Na
podlagi 13., 16. in 24. člena
Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08) in 13. in 28.
člena
Odloka o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska
Sobota (Uradni list RS, št. 51/09) je Nadzorni svet Javnega
stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota na 5. seji dne 9. 6.
2010 sprejel |
|
S P L
O Š N E P O G O J E P O S L O V A N J A |
Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota |
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(Predmet urejanja)
|
Javni
stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota (v nadaljevanju: JSS
MOMS) je osrednja lokalna institucija za izvajanje nacionalnega
stanovanjskega programa na lokalni ravni tako, da pripravlja in izvaja
stanovanjski program Mestne občine Murska Sobota (v nadaljevanju: MOMS)
ter izvaja upravne naloge na stanovanjskem področju iz lokalne
pristojnosti. Na področju stanovanjske oskrbe spodbuja stanovanjsko
gradnjo in izboljšanje kvalitete obstoječih lastnih stanovanj ter
zagotavlja predvsem pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj in
stanovanjskih stavb ter prenovo in vzdrževanje lastnih stanovanj in
stanovanjskih stavb. |
Splošni
pogoji poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska
Sobota (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) opredeljujejo merila in
pogoje za določitev upravičencev do najema stanovanj, subvencioniranja,
medsebojnih pravic in obveznosti, višine najemnine, izvajanja upravnih
nalog in ravnanja z nepremičninami ter opredeljujejo ostalo poslovanje
kot sledi: |
–
dodeljevanje stanovanj: |
–
neprofitna stanovanja, |
–
službena stanovanja, |
–
namenska najemna – oskrbovana stanovanja, |
–
izredne dodelitve stanovanj, |
–
dodeljevanje bivalnih enot za začasno reševanje stanovanjskih potreb
socialno ogroženih oseb, |
–
zamenjave stanovanj in bivalnih enot, |
–
subvencioniranje najemnin, |
– način
določanja najemnine za vse vrste stanovanjskih enot, |
–
spremljanje plačil, izterjava in tožbe, |
–
upravne naloge na stanovanjskem področju iz lokalne pristojnosti, |
–
pridobivanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo, |
–
ravnanje z nepremičninami. |
II. OBSEG SREDSTEV TER MERILA, POGOJI IN
POSTOPEK ZA DOLOČITEV UPRAVIČENCEV DO NAJEMA STANOVANJ
2. člen
(Pogoji za dodelitev neprofitnega
stanovanja)
|
Upravičenci do dodelitve neprofitnih stanovanj se določajo skladno z
določbami Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 –
ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL in 57/08; v nadaljevanju: SZ-1) in
določbami Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem
(Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06 – ZUE in 11/09), ki
določa splošne pogoje, merila, površinske normative in postopek
dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem. |
Splošni
pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do
dodelitve neprofitnega stanovanja, so določeni v pravilniku iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
Pri
razreševanju vlog za pridobitev neprofitnega stanovanja imajo prednost
družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, mladi in
mlade družine, invalidi in družine z invalidnim članom in državljani z
daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki,
ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, osebe s statusom
žrtve vojnega nasilja ter prosilci, ki so glede na poklic ali dejavnost,
katero opravljajo, pomembni za občino, kar mora najemodajalec posebej
opredeliti v razpisu. |
JSS MOMS
v posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj posebej
opredeli prednostno kategorijo ali prednostne kategorije prosilcev iz
prejšnjega odstavka tega člena. Po svoji presoji lahko v razpis vključi
tudi druge prednostne kategorije prosilcev, kar pa mora v razpisu
posebej utemeljiti. |
JSSMOMS
v posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj izrecno
določi, katera skupina ima prednost pri dodelitvi neprofitnega
stanovanja, če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na
oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ki so določene v obrazcu. |
Z javnim
razpisom se določi tudi okvirno število razpisanih stanovanj. |
3. člen
(Rok in postopek za odločanje pri
dodeljevanju neprofitnih stanovanj)
|
Na
podlagi prispelih vlog JSS MOMS v roku 6 mesecev od zaključka razpisa
določi prednostno listo upravičencev do neprofitnih stanovanj. V tem
času izda direktor (v besedilu akta so uporabljeni izrazi, napisani v
moški slovnični obliki, uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske) v
upravnem postopku odločbe o zahtevkih strank in jim jih vroči v skladu s
pravili Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07 in 65/08; v
nadaljevanju: ZUP). |
Zoper
izdano odločbo je dopustna pritožba, o kateri odloči župan MOMS. |
Sproženi
upravni spori ne zadržijo dodelitev stanovanj upravičencem, ki so
uvrščeni na prednostni listi in s tem tudi sklepanja najemnih pogodb. |
4. člen
(Službena stanovanja)
|
Upravičenci do dodelitve službenih stanovanj so skladno z določbami
Pravilnika o dodeljevanju službenih stanovanj v najem, št.
