Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
106/10 – ZUPUDPP – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A,
109/12, 35/13 – Skl. US: U-I-43/13-8) ter na podlagi 17. člena
Statuta Občine Zagorje ob Savi
(Uradni list RS, št. 30/15) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na
12. redni seji dne 27. 6. 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o
Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje IZ 8 – Zajc (del) na
Izlakah |
|
I. UVODNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (OPPN v
nadaljevanju) za območje IZ 8 – Zajc (del) na Izlakah, ki vsebuje: |
– ureditveno območje OPPN s prikazom vplivov in povezav prostorske
ureditve s sosednjimi območji, |
– zasnove
projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne
infrastrukture ter obveznosti priključevanja nanjo, |
– rešitve
in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne
dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, |
– rešitve
in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– načrt
parcelacije, |
– etapnost
izvedbe prostorske ureditve tre druge pogoje in zahteve za izvajanje
OPPN. |
|
2. člen |
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) |
Z OPPN se
načrtuje prostorska ureditev dela območja IZ 8 – Zajc na Izlakah.
Znotraj ureditvenega območja OPPN se določijo pogoji glede posegov v
obstoječe objekte in pogoji glede nadaljnjega razvoja območja. |
Določijo
se pogoji za gradnjo novih stavb – stanovanjska dejavnost, pogoji za
izvedbo javne gospodarske infrastrukture ter pogoji za ureditev okolice
stavb v okviru lastnih parcel. |
|
3. člen |
(sestavni
deli OPPN) |
I.
TEKSTUALNI DEL |
II.
KARTOGRAFSKI DEL |
III.
OBVEZNE PRILOGE |
IV.
SPLOŠNI DEL |
V.
SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA |
|
4. člen |
OPPN za
območje IZ 8 – Zajc (del) na Izlakah, je izdelalo podjetje OSA arhitekti
d.o.o., pod številko naloge 14-161. |
Ureditveno
območje OPPN predstavlja del ureditvenega območja Občine Zagorje ob
Savi. |
|
II.
UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
5. člen |
(ureditveno območje OPPN) |
Ureditveno
območje OPPN obsega del parcele št. 146/1 (del) k. o. Izlake. |
Meja
ureditvenega območja OPPN je razvidna iz grafičnih prilog. |
Pri
izdelavi OPPN je bilo upoštevano zemljiško knjižno stanje z dne 13. 1.
2015. |
Površina
ureditvenega območja OPPN znaša skupaj 0,5 ha. |
|
III.
UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR |
|
6. člen |
(opis
vplivov in povezav s sosednjimi območji) |
Območje se
bo prometno napajalo iz obstoječe državne ceste in preko obstoječe
lokalne dostopne ceste. |
Javna
gospodarska infrastruktura |
Predvideni
objekti bodo priključeni na omrežje za zagotavljanje minimalne komunalne
oskrbe (vodovod, kanalizacija, odvodnjavanje padavinskih vod, elektro NN
napajanje). |
Predvideni
objekti se bodo ogrevali na toplotne črpalke ali druge alternativne vire
ogrevanja. |
Predvidena
gradnja ne bo imela negativnih vplivov na varnost pred požarom ter na
higiensko in zdravstveno varstvo okolice. Prav tako ne bo vplivala na
varnost pri uporabi nepremičnin v okolici. |
Predvidena
gradnja bo vplivala na podobo krajine. Zelene površine znotraj
ureditvenega območja OPPN bodo omilile prehod med intenzivno pozidanim
območjem in ruralno pokrajino. |
|
7. člen |
(opis
rešitve načrtovanih objektov) |
Funkcionalne enote – gradbene parcele, ki so namenjene gradnji stavb, so
enovite parcele, razporejene tako, da je vsak predvideni objekt na svoji
gradbeni parceli z vso pripadajočo ureditvijo. |
|
8. člen |
(opis
načrtovane ureditve zunanjih površin) |
Krajinska
ureditev v okviru posameznih parcel, mora upoštevati krajinske
značilnosti prostora, v katerega je ureditveno območje umeščeno. |
Za
zasaditev z avtohtono vegetacijo se uporabijo naslednje avtohtone
rastline: |
– avtohtona drevesa: mali jesen, veliki jesen, gaber, |
– avtohtone grmovnice: leska, češmin. |
Ograje |
Ograje na
celotnem ureditvenem območju OPPN so predvidene kot lahke žičnate ograje
ali lesene ograje, ki so lahko postavljene na nizki parapetni zid, ali
brez njega. Parapetni zid je visok do 50 cm, merjeno od kote terena.
