preprosta enocelična stavba pravokotnega tlorisa in
je v celoti lesen, s pokončno zbitimi deskami. Postavljen je ob
mlinščici reke Dravinje z jezom in zapornicami. V notranjščini
je ohranjen mlinski mehanizem z enim parom mlinskih kamnov, s
pogonom enega mlinskega kolesa na spodnjo vodo. Mlin je bil po
pripovedovanju postavljen leta 1922. Čeprav gre za mlajšo
tehniško dediščino, predstavlja posebnost v oblikovanju,
izrednega pomena pa je njegova funkcija, saj ga lastniki še
vedno uporabljajo za lastne potrebe. Mlin je pomemben zaradi
funkcije, stopnje ohranjenosti, arhitekturne posebnosti in
postavitve v prostoru. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
d. parc.št. 7/1 južni
del, 740/1 osrednji del, 8 jugovzhodni del, k.o. Radana vas Za
vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- - prepoved
vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. 10. Radana vas
- zidanica pri hiši Radana vas 20a, EŠD: 15580 |
a. parc.št. 766, k.o.
Radana vas |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Zidanica je
pritlična stavba, zidana iz kamna in ometana. Streha je somerna
dvokapnica z delnima čopoma, krita z bobrovcem. Strešni napušč
je v obliki segmentnega loka. Edina odprtina so široka lesena
dvokrilna vrata, ki se zapirajo z redko ohranjenim mehanizmom na
notranji zapah, ki ga največkrat srečamo pri kaščah v Savinjski
dolini. Zapah se odpira skozi manjšo odprtino z ustrezno
oblikovanim prijemalom z zunanje strani. V notranjščini je po
tleh zbita zemlja. Zidanico odlikuje stavbna masa preprostega,
a stilno zanimivega oblikovanja. Je ena redkih na južnih
obronkih Pohorja, ki je neokrnjena in s postavitvijo v prostoru
predstavlja avtentično krajinsko podobo. Stavba je vrisana
Franciscejski kataster za Štajersko, kar njeno gradnjo postavlja
v prvo četrtino 19. stoletja. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
d. parc.št. 108, 109,
110, 111, 112, 90/2, 92/2, k.o. Radana vas Za vplivno območje
velja varstveni režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
11. Radana vas -
zidanica pri hiši Radana vas 26, EŠD: 15579 |
a. parc.št. 768, k.o.
Radana vas |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Zidanica je
pritlična stavba, zidana iz kamna, ometana in beljena z beležem
opečnega barvnega tona. Streha je somerna dvokapnica z delnima
čopoma, obnovljena in krita z novejšim opečnim zareznikom.
Strešni napušč je ob glavni fasadi nazobčane oblike, sicer je
zaobljen. Glavno fasado krasijo bogato izrezljana dvokrilna
vrata, obdana z lesenim portalom. Na zatrepni fasadi so line v
obliki kare, ostale kletne line so pravokotne. Stavba je
vrisana v Franciscejski kataster za Štajersko, kar izkazuje, da
je bila postavljena pred letom 1825. Zidanico odlikuje mogočna
stavbna masa, ki v socialnem pogledu odraža način življenja
premožnega kmeta-vinogradnika. Je ena redkih na južnih obronkih
Pohorja, ki je neokrnjena in s postavitvijo v prostoru
predstavlja avtentično krajinsko podobo. Uvrščamo jo v prvo
četrtino 19. stoletja. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
d. parc.št. 326/1,
327/1, k.o. Radana vas |
Za vplivno območje
velja varstveni režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. 12. Resnik - cerkev Sv.
Jakoba, EŠD: 3088 |
a. parc.št. 75/5, k.o.
Resnik |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Pravilno orientirana
cerkev stoji na grebenu vzhodno od vasi. Objekt sestavljajo
pravokotna ladja, ki ima na vzhodni strani ožji, tristrano
zaključeni prezbiterij. Ta ima na svoji južni strani prizidan
zvonik v katerem se v pritličju nahaja zakristija. Ladja in
prezbiterij sta krita s skriljem, zvonik s čebulasto streho pa
je prav tako krit s skriljem. Ladja ima banjast obok, s štirimi
pari celih in enim parom polovičnih sosvodnic. Obok prezbiterija
je sestavljen iz petih ostroločnih sosvodnic z robovi,
zakristija pa ima banjast obok. Notranjščina objekta ima
dekorativno figuralno poslikavo iz leta 1885. Veliki oltar,
delo Ignacija Oblaka je iz druge polovice 19. stoletja. Stranska
oltarja (sv. Simona, Jude in oltar Device Marije) sta preprosta
primera zlatih oltarjev iz sredine 17. stoletja. Desno od
glavnega oltarja je kropilnik, ki nosi letnico 1715. V cerkvi so
tudi slike Križevega pota iz prve polovice 18. stoletja. Tlak
objekta je marmornat, na stopnici pod slavolokom nosi letnico
1715 (17 VBAV15). |
V zvoniku, ki je bil
prizidan v 18. stoletju, visi zvon iz 15. stoletja.Najstarejša
dela stavbe sta prezbiterij in vzhodni del ladje (prvotno rano
krite) in sta iz preloma 15. in 16. stoletja. Ostali del cerkve
(zvonik in zahodni del ladje) sta iz 18. stoletja, ko so prvotno
ravno stropano ladjo obokali. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
varovanje oblikovanosti
zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo, fasadnimi
detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
varovanje funkcionalne
zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po
izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično
arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko
pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na
mestu odkritja), |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum,
zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
- v primeru oboroženega
spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije. |
d. parc.št. 131 zahodni
del, 133 jugozahodni del, 134, 136/5 južni del, 309/1 severni
del, 316/4 južni del, 316/5, 316/6, 70/2, 70/3 vzhodni del, 72
vzhodni del, 74/3, 74/4, |
74/5, 75/1, 75/2, 75/3,
75/4, 78/1, 78/2, 78/3, 79 severozahodni del, 86/1 zahodni del,
86/2 zahodni del, 87, 88, 89 zahodni del Varstveni režim
vplivnega območja določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
Vplivno območje je
namenjeno trajni ohranitvi kulturnih vrednot, povečanju
pričevalnosti spomenika, ohranitvi vedute na spomenik ter
pedagoškemu in znanstveno-raziskovalnemu delu. 13. Resnik - hiša
Resnik 22, EŠD: 16892 |
a. parc.št. 177/4, k.o.