007-0001/2010-200 z dne 15. 1. 2010, ki določa pogoje in merila ter
postopek oddaje službenih stanovanj v najem zaposleni na JSSMOMS in
zaposleni v občinski upravi MOMS. |
V
internem javnem razpisu se objavi število razpisanih stanovanj. |
Postopek
in splošni pogoji, ki jih morajo, poleg zaposlitve, izpolnjevati
prosilci za dodelitev službenega stanovanja v najem, so določeni v
pravilniku iz prejšnjega odstavka tega člena. |
5. člen
(Namenska najemna stanovanja – izredne
dodelitve stanovanj)
|
Izredne
dodelitve stanovanj so namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih
potreb socialno ogroženih oseb, katerim se dodeli neprofitno stanovanje
za določen čas. |
Do
izredne dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni prosilci, ki so
stanovanje izgubili zaradi elementarnih nesreč in drugih nesreč, v
primeru rušenja in prenove ter prosilci, kjer je začasna preselitev
potrebna zaradi varstva interesov otrok. |
Odločitev o izredni dodelitvi stanovanja sprejme župan MOMS oziroma
direktor JSSMOMS. |
Postopek
dodelitve teh stanovanj ureja 29. člen Pravilnika o dodeljevanju
neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06
in 11/09). |
6. člen
(Bivalne enote za začasno reševanje
stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb)
|
Upravičenci do dodelitve bivalnih enot za začasno reševanje
stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb so tisti upravičenci do
dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, ki niso zavezanci za plačilo
lastne udeležbe in varščine in ki so v najtežjih materialnih in
socialnih razmerah in jih je zaradi ohranjanja družine ali socialne
izključenosti potrebno reševati izven javnih razpisov. Upravičenci se
določijo v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v
najem. Upravičenci so lahko le občani Mestne občine Murska Sobota. |
Poleg
upravičencev iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko dodeli bivalno
enoto tudi zaradi izredne socialne ogroženosti pred napovedano
deložacijo na podlagi sodne odločbe o izpraznitvi in izročitvi
stanovanja lastniku, ko posamezniku ali družini zaradi tega grozi
brezdomstvo. Tudi taki upravičenci morajo praviloma izpolnjevati pogoje
iz prvega odstavka tega člena. V takih primerih se bivalna enota dodeli
zlasti zaradi zaščite mladoletnih otrok, mater samohranik, starejših
oseb, posameznikov, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost ali jim je
dodeljen skrbnik za poseben primer, posameznikov s težavami v duševnem
zdravju, invalidov, kroničnih bolnikov in brezposelnih oseb. Merila in
kriterije za dodelitev bivalnih enot sprejeme nadzorni svet. |
Direktor
imenuje strokovno komisijo, katere član je poleg predstavnikov Javnega
stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota tudi predstavnik
Mestne občine Murska Sobota. Strokovna komisija na podlagi oblikovanih
kriterijev preuči utemeljenost vlog upravičencev za dodelitev bivalnih
enot in ugotovi, kdo od upravičencev je v najtežji socialni stiski ter
se ga ob upoštevanju prostorskih možnosti prioritetno reši. Preuči tudi,
ali se pred napovedano deložacijo uporabnikom stanovanj zaradi socialnih
stisk zagotovi bivalna enota. |
Bivalno