Višina celotne ograje (skupaj s parapetnim zidcem je 1,50 m maksimalno.
Razen ograje je vse ostale ureditve na gradbenih parcelah treba izvesti
tako, da v času gradnje ne bo izkopov, poškodb ali drugih mehanskih
vplivov na sosednjem zemljišču. V nasprotnem primeru je potrebno
pridobiti soglasje mejaša. |
|
9. člen |
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
Regulacijski elementi |
Posegi v
prostor upoštevajo regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen: |
– regulacijska linija (RL) razmejuje površine v javni rabi, dostopne
vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi (parcelna meja v
grafiki), |
– Gradbena
linija (GL) je črta, na katero morajo biti vsaj z enim robom fasade
postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti (oranžna
linija). |
Objekt
lahko presega gradbeno linijo s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo
bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, nastopne
stopnice, vhodi, vetrolovi in podobno. |
Oblikovanje objektov |
Pri
oblikovanju novogradenj je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
– objekti
se morajo držati navedenih regulacijskih elementov, |
– grajeni
morajo biti iz trajnih materialov, |
– podkletitev objektov je dopustna ni pa nujna. |
Lega stavb |
Lega stavb
je določena v karti »Načrt parcelacije – tehnični elementi za
zakoličenje novih gradbenih parcel in objektov«, kjer je s koordinatami
v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu natančno določena lega
posameznih objektov in velikost ter lega posameznih parcel. |
Posebna
merila in pogoji za oblikovanje objektov |
– lega
posameznih stavb 1/1 je določena in razvidna iz karte »Ureditvena
situacija«, dovoljeno je odstopanje navznoter, |
– tolerance tlorisnih dimenzij stavb so ±1,00 m, |
– največja
dopustna višina slemena posameznega objekta Hs = 9.00 m, odstopanje je
možno navzdol, |
– objekti
so etažnosti (K)+P+1 ali (M), |
– streha
je simetrična ali asimetrična dvokapnica, |
– najmanjši odmiki objektov od parcelnih mej so 4,0 m, manjši odmik je
dovoljen s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča, |
– dovoljena je gradnja vseh vrst nezahtevnih in enostavnih objektov
skladno z veljavno Uredbo. Dovoljen je odmik le teh 1,5 m od parcelne
meje, |
– višinske
kote objektov so določene in razvidne iz karte »Ureditvena situacija«,
dovoljeno je odstopanje ± 0,5 m. |
|
10. člen |
(usmeritve
glede posegov na obstoječih objektih) |
Obstoječi
objekti po tem odloku so vsi objekti, ki se nahajajo v ureditvenem
območju OPPN in so v izvedeni fazi v času trajanja in sprejetja OPPN. |
V času
trajanja OPPN so na vseh obstoječih objektih dovoljena
investicijsko-vzdrževalna dela. |
Dovoljene
so: |
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave v okviru gabaritov in pod
pogoji, ki veljajo za novogradnje v ureditvenem območju OPPN. |
Spremembe
namembnosti v okviru dejavnosti (poslovna ali poslovno stanovanjska,
mirna obrt, manjša trgovina). |
Dopustne
so tudi rušitve vseh obstoječih objektov. Po odstranitvi objekta se
lahko na njihovem mestu postavi nov objekt pod pogoji, ki veljajo za
novogradnje v ureditvenem območju OPPN, skladno z veljavno zakonodajo. |
|
11. člen |
(pogoji za
gradnjo enostavnih objektov) |
Pomožni
infrastrukturni objekti |
Na
celotnem ureditvenem območju OPPN je dovoljena gradnja tistih pomožnih
infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za priključitev predvidenih
objektov na javno gospodarsko infrastrukturo, ali ki dopolnjujejo in
izboljšujejo priključitev na javno gospodarsko infrastrukturo obstoječih
objektov. Pomožni infrastrukturni objekti se lahko postavijo skladno s
soglasjem upravljavca. |
Urbana
oprema |
Na
celotnem ureditvenem območju OPPN je dovoljeno postaviti: |
– na
gradbiščih v času gradnje montažno sanitarno opremo, ki je lahko tudi v
zabojniku, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina
pa do 4,0 m, |
– vodnjak
oziroma okrasni bazen, arhitektonsko zasnovan in plastični zbiralnik za
vodo, če je njegova tlorisna površina do 100 m2, |
– izvesne
table so dovoljene, če so s svojim skrajnim robom postavljene min.