Resnik |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Severno od cerkve
sv. Jakoba, v osrednjem delu naselja, stoji vrhkletna hiša, ki
je postavljena s krajšo fasado ob breg. Grajena je iz tesanih
brun z vogalno vezavo na lastovičji rep, vse štiri fasade pa so
obite z lesenim opažem iz pokončnih, v zatrepnem delu pa iz
vodoravnih desk. Kletni del je zidan s kamnom in ometan. Somerna
dvokapnica je krita z eternitom in ima na vsaki strešini po eno
frčado. Stavbno pohištvo je leseno, okna imajo lesena polkna. V
notranjosti je ohranjena peč in precej pohištva. Stavba je
vrisana že v Franciscejski kataster za Štajersko iz leta 1824,
letnica 1852, ki jo najdemo na tramu v hiši pa najverjetneje
priča o času, ko je stavba dobila končno podobo. V času
narodnoosvobodilnih bojev je bil v tej hiši sedež IV. operativne
cone, v letih 1990 in 1991 pa tajno skladišče orožja
teritorialne obrambe, zaradi česar je Zveza veteranov vojne za
Slovenijo na glavno fasado postavila zahvalno tablo. Hiša Resnik
22 s svojo postavitvijo in tlorisno zasnovo omogoča vpogled v
način življenja na podeželju od sredine 19. stoletja dalje, kar
ji daje precejšen družbenozgodovinski pomen. Zaradi lesene
konstrukcije ni zanemarljiva niti gradbenorazvojna vrednost,
zgodovinsko pa je pomembna tudi zaradi namembnosti, ki jo je
imela v vojnih časih. c. Za spomenik velja varstveni režim, ki
določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
14. Skomarje - cerkev
Sv. Lamberta, EŠD: 3362 |
a. parc.št. 811, k.o.
Skomarje |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Pravilno orientirana
cerkev stoji na robu, nad zahodnim koncem vasi. Pravokotna
ladja, katere zahodni del je najstarejši, ima na zahodni strani
šilastoločni gotski portal s posnetnim robom iz 15. stoletja.
Vstop do njega predstavljajo preproste pravokotne stopnice. V
osi nad portalom sta dve šilastoločni okenski odprtini. Ladja
ima na južni strani prizidano enako visoko triosminsko
zaključeno kapelo. Ladji proti vzhodu sledi enako visok
triosminsko zaključen prezbiterij. Med kapelo in prezbiterijem
je vrinjen dvonadstropni zvonik s piramidasto streho. Vse
strehe, vključno s streho zvonika, so krite s skriljem.
Zunanjščina objekta je preprosta, s preprostim, rahlo
izstopajočim, talnim zidcem. Na južni fasadi ladje je, levo od
okenske odprtine, vzidana spominska plošča, posvečena Juriju
Vodovniku (1900), desno od okenske odprtine pa je razpelo, krito
s preprosto strešico. Prezbiterij ima na zunanjščini robov
preprosto, monokromno dekorativno poslikavo. Vsa notranjščina
objekta je banjasto obokana, s sosvodnicami. Notranjščina je
nerazčlenjena, preprosta, z leseno pevsko emporo. Ladjo in
prezbiterij povezuje polkrožno zaključen slavolok, ki nosi
plastiki sv. Uršule in sv. Antona Puščavnika. Tlak cerkve je
marmornat. Notranjščina je figuralno-dekorativno poslikana,
avtor te poslikave iz leta 1892 je Andrej Pavlič iz Buč (učenca
znamenitega Tomaža Fantonija). Marijin oltar v kapeli (druga
polovica 18. stoletja) in prižnica z bogato figuraliko (prva
polovica 18. stoletja) sta kvalitetni baročni deli. Glavni oltar
pa je delo Jožefa Vrenka iz 19. stoletja (1841), stranski oltar
pa delo podobarja Andreja Spilerja iz l. 1864. V zvoniku se
nahaja zvon (bogato baročno okrašen) iz leta 1723, ki ga je
izdelal (vlil) Franc Keisser iz Celja. Cerkev je arhivsko prvič
omenjena leta 1313. Najstarejši del današnjega objekta je
zahodni del ladje, iz. 15. stoletja. v prvem desetletju 18.
stoletja so prizidali vzhodni del ladje skupaj s prezbiterijem,
takrat so celoto tudi na novo obokali. V naslednjem desetletju
(1723?) so prizidali današnji zvonik, leta 1834 pa Marijino
kapelo. c. Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po
izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično
arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko
pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na
mestu odkritja), |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum,
zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
- v primeru oboroženega
spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije. |
d. Kulturni spomenik
nima svojega vplivnega območja, ker kot dominanta stoji sredi
varovanega naselja, naselbinskega kulturnega spomenika Skomarje
- Vas (EŠD |
10344) |
Varstveni režim
vplivnega območja določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. 15. Skomarje - hiša
Skomarje 31, EŠD: 10356 |
a. parc.št. 806, k.o.