enoto se odda skladno z določbami SZ-1. |
7. člen
(Zamenjave stanovanj in bivalnih enot)
|
Upravičenci do zamenjave stanovanj so najemniki stanovanj v lasti JSS
MOMS. Najemniki, ki potrebujejo večje, manjše ali ustreznejše
stanovanje, morajo pri lastniku stanovanja vložiti vlogo za zamenjavo
stanovanja. Vloge se vodijo v ustrezni evidenci zamenjav stanovanj. |
Pravico
do zamenjave stanovanja imajo: |
–
družine, ki jim je stanovanje postalo premajhno ali je neprimerne
strukture zaradi povečanja števila družinskih članov, |
–
najemniki, ki si želijo v manjša stanovanja zaradi zmanjšanja števila
uporabnikov ali nižje najemnine, |
–
najemniki, ki zaradi bolezni ali starosti prosijo po legi primernejše
stanovanje, |
–
najemniki, ki zaradi narave svojega dela prosijo za stanovanje s
primernejšo lokacijo, |
–
najemniki, ki z zamenjavo sprostijo primerno stanovanje, ki ga razpisnik
potrebuje za realizacijo stanovanjskega programa. |
Do
zamenjave stanovanja niso upravičeni: |
–
najemniki, zoper katere teče postopek za izterjavo neplačanih najemnin
in drugih obveznosti ali postopek za izpraznitev stanovanja in |
–
najemniki, ki so dolžniki najemnin in drugih obveznosti, razen če
prosijo za cenejše ali manjše stanovanje. |
Obseg
zamenjave stanovanj je odvisen od razpoložljivih primernih stanovanj. |
Enaki
pogoji veljajo za zamenjave bivalnih enot. |
O
zamenjavi stanovanja odloči direktor javnega sklada z odločbo o
zamenjavi. |
8. člen
(Subvencioniranje neprofitne in tržne
najemnine)
|
Upravičence, merila, obseg sredstev in pogoje ter postopek za
upravičenost do subvencioniranja neprofitne in tržne najemnine
predpisujeta SZ-1 in Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v
neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje
subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03, 142/04 in
99/08). |
Strokovna služba JSS MOMS vodi postopek za ugotavljanje upravičencev do
subvencioniranih neprofitnih najemnin po pooblastilu MOMS. |
Sredstva
za subvencionirane najemnine se zagotavljajo v proračunu MOMS. |
III. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI
9. člen
(Ureditev pravic in obveznosti)
|
Medsebojne pravice in obveznosti med JSS MOMS in upravičenci iz teh
splošnih pogojev se skladno z določbami SZ-1 dogovorijo s pogodbo, razen
v primeru subvencioniranja najemnine, kjer se določijo z izdanim
upravnim aktom. |
IV. VIŠINA NAJEMNINE
10. člen
(Način določitve višine najemnine)
|
Višino
najemnine za vse vrste stanovanjskih enot določi skladno z veljavno
zakonodajo direktor po predhodnem soglasju Nadzornega sveta JSS MOMS. |
V. IZVAJANJE UPRAVNIH NALOG
11. člen
(Vrste upravnih nalog)
|
JSS MOMS
izvaja vse upravne naloge na stanovanjskem področju iz lokalne
pristojnosti. Poleg postopkov, opredeljenih v predhodnih členih teh
splošnih pogojev, vodi JSS MOMS še postopke registracije upravnikov,
vključno z vodenjem registra upravnikov, preveritve višine najemnine in
druge naloge, določene s predpisi. |
VI. RAVNANJE Z NEPREMIČNINAMI
12. člen
(Postopki ravnanja z nepremičninami)
|
JSS MOMS
vodi postopke ravnanja z nepremičninami skladno z določbami Zakona o
stvarnem premoženju, države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št.