0,50 m od ceste. Gledana tlorisna projekcija. |
Oglaševanje na svetilkah javne razsvetljave ni dovoljeno. Postavitev
reklam v območju cestnega telesa ni dovoljeno. Postavitev reklamnih
panojev na ograjah ni dovoljeno. |
|
IV.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
12. člen |
(pogoji za
prometno urejanje) |
Ureditveno
območje OPPN se napaja preko dveh cest, iz obstoječe regionalne ceste in
preko obstoječe lokalne ceste. Vsak objekt ima svoj uvoz iz obstoječe
lokalne ceste. |
Povezovalne ceste na območju OPPN-ja morajo biti načrtovane in grajene
po najbolj ugodni trasi terena s čim blažjimi nakloni in blagimi
krivuljami ter z vso potrebno komunalno infrastrukturo. Vse ceste morajo
biti načrtovane skladno z veljavnimi zakoni in pravilniki. |
Največja
dovoljena osna obremenitev tovornih vozil po občinskih cestah je 6 ton,
oziroma skladno s postavljeno signalizacijo. V času gradnje je potrebno
tovorna vozila prilagoditi trasi in nosilnosti ceste, lastnosti in
stanju ceste po kateri vozijo. Z izgradnjo cestnega priključka se ne sme
poslabšati ali zmanjšati stabilnost cestnega telesa, cestnih brežin in
vozišča ali njegove maksimalne nosilnosti. |
Gradnja na
območju cestnega sveta občinske ceste mora biti izvedena na podlagi
geološkega poročila oziroma geološkega strokovnega mnenja. |
Zasebni
cestni priključki morajo biti izvedeni tako, da voda s priključka ne
teče ali zateka na občinsko cesto – urejeno lastno odvodnjavanje: prečna
kanaleta z rešetko, robna rešetka za odtok vode, ustrezni prečni naklon. |
Mirujoči
promet |
Na območju
ureditvenega območja OPPN so vsa parkirišča, ki so namenjena stanovalcem
in obiskovalcem urejena v okviru lastnih parcel. |
Vsako
parkirno mesto znotraj posameznih parcel je velikosti min. 3.50 m x
5.50 m. Dovoljena je gradnja nadstrešnice ali garaže etažnosti P, max Ho
= 3,00 m. |
|
13. člen |
(pogoji za
komunalno in energetsko infrastrukturo) |
Predvideni
objekti bodo priključeni na obstoječo in projektirano komunalno in
energetsko infrastrukturo. OPPN obravnava komunalne in energetske
priključke do priključnega mesta na komunalno in energetsko
infrastrukturo, četudi le-ti segajo izven ureditvenega območja OPPN. |
Potek
posameznih vodov komunalne in energetske infrastrukture je razviden iz
grafičnih prilog. |
Komunalni
priključki so predvideni za vse parcele v ureditvenem območju OPPN
individualno. |
Investitor
si je dolžan pred izvedbo komunalne in energetske infrastrukture
pridobiti projekte PGD in soglasja upravljavcev ter PZI. |
Predvideni
objekti bodo priključeni na: |
vodovodno
omrežje, |
kanalizacijsko omrežje, |
električno
omrežje, |
TK in KTV
omrežje na željo investitorja. |
Podatki o
obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred
izvedbo je potrebno na terenu natančno določiti lego posameznih vodov. |
Predmetni
OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v
projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih
upravljavcev in usmeritve tega OPPN. Zaradi tega so dopustna odstopanja
od rešitve v lokacijskem načrtu (trase, zasnove), ki so strokovno in
ekonomsko utemeljena in se z njimi strinjajo posamezni upravljavci. |
Vodooskrba |
Za
zagotovitev minimalne komunalne oskrbe se v primeru, da omrežje za
oskrbo s pitno vodo še ni zgrajeno, kot dokazilo o zagotavljanju
minimalne komunalne oskrbe šteje dokazilo, da je to omrežje vključeno v
Občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za
tekoče ali naslednja leta. Če omrežje minimalne komunalne oskrbe ni
vključeno v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega
proračuna za tekoče ali naslednja leta, je potrebno skleniti pogodbo o