Skomarje |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Severno od šole
stoji strnjenem delu naselja vrhkletna, deloma lesena, deloma
zidana hiša, ki je z ožjo fasado postavljena ob breg. Leseni del
je izveden iz tesanih tramov z vezavo na lastovičji rep. Kletni
del ima ometano fasado v svetlo rumeni barvi z belimi obrobami
fasadnih odprtin. Na čelni fasadi je prizidana kapelica z
razpelom in kipom Jezusa. Hiša ima lesena okna na križ in s
salonitno valovnico krito somerno dvokapno streho. Datiramo jo
lahko v prvo polovico 19. stoletja. Dobro ohranjene lesene hiše
ima visoko vrednost z gradbenorazvojne perspektive, poleg tega
pa je hiša pomembna tudi zaradi svoje družbenozgodovinske
pričevalnosti, saj omogoča preučevanje načina življenja
preteklih generacij od prve polovice 19. stoletja dalje.
Posebnost hiše Skomarje 31 je kapelica, ki je prizidana ob
južno fasado. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
16. Skomarje - kmečka
hiša Skomarje 30, EŠD: 649 |
a. parc.št. 348/2, k.o.
Skomarje |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Delno podkletena
stanovanjska hiša podolžnega tlorisa je s krajšo fasado
postavljena ob pobočje nad cesto. Skupaj s še nekaj hišami in
osnovno šolo ustvarja manjši zaselek. Postavljena je bila leta
1805, kar potrjuje tudi vris v Franciscejskem katastru za
Štajersko iz leta 1824. Vzhodni, kletni del in temelji so zidani
in ometani, medtem ko je preostali pritlični del lesen, grajen
iz tesanih tramov, ki se na vogalih povezujejo z utori na
lastovičji rep. Prvotno tlorisno zasnovo so okrog leta 1900
razširili in vzdolž retrofasade je stavba dobila prizidek. Hišo
zaključuje masivna strešna konstrukcija, čopasta streha pa je
prekrita s skodlami. Stavba je pomembna zaradi svoje celovite
ohranjenosti ter kot tip prehodne oblike med dimnico in hišo s
črno kuhinjo, kar ji daje posebno mesto v gradbenorazvojnem
merilu. Pomembna je tudi za preučevanje načina življenja vaškega
proletariata, saj je služila kot dom rokodelca (mizarja, kolarja
in sodarja). |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
17. Skomarje - Ošlakova
kovačija, EŠD: 650 |
a. parc.št. 837 del,
k.o. Skomarje |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. V sklopu Ošlakove
domačije, ki leži v gruči ob izlivu Ločnice v Dravinjo, je najti
Ošlakovo kovačijo. Gre za stavbo podolžnega tlorisa s tremi
zidanimi stenami, četrta, vzdolž katere poteka vodno korito, pa
je lesena. Po pisnih virih naj bi bila kovačija postavljena
okrog leta 1770, nad vhodom na južni fasadi pa je ob vrsti
kovaškega okrasja še letnica 1789, ki izpričuje čas, ko je
stavba dobila današnjo podobo. Vrisana je tudi v Franciscejski
kataster za Štajersko iz leta 1824. Kovaški mehanizem poganja
vodno kolo z lopatami na spodnjo vodo. V glavnem prostoru stavbe
je kovaška delavnica, v manjšem pa skladišče za material in
izdelke. V podaljšku kovačije sta še odprt prostor za vozove in
oglje ter zaprt prostor, v katerem je nekoč obratovala hišna
elektrarna. V notranjosti najdemo kovaške priprave na vodni
pogon, na primer repač (kovaško kladivo) in brus. Zračna batna
dvostranska tlačilka, ki predstavlja edini poznani primer tega
tipa, ne obratuje več, prav tako tlačilka za zrak z vodnim
padcem, imenovana »vodno puhalo«, ki je obratovala do leta 1880.
Stavbo prekriva dvokapnica, kritina je bobrovec. Na Ošlakovi
domačiji sta v dolgoletni družinski tradiciji združeni avtohtoni
obliki predelave lesa in obdelovanja železa. Kompleks je
pomemben za preučevanje tehniške kulture in znanj prebivalcev na
tem območju. Pogon večine priprav s pomočjo vodne sile daje tej
poselitveni enoti izjemno spomeniško vrednost. Skoraj vsi
tehnični pripomočki so unikati. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
18. Skomarje - Ošlakova
žaga, EŠD: 15081 |
a. parc.št. 838 del,
k.o. Skomarje |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. V sklopu Ošlakove
domačije, ki leži v gruči ob izlivu Ločnice v Dravinjo, je najti
tudi Ošlakovo žago. Vodna žaga je venecijanka starejšega tipa s
pogonom na vodno kolo z lopatami na spodnjo vodo. Okrog leta
1770 je bila postavljena v prvotni obliki s starim pogonom na
vreteno (špulo), vrisana pa je tudi v Franciscejski kataster za
Štajersko iz leta 1824. Stavba je pretežno lesena, le skladiščni
del je zidan. Dvokapnica je prekrita z bobrovcem in s cementno
opeko. Na Ošlakovi domačiji sta v dolgoletni družinski tradiciji
združeni avtohtoni obliki predelave lesa in obdelovanja železa.
Kompleks je pomemben za preučevanje tehniške kulture in znanj
prebivalcev na tem območju. Pogon večine priprav s pomočjo vodne
sile daje tej poselitveni enoti izjemno spomeniško vrednost.
Skoraj vsi tehnični pripomočki so unikati. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
19. Skomarje -
Župnišče, EŠD: 10357 |
a. parc.št. 812, k.o.
Skomarje |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Župnišče stoji ob
poti, ki vodi iz bolj strnjenega dela vasi proti podružnični
cerkvi sv. Lamberta. Hiša je dvoetažna in zidana, značilna pa
je zaradi svojega kvadratastega tlorisa in strehe s polnimi
čopi, ki je na novo prekrita z bobrovcem. Po oceni je bila
postavljena v 18. stoletju, vendar je bila kasneje deležna več
prezidav in sprememb zunanjščine. Vrisana je v Franciscejski
kataster za Štajersko iz leta 1824. V zasnovi je stavba
vrhkletna, klet pa je do polovice vkopana v brežino, tako da je
na retrofasadi vidna le pritlična etaža. Klet je deloma obokana.