14/07; v nadaljevanju: ZSPDPO) in določbami Uredbe o stvarnem
premoženju, države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in
94/07), ki se uporabljajo za javne sklade. |
Posamezen postopek ravnanja z nepremičninami se izvede skladno s
sprejeto poslovno politiko in sprejetim stanovanjskim programom ter
finančnim načrtom JSS MOMS. |
13. člen
(Določitev vrednosti nepremičnin)
|
Nepremičnino, ki je predmet razpolaganja, mora oceniti pooblaščeni
ocenjevalec vrednosti nepremičnin, ki je imenovan na podlagi zakona, ki
ureja revidiranje ali zakona, ki ureja sodišča. |
Nepremično premoženje se ne sme prodati ali menjati pod ocenjeno
vrednostjo, razen v primerih iz petega odstavka 16. člena ZSPDPO. |
14. člen
(Metode razpolaganja – povečanje ali
zmanjšanje premoženja)
|
Odprodaja se lahko opravi: |
Če je
odprodaja v interesu javnega sklada zaradi prevelikih stroškov
investicij in rednega vzdrževanja stanovanja oziroma stavbe v kateri je
stanovanje ob upoštevanju: |
1.
odstotnega deleža lastništva sklada na celotni nepremičnini v kateri se
nahaja nepremična, ki jo želi stranka odkupiti |
2. leta
gradnje nepremičnine |
3.
stanja nepremičnine (slabo, dobro, odlično …) |
4.
vloženih sredstev v nepremičnino |
5. lege
nepremičnine – v strogem mestnem jedru se prodaja odobri le izjemoma, ob
izpolnitvi vseh pogojev, ki jih narekuje obnova mestnega jedra |
6.
drugih dejavnikov, ki vplivajo na vrednost. |
Najemnik
ima predkupno pravico na stanovanju, ki mu je bilo dano v najem za
nedoločen čas, če predkupne pravice ne uveljavlja solastnik oziroma
občina v primerih, ki jih določa zakon. |
Vloge za
odkup nepremičnin se oddajo v vložišču mestne občine. K vlogi je
potrebno priložiti fotokopijo najemne pogodbe in dokaz o poravnanih
obveznosti v zvezi z uporabo stanovanja, ki ga želijo kupiti. |
Razpolaganje s premoženjem sklada se izvede po eni izmed sledečih
metod: |
1. javna
dražba, |
2. javno
zbiranje ponudb, |
3.
neposredna pogodba. |
Javna
dražba |
Javna
dražba mora biti objavljena v sredstvih javnega obveščanja. |
Med
objavo razpisa in javno dražbo mora preteči najmanj 15 dni. |
V
primeru javne dražbe mora objava vsebovati najmanj: |
1. Naziv
in sedež organizatorja javne dražbe. |
2. Opis
predmeta prodaje. |
3. Vrsto
pravnega posla, ki je predmet dražbe (npr. prodaja stanovanja). |
4.
Izklicno ceno in najnižji znesek njenega višanja. |
5. Način
in rok plačila kupnine. |
6.
Prehod lastništva, pri čemer lastništvo preide na kupca s plačilom
celotne kupnine. |
7.
Navedbo, da je plačilo celotne kupnine v roku, ki je določen, bistvena
sestavina pravnega posla. |
8. Kraj
in čas javne dražbe. |
9.
Višino varščine, ki jo je potrebno položiti pred začetkom dražbe in ki
ne sme biti manjša od 10% izklicne cene. |
10.
Številko transakcijskega računa, na katerega je potrebno vplačati
varščino. |
11.
Obvestilo dražiteljem, da bo po končani dražbi kavcija vrnjena tistim,
ki na dražbi ne bodo uspeli, in navedbo roka, v katerem bo vrnjena. |
12.