opremljanju zemljišča. V primeru, da pogodba ni sklenjena, lahko
investitor ne glede na določbe prostorskega akta zagotovi minimalno
komunalno oskrbo tudi na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi
napredku tehnike. |
V šestih
mesecih po končani gradnji javnega vodovodnega omrežja se morajo nanj
priključiti vsi objekti, ki na javno vodovodno omrežje še niso
priključeni in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k
priključevanju pozove pristojni upravljavec javnega vodovodnega omrežja. |
Elektrika |
Na
obravnavanem območju so naslednji elektroenergetski vodi in objekti: |
– nizkonapetostno omrežje. |
Obstoječe
nadzemno NN omrežje se rekonstruira v zemeljsko izvedbo. Predlagana
trasa NN KB bo potekala severno od predvidenih objektov in se kablira.
Na obstoječi A drog, ki se nahaja na parceli št. 266, k. o. Izlake, na
katerem bo priključen predviden NN KB, je treba namestiti pred
napetostne odvodnike. Potrebno je zgraditi novo priključno (PS) merilno
omarico (PMO), ki ima možnost vgradnje dveh električnih merilnih
garnitur. Omarica se nahaja ob dostopni cesti. Tako bo mogoča
individualna priključitev posameznega stanovanjskega objekta na
distribucijsko omrežje. Nova PS PMO bo priključena v TP 20/0,4 kV
Spodnji Prhovec, ki se napaja iz RTP 110/20 kV Potoška vas. Energetsko
omrežje v točki priključitve omogoča TN sistem ozemljitve. |
Javna
razsvetljava |
V
neposrednem območju OPPN – ja je že urejena javna razsvetljava, zato
zaradi predvidene gradnje ni potrebno načrtovati dodatne javne
razsvetljave. |
Kanalizacija |
Za
zagotovitev minimalne komunalne oskrbe se v primeru, da omrežje za
kanalizacijo še ni zgrajeno, kot dokazilo o zagotavljanju minimalne
komunalne oskrbe šteje dokazilo, da je to omrežje vključeno v Občinski
načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali
naslednja leta. Če omrežje minimalne komunalne oskrbe ni vključeno v
občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za
tekoče ali naslednja leta, je potrebno skleniti pogodbo o opremljanju
zemljišča. V primeru, da pogodba ni sklenjena, lahko investitor ne glede
na določbe prostorskega akta zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na
način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike. |
Dovoljena
je priključitev fekalnih odpadnih vod na individualno malo biološko
čistilno napravo (MČN) do izvedbe javnega kanalizacijskega sistema. |
V šestih
mesecih po končani gradnji javnega kanalizacijskega omrežja se morajo
nanj priključiti vsi objekti, ki na javno kanalizacijsko omrežje še niso
priključeni in je zanje priključitev mogoča. Priključna kanalizacija
objektov mora biti izvedena tako, da bo mogoč kasnejši priklop na sistem
javne kanalizacije. |
Lastnike
nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec javnega
kanalizacijskega omrežja. |
Padavinske
odpadne vode |
Za
zagotovitev minimalne komunalne oskrbe se v primeru, da omrežje za
odvodnjavanje padavinskih odpadnih vod še ni zgrajeno, kot dokazilo o
zagotavljanju minimalne komunalne oskrbe šteje dokazilo, da je to
omrežje vključeno v Občinski načrt razvojnih programov v okviru
občinskega proračuna za tekoče ali naslednja leta. Če omrežje minimalne
komunalne oskrbe ni vključeno v občinski načrt razvojnih programov v
okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednja leta, je potrebno
skleniti pogodbo o opremljanju zemljišča. V primeru, da pogodba ni
sklenjena, lahko investitor ne glede na določbe prostorskega akta
zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki omogoča samooskrbo
objekta in sledi napredku tehnike. |
Za