Stavba je pomembna zaradi svoje gradbene zasnove, ki je za to
okolje nenavadna. Poleg tega omogoča preučevanje tovrstne
arhitekture, ki je nastajala v območjih cerkva in bila namenjena
stalnemu ali začasnemu bivališču duhovnikov. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
20. Stranice - cerkev
Sv. Lovrenca, EŠD: 3396 |
a. parc.št. 166/1, k.o.
Stranice |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Pravilno orientirana
cerkev stoji v naselju. Objekt obdaja nizek pokopališki zid,
pokrit s krovnimi ploščami. Na notranji strani pokopališkega
zidu sta prizidani dve kapeli. Cerkev sestavljajo pravokotna
ladja, ki ima prizidani tristrano zaključeni kapeli, ladji sledi
ožji in nižji prezbiterij, ki je tristrano zaključen,
prezbiterij pa ima na svoji severni strani prizidan zvonik, na
južni strani prezbiterija pa je nadstropna zakristija.
Prezbiterij in zvonik obteka gotski talni zidec. Vse strešine
so krite s skriljem. Nad vhodnim portalom na zahodu je vzidana
rimska spolija z reliefom moške figure. Na severni zunanjščini
ladje je kamnit portal z letnico 1658. Celotno tlakovanje
notranjščine predstavlja šamotni tlak, ki je v prezbiteriju
dvignjen za dve stopnici. Ladjine stene notranjščine členijo
trije pari polslopov, ki nosijo tri oproge med katerimi se pnejo
trije kupolasti oboki neenotnih velikosti. Trije slavoloki
vodijo v prezbiterij in obe stranski kapeli. Stene teh prostorov
so nerazgibane (nerazčlenjene), nad prostori se pnejo kupolasti
oboki. Ostenje celotne notranjščine prekrivajo freske akademske
slikarke Elde Piščanec iz leta 1940. V notranjščini so trije
oltarji; veliki in dva stranska, ki so vsi delo Martina
Spillerja iz Vojnika, nastali med letoma 1861 - 1864, narejeni v
baročni tradiciji. Spovednica (izdelal Jožef Vrenko leta 1870)
in orgle pa sta iz druge polovice 19. stoletja. V zvoniku se
nahaja bronast, bogato ornamentiran zvon iz l. 1905, posvečen
sv. Cirilu in Metodu. Od prvotne poznogotske cerkve so se
ohranili vzhodni del ladje, prezbiterij in zvonik. Ladja je
dobila današnjo podobo v 17. stoletju, tej pa so leta 1861
prizidali obe stranski kapeli ter nadzidali zakristijo, zgrajeno
leta 1786. Ladja je bila obokana četa 1873, nekaj pozneje pa še
prezbiterij. leta 1905 so povišali zvonik, iz tega leta pa je
tudi bronasti zvon. c. Za spomenik velja varstveni režim, ki
določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po
izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično
arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko
pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na
mestu odkritja), |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum,
zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
- v primeru oboroženega
spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije. |
d. parc.št. *7, 1/1,
1/2, 1427/1 severni del, 1427/4 severni del, 1427/5, 1437, 1438,
1439, 1440, 160 vzhodni del, 164, 166/1 v zahodnem delu te
parcele je cerkev, ostali del parcele je vplivno območje, 166/2,
18/1 zahodni del, 22/3, 22/4, 22/5, 23, 24/4, 97/1, 97/3, 97/4 |
Za vplivno območje
velja varstveni režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. 21. Zlakova- cerkev Sv.
Martina, EŠD: 3534 |
a. parc.št. *115, k.o.
Zlakova |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Pravilno orientirana
cerkev stoji na griču nad naseljem Zlakova. Cerkev sestavljajo
pravokotna ladja, ki ji proti vzhodu sledi enako širok, a malo
nižji tristrano zaključen prezbiterij, ki ima na severni strani
prizidan trinadstropni zvonik. Vse strehe so v celoti krite s
skriljem. Zunanjščina objekta je preprosta, robove objekta in
zvonik členi le ornamentalna poslikava z motivom pisma, okenske
odprtine so obrobljene z enobarvnim svetlo okrastim opleskom.
Nad zahodnim portalom ladje je preprosta pultasta enokapna
streha. Notranjščina ladje ima na zahodni strani zidano pevsko
emporao, ki počiva na dveh toskanskih stebrih, pod njo sta dva
križna oboka, tretjo obočno polo pod emporo pa predstavlja
stopnišče. Ladjo členijo trije pari kombiniranih pilastrov,
pokrivajo pa jo tri pole križnega oboka, ki jih ločuje štukirane
oproge. Stene prezbiterija so nerazčlenjene, pokriva pa ga
banjast obok s sosvodnicami. Na slavoloku, ki loči ladjo od
prezbiterija je letnica 1739. Iz prezbiterija vodi portal (z
letnico 1686) v pritličje zvonika - zvonico, ki je obenem
zakristija. Slednja ima križni obok. Vzhodno od zakristije je
polžasto stopnišče, ki vodi v nadstroje zvonika. Prvotni vhod v
zvonik je bil v prvem nadstropju. Glavni, veliki oltar sv.