Informacijo o tem, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko interesenti pred
začetkom dražbe seznanijo s podrobnejšimi pogoji dražbe in si ogledajo
predmet dražbe. |
13.
Druge pogoje, ki jih mora uspeli dražitelj izpolnjevati. |
14.
Objava lahko vsebuje še druge pogoje prodaje, ki postanejo vsebina
prodajne pogodbe, sklenjene z uspelim dražiteljem. |
Javno
dražbo vodi s strani direktorja pooblaščena oseba. |
Izklicna
cena oziroma vsaka nadaljnja cena, če se zviša pred tretjim izklicem, se
šteje, da je sprejeta tista cena, ki je bila izklicana trikrat. Ko je
cena izklicana trikrat, pooblaščena oseba ugotovi, komu in po kakšni
ceni je bil predmet javne dražbe prodan in kupca pozove k podpisu
pogodbe. Če izklicna cena ni bila dosežena, je javna dražba neuspešna. |
Z
najugodnejšim dražiteljem se sklene pogodba najkasneje v tridesetih dneh
po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše pogodbe v navedenem roku,
javni sklad zadrži njegovo kavcijo. |
Javno
zbiranje ponudb |
V
primeru javnega zbiranja ponudb, ko je za izbor najugodnejšega ponudnika
edini kriterij višina ponujene kupnine, objava javnega zbiranja ponudb
praviloma vsebuje: |
1. Namen
poziva, navedbo prodajalca in kratek opis predmeta prodaje. |
2.
Pravno podlago za prodajo. |
3.
Obliko in pogoje, pod katerimi mora kupec predložiti ponudbo oziroma
elemente, ki naj jih ponudba vsebuje. |
4.
Določilo, da je obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki
ponudi najugodnejše pogoje, izključena. |
5.
Kontaktne osebe prodajalca. |
Pred
obravnavo prispelih ponudb komisija preveri, če so bile poslane v
razpisnem roku in če vsebujejo vse objavljene elemente in vso
dokumentacijo, ki jo je bilo na podlagi razpisa potrebno priložiti
ponudbi. |
Ponudbo,
ki je prispela po razpisnem roku, komisija zavrže in o tem obvesti
ponudnika. Nepopolne ponudbe lahko komisija zavrže ali pa odloči, da
zahteva od ponudnika dopolnitev. |
Po
ugotovitvi izpolnjevanja procesnih pogojev za veljavno obravnavo ponudb
komisija pristopi k njihovemu vsebinskem pregledu. Pri tem presoja
elemente ponudbe po kriterijih za izbiro najboljšega ponudnika. |
Kriteriji, ki jih komisija pri obravnavi ponudb in izbiri upošteva, so
enaki kriterijem, kot so objavljeni v javnem pozivu za zbiranje ponudb. |
V
primeru, da komisija oceni, da zgolj na osnovi opredeljenih kriterijev
izmed zavezujočih ponudb iz prejšnjega člena ne more izbrati najboljšega
ponudnika, ali da je mogoče doseči ugodnejše pogoje prodaje, lahko
pozove vse ponudnike ali pa samo tiste, katerih ponudbe ocenijo kot
najbolj ustrezne, da ponudbo še dopolnijo v posameznih elementih. |
Ko
komisija oceni, da je ugotovil vsa dejstva, na podlagi katerih je mogoče
sprejeti odločitev o izboru najugodnejšega ponudnika, odloči katerega od
ponudnikov je izbral kot najugodnejšega, ter predlaga vse v pogajanjih
dogovorjene elemente pravnega posla, pod katerim naj se sklene pogodba
oziroma poda predlog pogodbe, ki naj se sklene z najugodnejšim
ponudnikom. |
Neposredna pogodba |
V zvezi
s prodajo nepremičnine z neposredno pogodbo odloči direktor s soglasjem
nadzornega sveta. Pogodbeno vrednost določi cenilec, direktor pa določi
okvirno vrednos,t pod katero se prodaja ne more izvršiti. |
Merila
in kriteriji za neposredno prodajo nepremičnine |
Nepremično premoženje se lahko proda ali zamenja na podlagi neposredne
pogodbe, če: |
– se
prodajajo solastniški deleži na nepremičninah, ki so manjši od 50% ali |
– se
prodajajo solastniški deleži na zasedenih stanovanjih ali |
– gre za
menjavo nepremičnin, pod pogojem, da se vrednost premoženja z zamenjavo
ne zmanjša ter da razlika med zamenjanima nepremičninama ni večja od
20%, vendar največ 80.000,00 EUR ali |
– se
sklepa neposredna pogodba v roku treh mesecev od dneva, ko se je
izkazalo, da sta bili neuspešni izbrana metoda razpolaganja iz 1. ali 2.