natančno določitev načina odvodnjavanja padavinskih odpadnih vod s
strešin, utrjenih delov dvorišč in parkirnih površin ter manipulativnih
površin in cestnega priključka mora biti narejeno natančno geomehansko
poročilo, iz katerega bo razviden način odvodnjavanja le-teh. |
Padavinske
odpadne vode iz utrjenih delov dvorišč, parkirišč, cestnega priključka
ali objekta morajo biti pred iztekom v javni kanalizacijski sistem
predhodno ustrezno prečiščene. |
V šestih
mesecih po končani gradnji sistema odvodnjavanja padavinske odpadne vode
se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki na sistem še niso priključeni
in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k priključevanju
pozove pristojni upravljavec sistema odvodnjavanja padavinske odpadne
vode. |
V primeru
ponikovalnega polja bo potrebno le tega izvesti tako, da bo dno
ponikovalnice v slabo vezanem konglomeratu. Ponikovalnica naj bo
locirana izven vplivnega območja objekta. Ponikovalnica naj se
dimenzionira glede na pričakovane količine odpadne meteorne vode in
prepustnost, skladno z določili geomehanskega poročila. |
TK in KTV
omrežje |
V bližini
območja potekajo TK in KTV vodi, tako da je priključitev na le-te
mogoča. Priključitev je možno izvesti iz obstoječe samostoječe omarice
KKS (1.7), kjer je potreben podboj lokalne ceste proti omarici. |
Za
priključitev novih objektov na TK omrežje se uporabijo PVC cevi premera
125 mm in PEHD cevi premera 50 mm, jašek in stebriček na začetku
gradbene cone, ki omogoča vgraditev prenosnega medija. |
Priključitev na TK in KTV kabelsko kanalizacijo je možen, ni pa obvezen. |
Ogrevanje |
Predvideno
je ogrevanje na toplotne črpalke, ali drug alternativni vir ogrevanja.
Predvideno je individualno ogrevanje za vsak stanovanjski objekt ločeno. |
Faznost
gradnje komunalne in energetske infrastrukture |
Faznost
gradnje komunalnih in energetskih vodov je možna glede na zastavljeno
faznost gradnje posameznih objektov ali sklopov le teh skladno s
soglasjem upravljavcev posameznih vodov. |
Odpadki |
Odpadki se
zbirajo na gradbenih parcelah objektov. Pri obratovanju objektov v
ureditvenem območju OPPN bodo nastajali komunalni odpadki, ki se bodo
zbirali v za to namenjenih posodah in jih bo odvažalo javno podjetje na
mestno deponijo. |
Lokacijo
zabojnikov je potrebno predvideti ob predvidenih javnih površinah
(zabojnik za preostanek komunalnih odpadkov, organskih odpadkov ter
embalaže). Najbližji ekološki otok je oddaljen cca 200 m (ulica Medijske
Toplice). |
Odstopanja
pri izvedbi komunalnih in energetskih vodov |
Odstopanja
pri trasah komunalnih in energetskih vodov ter naprav so dovoljena s
soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih
in energetskih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe
prostora. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe
komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave OPPN ni bilo mogoče predvideti. |
Vsi vodi
komunalne in energetske infrastrukture naj se izvedejo v cestnem telesu
ali ob cesti ter v nadaljevanju na lastni parceli investitorja. |
Posebni
pogoji za komunalno in energetsko infrastrukturo |
Vsa
potrebna javna komunalna infrastruktura mora biti zgrajena že pred
gradnjo individualnih objektov oziroma stanovanjskih hiš na območju
OPPN-ja. Dovoljena je fazna gradnja komunalne infrastrukture. |
Investitor
je dolžan za vso komunalno infrastrukturo, ki bo dana v last in
upravljanje Občine Zagorje ob Savi, urediti potrebne služnostne in
ostale zemljiško knjižne pogodbe za gradnjo in vzdrževanje te
infrastrukture, vključno s parcelacijo objekta, vpisom v ZK in uporabnim
dovoljenjem. |
|
V.