Martina je kvalitetno delo iz leta 1709 (napis na zadnji strani
oltarja) z bogatim akantovjem. Stebre oltarja krasijo angelske
glavice. V atiki oltarja je kip Brezmadežne, ki pa v atiko po
velikosti ne sodi in je sekundarno vstavljena (iz l. 1873)
Stranska oltarja (posvečena sv. Ožbaltu in sv. Luciji) sta
enakega koncepta a različna v detajlih. Stranska oltarja sta
starejša kot glavno oltar in sta iz leta 1664, leta 1873 pa ju
je obnovil Ignacij Oblak. Posebno vrednost notranjščini objekta
daje Jožefinski Križev pot, ki ima nekoliko spremenjen vrstni
red postaj. Najstarejši del objekta je vzhodni del ladje, ki je
bila nekoč ravno stropana in je po južnem portalu sodeč še
poznogotska. Prezbiterij in zvonik sta bila dozidana leta 1686,
zahodni del ladje s pevsko emporo pa leta 1739, ko je ladja
dobila enoten obok. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po
izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično
arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko
pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na
mestu odkritja), |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum,
zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
- v primeru oboroženega
spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije. |
d. Parc. št. *148,
*155, *156, 531/2, 535/1, 535/2, 535/3, 536, 537, 538, 542, 543,
545/3, |
545/4, 545/5, 545/6,
547, 549, 550/1, 550/2, 551, 552, 553/1, 553/2, 556/1, 556/2,
556/3, 557, 558, 559, 560, 561/1, 561/2, 561/3, 562/1, 562/2,
564, 565/1, 565/3, 565/4, 565/5, 566/1, 566/2, 567/2, 571, 573,
574, 661, 673/1, 673/2, 673/3, 675, 676, 679, 681, 684, 685/1,
685/2, 686, 689, 690/1, 690/2, 692/1, 692/2, 692/3, 693, 694, |
699, 704, 706 vzhodni
del, 707, 708, 710, 711, 713, 714, 720, 989, 990/1 južni del, |
990/2, 485/12, 485/6,
k.o. Zlakova |
Za vplivno območje
velja varstveni režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. 22. Zlakova - hiša Zlakova
6, EŠD: 15577 |
a. parc.št. *109, k.o.
Brezje pri Oplotnici |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Hiša je pritlična,
delno zidana delno lesena stavba pravokotnega tlorisa. Lesena
tesana bruna se na vogalih povezujejo z utorom na lastovičji
rep. Dvokapna streha je krita z opečnim zareznikom. Okna so
novejša, dvokrilna in simetrično razporejena okrog štirih fasad.
Prvotno je bil leseni del beljen z apnenim beležem, ki je
mestoma še ohranjen. Vhodna vrata so baročnega videza in oblike.
Tloris je klasičen z razvrstitvijo prostorov okrog prehodne veže
- lope. Ohranjena je črna kuhinja, ki je razmeroma velikih
dimenzij. Opaziti je nekatere detajle, ki pričajo o dimničnem
izvoru hiše s kasnejšimi gradbeno-razvojnimi fazami. Hiša je
izrednega pomena za proučevanje stavbnega razvoja (tipološka
posebnost) in socialnega izročila. Kljub posegom v stavbnem
pohištvu je hiša ohranila svojo značilno maso in neokrnjenost.
Vrisana je v Franciscejskem katastru za Štajersko iz leta 1824,
vendar jo glede na izvor uvrščamo že v drugo polovico 18.
stoletja s predelavami in posegi v 19. in 20. stoletju. |
c. Za vplivno območje
velja varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
varovanje oblikovanosti
zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo, fasadnimi
detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
d. Parc.št. *107, *147,
767/2, 767/3, 768/4 vzhodni del Za vplivno območje velja
varstveni režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. 23. Zreče - cerkev Matere
božje na Brinjevi gori, EŠD: 3535 |
a. parc.št. 365, k.o.
Zreče |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Pravilno orientirana
cerkev stoji na vrhu Brinjeve gore, severozahodno nad Zrečami.
Objekt sestavljajo pravokotna ladja z nadzidanim trinadstropnim
zvonikom in enako visok apsidalno zaključen prezbiterij in na
jugu prizidana nadstropna zakristija večje dimenzije. Fasada
ladje ima na zahodu poudarjen osrednji del z izstopajočim
zvonikom s piramidasto-čebulasto-laternasto streho. Ravna
stranska krila fasade pa zaključujeta konkavna čela. Celotno
zunanjščino (z izjemo prezbiterija) obtekajo delilni zidci in
nizek talni zidec, dodatno pa so fasade razčlenjene še z
lizenami. Na južnem delu ladijske zunanjščine je vzidan portal z
letnico 1724, prinešen z bližnje cerkve sv. Neže. Na južni
fasadi zakristije, v nadstroju pa je naslikana sončna ura.
Strehe so krite s skriljem, z izjemo zvonika in apsidalnega
dela, ki sta krita s pločevino. Na zahodu notranjščine objekta
je pevska empora, ladja ima tri pare kombiniranih slopov, ki
nosijo dve potlačeni kupoli, na vzhodu je apsidalni zaključek.
Celotna notranjščina je poslikana enotno, prav tako enotno
tlakovana z marmornim tlakom. Poslikava je dekorativno -
figuralna, izvedel jo je Matija Bradaška leta 1911. Izjemo
predstavlja iluzionistična poslikava oltarnega nastavka v
apsidalnem zaključku, ki jo je izvedel Petrovški mojster iz
tretje četrtine 18. Stoletja, danes znan kot Anton Jožef
Lerhinger. Veliki oltar iz leta 1872 je delo Ignaca Oblaka,
stranska oltarja pa sta delo Jožefa Vrenka, oba iz leta 1840.
Orgle na empori in prižnica so iz srede 19. stoletja. V
zakristiji se nahaja kip Marije zavetnice, kvalitetno ljudsko
delo sredine 17. stoletja. Kip je bil prinešen naknadno iz
bližnje kapele. V zvoniku visi bronast zvon z letnico 1585.