točke prvega odstavka 14. člena teh pogojev in ponovno izvedena metoda
razpolaganja iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 14. člena teh pogojev, z
znižano izklicno ceno za največ 15%, v tem primeru je lahko cena v
neposredni pogodbi nižja največ za 15% od objavljene (izklicne) cene
ponovno izvedene metode razpolaganja iz 1. ali 2. točke prvega odstavka
14. člena splošnih pogojev poslovanja, pred sklenitvijo neposredne
pogodbe pa je v tem primeru potrebno izvesti postopek pogajanj z vsemi
zainteresiranimi ponudniki ali |
– je
posamezna ocenjena vrednost nepremičnine nižja od 20.000,00 EUR ali |
– je
pridobitelj pravna oseba javnega prava, razen javnega podjetja ali |
– gre za
dosego javne koristi skladno s pogoji iz soglasij dobaviteljev
komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih storitev. |
15. člen
(Posamični program ravnanja)
|
Posamični program ravnanja z nepremičninami, katerih ocenjena vrednost
je enaka ali presega 20.000,00 €, sprejme direktor po predhodnem
soglasju nadzornega sveta JSS MOMS. |
16. člen
(Pridobivanje nepremičnin)
|
JSS MOMS
pridobiva nepremičnine za potrebe zagotavljanja stanovanjskih enot
skladno s sprejeto poslovno politiko in vsakoletnim stanovanjskim
programom MOMS. Stanovanja pridobiva z nakupom, gradnjo ali obnovo. |
17. člen
(Vzdrževanje in obnova stanovanj)
|
JSS MOMS
vzdržuje stanovanja skladno s sprejeto poslovno politiko in vsakoletnim
stanovanjskim programom MOMS. Med vzdrževalna dela spada tekoče
vzdrževanje stanovanj (sprotno vzdrževanje in popravila) in
investicijsko vzdrževanje (večja vzdrževalna dela in obnove v
stanovanjih ter na skupnih delih večstanovanjskih stavb v deležu
solastnine). |
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
(Prenehanje veljavnosti dosedanjih
splošnih pogojev poslovanja)
|
Z dnem
uveljavitve teh splošnih pogojev prenehajo veljati Splošni pogoji
poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 8/04). |
19. člen
(Uporaba dosedanjih splošnih pogojev)
|
Postopki, pričeti pred uveljavitvijo teh splošnih pogojev poslovanja, se
nadaljujejo in dokončajo po dosedanjih splošnih pogojih. |
20. člen
(Začetek veljavnosti in objava)
|
K tem
splošnim pogojem je podal Mestni svet MOMS soglasje na 30. seji dne 15.
7. 2010 in začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije ter se objavijo tudi na spletnih straneh JSS MOMS. |
|
Št.
352-0023/2010-200 |
Murska
Sobota, dne 27. maja 2010 |
|
Predsednica Nadzornega sveta |
Javnega stanovanjskega sklada |
Mestne občine Murska Sobota |
Sabina Gutalj l.r. |
|