REŠITVE, UKREPI IN USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE,
VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
14. člen |
(varstvo
zraka) |
Med
izvajanjem del na ureditvenem območju OPPN je potrebno upoštevati
naslednje ukrepe: |
– vlaženje
sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu, |
– preprečevanje nekontroliranega raznašanja materialov z območja
urejanja na javne prometne površine, |
– upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave,
ki se uporabljajo pri izvajanju del, |
– prepovedano sežiganje odpadnih materialov, ki nastanejo med gradnjo. |
Vse
naprave, ki so predvidene za uporabe, naj ustrezajo predpisanim
tehničnim in varnostnim zahtevam. |
Vsi
izpusti iz objekta (klimatski, ostali zračniki) naj se namestijo na
strehe objektov (če je to mogoče). Vsi izpusti snovi v zrak morajo biti
opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami. |
Utrjene
manipulativne površine na območju OPPN je treba ohraniti v čistem
stanju. |
Prevozna
sredstva naj bodo v stanju mirovanja na območju OPPN ugasnjena. |
Pri
izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati določila
veljavnih predpisov s področja varovanja zraka, tako, da ne bodo
presežene posamezne dovoljene vrednosti. |
|
15. člen |
(varovanje
tal) |
Parkirišča
in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti
vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in
priključki, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno. Pri
ravnanju v času gradnje je potrebno upoštevati predpise s področja
varovanja okolja. |
Z
rodovitno prstjo tal, ki se odstrani z matične podloge, je treba med
gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora
odstraniti tako, da se ohranja njena plodnost in količina. Preprečiti je
potrebno mešanje živice in mrtvice. Rodovitna zemlja se začasno odlaga
na največ 1.2 m visoke nasipe. |
Površine,
ki bodo med urejanjem območja OPPN razgaljene, je treba ponovno zasuti,
površinsko komprimirati, humusirati in zatraviti, če na teh površinah ni
predvidena zazidava (zelene površine). |
V primeru
razlitja nevarnih snovi v času gradnje, naj se izvedejo sanacijski
ukrepi s takojšnjim izkopom onesnažene zemljine in z deponiranjem na
ustrezno lokacijo. |
Na
erozijsko ogroženem območju je potrebno pred posegi v prostor zagotoviti
ustrezne proti erozijske ukrepe. Za posege na območju, kjer so zaznani
erozijski procesi, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna
posebna geomehanska preveritev. |
|
16. člen |
(varstvo
kmetijskih površin) |
Poseganja
na kmetijska zemljišča v okolici OPPN ne pričakujemo. V primeru
poseganja v kmetijska zemljišča, se po končanem urejanju zemljišče
povrne v stanje, primerno za kmetijske namene. |
|
17. člen |
(varovanje
voda) |
Pri
načrtovanju in opredelitvi posameznih dejavnosti je potrebno upoštevati
določila vseh veljavnih predpisov s področja varstva voda. |
Pri
urejanju območja se morajo uporabljati transportna sredstva, ki so
brezhibna, stroji in naprave, ki so tehnično brezhibni. |
Pri
urejanju prostora je dovoljena uporaba samo tistih materialov, za katere
obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. |
Vozne in
parkirne površine na gradbenih parcelah naj bodo izvedene z vodotesno
utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjeni proti iztokom, ki
naj bodo opremljeni s peskolovi in lovilniki olj. |
Nevarnih
tekočin ni dovoljeno hraniti nad neutrjenimi površinami. Nevarne
tekočine v objektih in nad utrjenimi površinami je treba hraniti nad
lovilnimi posodami oziroma nad lovilniki razlitih tekočin. |
Morebitni
nadzemni rezervoarji morajo biti izdelani, postavljeni in opremljeni
tako, da je vedno in brez posebnih priprav mogoča kontrola tesnosti. |
Padavinske
odpadne vode naj se prednostno odvajajo na ponikovanje, če je to možno. |
Padavinske
odpadne vode, ki odtekajo z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom
prekritih površin, je treba speljati v ponikanje ali naravni odvodnik
preko lovilca olj, ki ga je treba redno vzdrževati in po potrebi
čistiti. |
|
18. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
Skladno z
veljavno zakonodajo s področja varstva pred hrupom se zagotovijo vsi
potrebni ukrepi, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. |
Območje
ureditvenega območja OPPN se nahaja v III. stopnji varstva pred hrupom. |
Pred
začetkom urejanja območja OPPN, naj se pripravi načrt izvajanja del.