Najstarejši del objekta predstavlja njen vzhodni del (iz leta
1769), zahodni del objekta (empora, zvonik, zakristija z
oratorijem) pa je bil prizidan leta 1833. |
c. Za vplivno območje
velja varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po
izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično
arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko
pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na
mestu odkritja), |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum,
zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
- v primeru oboroženega
spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije. |
d. Parc.št. 359, 360/2,
361, 362, 363, 364/1, 364/2, 364/3, 366/1, 366/2, 367, 371, 372, |
373, 375/3, 375/5,
375/6, 375/7, 375/8, 376/1, 376/2, 377, 378/11, 378/12, 378/13,
378/14, 378/15, 378/16, 378/3, 378/4, 378/5, 378/9, k.o. Zreče |
Za vplivno območje
velja varstveni režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
24. Zreče - cerkev Sv.
Egidija, EŠD: 3533 |
a. parc.št. 870/30,
k.o. Zreče |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Nepravilno
orientirana cerkev stoji na južnem koncu naselja, na terasi
Dravinje. Na jugovzhodni strani starejšega objekta je
prislonjena nova cerkev. Cerkev sestavljajo zelo dolga in ozka
ladja, kateri sta prizidani osno simetrični in tristrano
zaključeni kapeli (ob straneh / boku ladje), tej pa sledi
pravokotno zaključen prezbiterij z nadzidanim zvonikom s
piramidasto streho. Zvonik opirata na jugu dva stopnjevana
opornika s pultasto strešico. K severni strani prezbiterija (in
deloma ob ladji) je prizidana pritlična zakristija. Vse strehe
so krite s skriljem. Na zahodni fasadi je zašiljen kamnit
portal, s posnetim robom na ajdovo zrno. Desno do portala se
nahaja baročni portal, ki se je svoj čas nahajal na Zreškem
dvorcu (danes porušen). Kronogram na tem portalu predstavlja
letnico 1718. Portal, ki vodi v zvonico ima letnico 1758.
Današnje stanje okenskih odprtin je produkt predelav objekta v
17. stoletju. V zahodnem delu notranjščine je zidana pevska
empora, ki počiva na dveh toskanskih stebrih. Pritličje empore
pokrivata dva banjasta oboka s štirimi sosvodnicami.
Notranjščina ladje in prezbiterija je nerazčlenjena, oba
prostora pa sta tudi enotno banjasto obokana. Bočni kapeli
členijo naslikani pilastri in ozka greda. Kapeli imata banjast
obok s paroma sosvodnic in tristranim zaključkom. Zakristija je
obokana banjasto, z vrezanimi sosvodnicami. Vanjo vodi iz
prezbiterija portal, ki nosi letnico 1662. Glavni oltar sv.
Egidija iz leta 1850 je delo Janeza Rangusa. Ta oltar je leta
1951 obnovil celjski kipar Miloš Hohnjec. Tudi oltar južne
kapele je delo istega mojstra, baročna kipa Janeza Nepomuka in
Frančiška Ksaverija iz prve polovice 18. stoletja pa sta
pripisana Mihaelu Pogačniku. Oltar Cirila in Metoda iz leta 1866
je deloIgnacija Oblaka. Krstilnik je iz leta 1643, kropilnik pri
stranskih vratih nosi letnico 1640. V zvoniku je zvon iz leta
1728. Današnja cerkev je pozidana na ostankihromanske
predhodnice s kornim zvonikom. Od nje je danes ohranjena zahodna
stena zvonika, prezbiterij ter morebiti še vzhodni del ladje.
Vzhodni del zvonika je izobdobja gotike (iz prve polovice 14.
stoletja), biforne line in ladja pa so poznogotskega nastanka. V
letu 16692 so prizidali zvoniku na severni strani šezakristijo,
v istem letu pa so predelali okenske odprtine, obokali in s tem
povišali ladjo. V 18. stoletju so prizidali južno kapelo, leta
1848 podaljšali zakristijo (proti koru), leta 1878 pa so
zgradili še severno kapelo. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po
izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično
arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko
pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na
mestu odkritja), |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum,
zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
- v primeru oboroženega
spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije. d.
Parc.št. 852, 854/1, 854/2, 870/26 severozahodni del, 870/5,
k.o. Zreče |
Za vplivno območje
velja varstveni režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. 25. Zreče - hlev pri
Winterju, EŠD: 27547 |
a. parc.št. 529/13 del,
k.o. Zreče |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Pod Brinjevo Goro
leži v nekdanjih Zgornjih Zrečah domačija, ki je bila nekoč
znana pod imenom pri Marniku, ko se je k hiši priženil nekdanji
župan Jože Winter, pa se je posesti prijelo ime pri Winterju.
Sestavljajo jo stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in
svinjak. Po I. sv. vojni je namesto pogorelega starega hleva g.
Winter postavil novo poslopje impresivnega videza in dimenzij.
Danes na domačiji biva priznan konjerejec g. Jože Kovše,
lastnica pa je ga. Vida Borlak. Nadstropno poslopje je zidano in
ometano ter izrazito podolžnega tlorisa. Izstopa predvsem po
vzdolž celotne južne fasade raztezajočem se ganku z ograjo iz
umetelno izrezljanih lesenih letvic. Somerna dvokapna streha je
prekrita z bobrovcem. Stavba je izrazito multifunkcionalna. V
zgornjem nadstropju je najti stanovanje, v katerem so večinoma
živeli furmani z družinami. Soba in nekdanja kuhinja danes nista
v uporabi, v shrambi pa sušijo žito. Zraven stanovanja je senik
z ločenim vhodom, ki je še danes poln sena za krmo. Vzdolž
severne fasade je prislonjen kozolec s tremi okni in lopa za
drva ipd., na mestu katere je bila nekoč preša. V glavnem
spodnjem prostoru je hlev, v katerem je še g. Kovše imel 6-8
konjev, s katerimi je osvojil marsikatero priznanje. Vgraditi je
dal tudi napajalnike za konje, pred tem pa se je napajalo zunaj.