Načrt mora biti pripravljen tako, da bo ob njegovem upoštevanju začasna
obremenitev s hrupom na sprejemljivi ravni. |
|
19. člen |
(ravnanje
z odpadki) |
Zbiranje,
skladiščenje, prevoz in predelava odpadkov morajo biti izvedeni tako, da
ni ogroženo človekovo zdravje in da niso uporabljeni postopki in metode,
ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa: |
– čezmerno
obremeniti vode, zraka, tal, |
– čezmerno
obremenjevati s hrupom ali vonjavami, |
– bistveno
poslabšali življenjske razmere za živali in rastline ali |
– škodljivo vplivati na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o
varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine. |
|
20. člen |
(varstvo
naravne dediščine) |
Ureditveno
območje OPPN se nahaja izven naravovarstvenih območij in izven območij,
ki bi naravnih vrednot. Območje OPPN se ne nahaja znotraj območja Natura
2000. |
|
21. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
Na
obravnavanem območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine. |
Kolikor
predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe
zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za
varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del naj o dinamiki
gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 14 dni pred
pričetkom zemeljskih del. |
Ob vseh
posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni
režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo
del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na
mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru
odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali
uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za
arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin
oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki
ogroža obstoj arheoloških ostalin. |
|
22. člen |
(varstvo
vidne krajine) |
Znotraj
ureditvenega območja OPPN se morajo pojavljati območja z višinsko
razgibano vegetacijo, s katero bo doseženo biotsko ravnotežje. Znotraj
OPPN naj se poleg zatravitev na parcelah predvidi zasaditev drevesnih in
grmovnih vrst. Krajinska ureditev območja OPPN mora upoštevati krajinske
značilnosti prostora, v katerega je ureditveno območje umeščeno. |
|
VI.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
|
23. člen |
(rešitve
in ukrepi za varstvo pred požarom) |
V okviru
varstva pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi: |
– intervencijske poti in površine |
– požarna
voda in hidrantno omrežje |
– potrebni
odmiki med objekti |
– poti za
evakuacijo. |
Intervencijske poti in površine |
Vsa
zemljišča v ureditvenem območju OPPN so v primeru požara dostopna po
javnih dostopnih cestah. Uvozi na posamezne funkcionalne enote morajo
ustrezati širinam in radiem glede na SIST DIN 14090. |
Vse
dostopne ceste ustrezajo standardu SIST DIN 14090. Javne ceste in tudi
notranje ceste so dovolj široke, da je na njih mogoče zagotoviti delovne
površine. |
V fazi
izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za
nove objekte na gradbenih parcelah v ureditvenem območju je treba
zagotoviti utrjene intervencijske poti in dostope do stavb, če to
zahtevajo požarni predpisi. Ti morajo biti široko najmanj 3.0 m s
potrebnimi rešitvami v območju radijev. |
Vse
povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti
dimenzionirane na osni pritisk 10 ton. |
Požarna
voda in hidrantna mreža |
V primeru
požara se bo za gašenje požara uporabljala voda iz javnega vodovodnega
omrežja, na katero se bo navezalo interno hidrantno omrežje. |
Če se v
fazi projektiranja izkaže, da javno vodovodno omrežje ne zadošča za
potrebe gašenja, si mora investitor na lastni gradbeni parceli
zagotoviti ustrezno požarno varnost v skladu s požarnimi predpisi. |
Intervencijske poti so vse javne dostopne poti na območju OPPN. |
Odmiki |
Z
izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja
požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti
utemeljeni v projektni dokumentaciji za posamezno stavbo v ureditvenem
območju OPPN v skladu s požarnimi predpisi. |
V času
gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost
za nastanek požara in preprečitev širitve na sosednje zemljišče. |
Evakuacijske poti |
V
projektni dokumentaciji je potrebno predvideti način varne evakuacije iz
objektov na proste površine ob njih. Dalje je evakuacija možna po
sistemu javnih cest v ureditvenem območju OPPN. Evakuacijske poti ne
smejo biti predvidene preko sosednjih zemljišč, če to niso javne
površine. |
|
24. člen |
(drugi
ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
Obravnavana lokacija se nahaja v seizmičnem območju z intenziteto VII.
Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno
varnost. |
Za
ureditveno območje OPPN niso predvideni ukrepi za obrambo. |
|
25. člen |
(drugi
pogoji in ukrepi za gradnjo objektov) |
Zaradi
zahtevnosti terena je potrebno pri izdelavi projekta PGD upoštevati
Preliminarno geološko in geotehnično poročilo, št. E008-2013, ki ga je
izdelalo podjetje Gecko d.o.o. |
Pri
projektiranju in izvedbi morajo biti upoštevane zahteve navedene v EC7.
Glede na opravljene preiskave in ogled terena je bilo ugotovljeno, da je
potrebno upoštevati vse zahteve v poglavju 5.0 Preliminarnega geološkega
in geotehničnega poročila, ki je priloženo elaboratu. Pred gradnjo je
potrebno še dodatno preveriti globalno stabilnost pobočja v sedanjem
stanju in v primeru, ko na pobočje pritiska dodatna obtežba, ki jo
povzročata stanovanjska objekta. Prav tako bo potrebno preveriti tudi
stabilnost brežin gradbene jame glede na izbrano varianto globine
temeljenja. |
|
VII. NAČRT
PARCELACIJE |
|
26. člen |
(načrt
parcelacije) |
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnih prilog. |
Dovoljeno
je združevanje ali razdruževanje parcel. |
Podatki za
zakoličbo parcel |
Površine
in podatki za količbo parcel so prikazani v grafičnih prilogah. |
Mejne
točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem
koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka. |
|
VIII.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA
IZVAJANJE OPPN |
|
27. člen |
(etapnost
izvedbe prostorske ureditve) |
Možna je
smiselna fazna gradnja po sklopih. |
Vsaka
posamezna faza predstavlja objekt in pripadajočo javno gospodarsko
infrastrukturo. |
|
28. člen |
(drugi
pogoji in zahteve za izvajanje OPPN) |
Gradnjo je
potrebno načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo
posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja OPPN. Kadar se bo v
času gradnje poseglo na sosednja zemljišča, si mora investitor pridobiti
soglasje lastnikov teh zemljišč. |
|
IX. ROKI
ZA IZVEDBO PROSTORSKE UREDITVE IN ZA PRIDOBITEV ZEMLJIŠČ |
|
29. člen |
(roki za
izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč) |
Ni
predpisanih posebnih rokov za prostorsko ureditev in pridobitev
zemljišč. |
|
X.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN |
|
30. člen |
(usmeritve
za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) |
Odlok OPPN
velja do preklica oziroma do takrat, ko ga nadomesti neki drugi
izvedbeni akt. |
Po
prenehanju veljavnosti OPPN so na zgrajenih objektih dovoljena
investicijsko-vzdrževalna dela, rekonstrukcije, rušitve objektov ter
novogradnje na mestu porušenih objektov. |
|
XI. KONČNE
DOLOČBE |
|
31. člen |
OPPN je
stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob
Savi. |
|
32. člen |
Nadzorstvo
nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba. |
|
33. člen |
Odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
350-8/2014-19 |
Zagorje
ob Savi, dne 27. junija 2016 |
|
Župan |
Občine Zagorje ob Savi |
Matjaž Švagan l.r. |
|