Danes je hlev večinoma prazen, notri je le še nekaj kokoši,
sosednji prostor pa se uporablja za garažo. Je eno redkih dobro
ohranjenih tovrstnih poslopij, ki pričajo o bogati tradiciji
konjereje na tem področju. Poleg tega je vir informacij o
bivanju furmanov in njihovih družin. Slikovit videz daje
poslopju poleg socialne in gradbenorazvojne tudi visoko estetsko
vrednost. Poslopje lahko datiramo med leti 1918 in 1928, zasnova
domačije pa je precej starejša, kar potrjuje vris v
Franciscejskem katastru. c. Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
d. Parc.št. 1363/1
jugozahodni del, 1363/2 vzhodni del, 1364/2 severni del, 453/8,
529/18 južni in vzhodni del, 529/14, 529/2, 529/3, 529/4, 529/5
vzhodni del, 529/8, |
532/5, 533/2, k.o.
Zreče |
Za vplivno območje
velja varstveni režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov; |
- ohranitev hišnega
drevesa znotraj domačije. 26. Zreče - hiša Breg 7, EŠD: 10359 |
a. parc.št. 594/2, k.o.
Zreče |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Vzhodno od jedra
naselja stoji vrhkletna zidana in ometana hiša s širokim vhodnim
napuščem. Do vhoda vodijo kamnite enoramne stopnice, na portalu
glavnega vhoda pa je letnica 1646, ki priča o času postavitve.
Hiša je seveda vrisana tudi v Franciscejskem katastru za
Štajersko iz leta 1825. Glavni atributi v notranjosti so
grebenasti oboki v kleti in leseni strop v nadstropju. Somerna
dvokapna streha z delnima čopoma je krita z bobrovcem. Hiša ima
visoko socialno in zgodovinsko vrednost že zaradi datacije v
sredino 17. stoletja. S svojo zasnovo omogoča vpogled v razvoj
stavbarstva in način življenja preteklih generacij v obdobju več
kot 350 let. Zaradi njene družbenozgodovinske pričevalnosti in
gradbenorazvojnega pomena ji lahko pripišemo vrednost kulturnega
spomenika lokalnega pomena. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
d. Parc.št. 594/1,
594/3, k.o. Zreče |
Za vplivno območje
velja varstveni režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. 27. Zreče - Pavlakova
hiša, EŠD: 15584 |
a. parc.št. 1089/2,
k.o. Zreče |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. Vrhkletna zidana
stavba pravokotnega tlorisa je postavljana pravokotno na
plastnice. Predstavlja tip viničarije z obokano vinsko kletjo
in skromnim tlorisom v pritličju: veža, črna kuhinja, hiša in
»štiblc« so prostori, namenjeni bivanju, na desni strani hiše pa
je prostor z odprtim ostrešjem s stiskalnico, imenovanim
»prešnica«. V hiši je ohranjena številna oprema, pretežno iz
prve polovice 20. stoletja in kasneje (omare, miza, klopi,
kredenca s posodo) in številen drobni inventar, ki priča o
načinu življenja zadnjega prebivalca do 90. let 20. stoletja.
Čopasta dvokapnica je krita z bobrovcem. Hiša je ohranila svojo
stavbno neokrnjenost s številnimi originalnimi, dobro
ohranjenimi elementi. Je priča o nekdanjem vinogradniškem
območju posestva Jamlje in je pomembna za preučevanje socialnega
izročila viničarjev. Glede na izvor jo uvrščamo v prvo četrtino
19. stoletja, kar potrjuje vris v Franciscejskem katastru za
Štajersko iz leta 1825. |
c. Za spomenik velja
vplivno območje, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
d. Parc.št. 1076/1,
1077, 1078/1, 1078/2, 1089/1, 1089/3, 1090/1, 1091/2 k.o. Zreče
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
7. člen |
Kot kulturni spomenik
lokalnega pomena se razglasijo spominski objekti in kraji: 1.
Stranice - spominsko območje Frankolovo, EŠD: 6655 |
a. parc.št. 1434/1 del
parcele (ceste od jugovzhodnega vogala parc.št. 628 do
jugozahodnega vogala parc.št. 709/1), 627/1, 627/2, 700/3,
700/4, 701/2, 701/3, |
703/3, 705, 706, 707/1,
707/2, 708, 709/1, 709/2, 716/1, 716/2, 718, k.o. Stranice |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. 12. februarja 1945
je ob cesti Celje - Maribor, v zaselku Graben na grozovit način
izgubilo življenje sto slovenskih domoljubov, talcev, ki so jih
Nemci obesili na obcestna drevesa. Obešanje 99 talcev, eden je
bil ustreljen ob poskusu bega, je okupator storil kot maščevanje
in povračilo za partizanski napad, skupine Bračičeve brigade na
nemško kolono 2. februarja 1945, v katerem je bil smrtno ranjen
eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni
vodja in deželni svetnik Anton Dorfmeister. Nacisti so izbrali
talce v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih, med njimi
tudi precej ranjenih in bolnih partizanov. Trupla so ostali
zaporniki pokopali v dve pripravljeni jami. Spominsko območje
obeležujeta dve grobišči, ki sta bili urejeni v 60-tih letih 20
stoletja in ob povezovalni poti postavljeno granitno obeležje s
slovenskimi imeni talcev. Na nasprotni strani ceste je bila leta
2004 zgrajena muzejska hiša s stalno muzejsko postavitvijo.
Območje v Grabnu pri Stranicah pri Frankolovem je prizorišče
enega najgrozovitejših dejanj okupatorjevega terorja v II.
svetovni vojni, zato ima vrednost spomenika lokalnega pomena. |
c. Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
- trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
- varovanje
oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni
strešin s kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po
izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično
arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko
pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na
mestu odkritja), |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum,
zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
- v primeru oboroženega
spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije. |
d. Parc.št. 626/1,
626/2, 703/1, 703/2, 711/1, 711/5, 711/7, 732/3 vzhodni del
parcele do severa vogala parc.št. 711/1, k.o. Stranice, 1360/3
k.o. Preloge |
Za vplivno območje
velja varstveni režim, ki določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. 2. Skomarje - vas, EŠD:
10344 |
a. parc.št. *128, *9,
1, 10/1, 10/2, 10/3, 10/4, 10/5, 11, 12, 14/1, 14/2, 14/3,
146/1, 146/3, |
146/4, 146/5, 146/6,
146/7, 147, 148, 149, 15, 150/1, 150/2, 151, 152/1, 152/2, 153,
154/1, 154/2, 155, 156/1, 16, 17/1, 17/2, 18, 19, 2, 20, 21, 22,
23, 24/1, 24/2, 24/3, 25, 26, 27, 3, 336, 338/1, 338/2, 340/1,
340/2, 340/3, 340/4, 340/5, 341/1, 341/2, 342, 343/1, 343/2,
345, 346/1, 346/2, 346/3, 346/4, 346/5, 347/1, 347/2, 348/2,
349, 350, 351, 352, 353, 354, 355, 356, 357, 358, 359/1, 360/1,
360/2, 361/1, 361/2, 362/1, 362/2, 362/3, 363/1, 363/2, 364/1,
364/2, 365, 367, 368, 369/1, 370, 372, 4/2, 4/3, |
436, 439/1, 439/2, 440,
60/2, 7/1, 7/2, 725, 729/2 osrednji del, 740, 741, 742/1, 742/4,
770 južni del, 776, 8/1, 8/2, 805, 806, 807, 808, 809, 810, 811,
812, 813, 814, 815, |
818, 819, 862, 9, k.o.
Skomarje |
Meje spomenika in
njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v
merilu 1:2880. |
b. - Skomarje je
razloženo naselje, ki se razprostira na južnih pobočjih Rogle,
na nadmorski višini 944 metrov. Razloženo vas sestavlja več
domačij, šola, župnišče in dominanta naselja - cerkev sv.
Lamberta. Naselje je nastalo na krčevinah gozdnatega pobočja
Rogle. Okoliške obdelovalne površine, gručasti domovi in gozdne
proge so izoblikovali značilno pokrajino, ki se je ob ustaljenem
načinu življenja dolgo ohranila. Vas s svojim celotnim stavbnim
fondom, zlasti s cerkvijo kot dominanto, predstavlja tipičen
krajinski poudarek v prostoru, ki je v celoti ohranil svojo
prostorsko zasnovo kot tudi svoj arhaični videz. |
c. - Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
- prepoved uporabe za
namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno,
kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
trajno varovanje in
ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih,
arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
- prepoved predelav
vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
- podrejanje vsake rabe
in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih
vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe
kulturnega spomenika, |
- varovanje stavbne
mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove
in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
varovanje oblikovanosti
zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo, fasadnimi
detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
- varovanje
funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
- varovanje
pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
- prepoved postavljanja
objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega
območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in
značajem spomenika, |
- izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po
izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično
arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko
pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na
mestu odkritja), |
- omogočanje
predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
- omogočanje
znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
- poseg, ki je v
interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum,
zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
- omogočanje izvedbe
strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
- omogočanje poseganja
v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli
(delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s
predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
- prepoved uničevanja,
poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki
so ovrednoteni kot del spomenika, |
- potrebno je določiti
stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja
skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
- v primeru oboroženega
spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije. |
d. Zajema širšo okolico
spomenika, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega,
prostorskega, simbolnega in socialnega vidika. V vplivnem
območju je mogoča obnova in rekonstrukcija obstoječih stavb ter
izvedba prizidkov, ki so nujni za funkcioniranje obstoječih
objektov. Novogradnje so izjemoma sprejemljive kot funkcionalna
dopolnitev obstoječih stavbnih kompleksov oziroma domačij s
pogojem ohranjanja in zagotavljanja kontinuitete tradicionalnega
vzorca gradnje. Za vplivno območje velja varstveni režim, ki
določa: |
- ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
- ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina
obdelave kmetijskih površin; |
- ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
- prepoved vsakršnega
onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
8. člen |
Lastnik oziroma
posestnik spomenika mora v sorazmerju s svojimi zmožnostmi
javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo
predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in
posameznih spomeniških vrednot, zlati ne njegove osnovne
namembnosti. |
9. člen |
Za vsako spremembo
funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v
spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so
potrebni predhodni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi
podlagi kulturno-varstveno soglasje zavoda. |
10. člen |
Podrobnejše pogoje za
raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično
varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika,
dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti
ter posamezne druge ukrepe določa zakon. Varstveni režim lahko
omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen
za izvajanje varstva spomenika. |
11. člen |
Meje območij kulturnih
spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem
katastrskem načrtu v merilih 1:5000 in na digitalnem katastrskem
načrtu DKN v merilu 1:2880. |
Izvirnika načrtov, ki
sta sestavni del tega odloka, hranita zavod in občina. |
12. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravlja Inšpektor Republike Slovenije, pristojen za
področje kulturne dediščine. |
13. člen |
Pravni status
kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot
zaznamba na podlagi tega odloka. |
Pristojno sodišče po
uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnih
spomenikov in vplivnih območij na parc.št., navedenih v 5., 6.
in 7. členu tega odloka. |
14. člen |
Z dnem veljavnosti tega
odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi kulturnih in
zgodovinskih spomenikov v Občini Zreče (Ur. list RS, št.
86/1998) in Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o razglasitvi
kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Zreče (Ur. list
RS, št. |
27/2004). |
15. člen |
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Številka:
610-0003/2011-10 |
Zreče |
mag. Boris PODVRŠNIK |
Župan |