|
Na podlagi 15. člena
Statuta Občine Škocjan (Uradni list
RS, št. 101/06 – UPB) je Občinski svet Občine Škocjan na 4. seji dne 28.
12. 2010 sprejel uradno prečiščeno besedilo, ki obsega: |
|
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 15/98), |
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko
ureditvenih pogojih Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 13/99),
|
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 34/00),
|
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 119/02),
|
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih
ureditvenih pogojev Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 10/03),
|
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 142/04),
|
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 110/10), |
|
O D L O K |
|
o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan – uradno prečiščeno
besedilo (PUP-UPB-1) |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih
sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od
leta 1986 do leta 2000 ter družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica
za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan –
dopolnitev 1996 (Uradni list RS, št. 15/98) ter 1. člena Zakona o
planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št.
48/90) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji Občine Škocjan. Strokovne
podlage zanje je za območje Občine Novo mesto in s tem za del sedanje
Občine Škocjan pripravila Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in
geodezijo, Šola za arhitekturo pri Univerzi v Ljubljani, pod št. 48/89,
nadaljnje uskladitve in dopolnitve odloka ter kartografskega dela pa je
pripravil Topos, d. o. o., Dolenjske Toplice. |
|
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo tekstualne opise in
grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo, lego, namensko rabo in
zmogljivost, velikost ter oblikovanje objektov in naprav ter ureditev.
|
|
Tekstualni del obsega odlok o prostorskih ureditvenih
pogojih ter pogoje, mnenja in soglasja pristojnih organov, organizacij
in skupnosti. |
|
Kartografski del odloka je izdelan v digitalni obliki in
izrisan kot čistoris sprejetega odloka z upoštevanjem predmetnih
sprememb in dopolnitev. Kartografski del sestavljajo karte v merilu
1:5000 (osnova za izdelavo digitalni katastrski načrti), s prikazom
vsebine iz veljavnega prostorskega plana občine ter dodano vsebino, ki
se nanaša na prostorsko ureditvene pogoje (določitev morfoloških,
funkcijskih in širitvenih kriterijev ter drugih pogojev) urejanja. |
|
2. člen |
|
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za
gradnje in druge ureditve ter druge ukrepe v zvezi z urejanjem prostora
na celotnem prostoru občine, razen na območjih, kjer veljajo prostorski
izvedbeni načrti, in sicer: |
|
II. Merila in pogoje za gradnje in druge ureditve izven
ureditvenih območij naselij |
|
III. Merila in pogoje za posege v ureditvenih območjih
naselij, zaselkov in razpršene gradnje |
|
IV. Merila in pogoje glede vrste posegov
|
|
V. Merila in pogoje oblikovanja objektov in drugih posegov
|
|
VI. Merila in pogoje za zunanje in druge ureditve
|
|
VII. Merila in pogoje za določanje gradbenih parcel
|
|
VIII. Merila in pogoje za ohranjanje narave in varstvo
kulturne dediščine |
|
IX. Merila in pogoje za prometno, komunalno in energetsko
urejanje ter zveze |
|
X. Merila in pogoje za vodnogospodarsko urejanje
|
|
XI. Merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja
|
|
XII. Merila in pogoje za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in varstvo pred požari |
|
XIII. Posebna merila in pogoje za gradnjo in druge
ureditve |
|
XIV. Končne določbe. |
|
2.a člen |
|
– Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu
stanja prostora, ki je obvezna priloga k PUP in ki se ga sproti obnavlja
in prikazuje v prostorsko informacijskem sistemu Občine Škocjan skladno
z določili predpisa, ki podrobneje določa vsebino prostorsko
informacijskega sistema, način njegove priprave, vodenja uporabe in
vzdrževanja. |
|
– Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter
posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki
zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri
načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.
|
|
– Poleg posodobljene baze podatkov varstva nepremične
kulturne dediščine v »Prikazu stanja v prostoru« je potrebno upoštevati
tudi vse pripadajoče veljavne varstvene režime. |
|
– lzhodišča tega odloka so Naravovarstvene smernice za
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Mestne Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan
(ZRSVN, december 2007). |
|
3. člen |
|
Merila in pogoji, določeni s tem odlokom, se nanašajo na
gradnjo vseh vrst objektov po veljavni prostorski in gradbeni
zakonodaji. |
|
II. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJE IN DRUGE UREDITVE IZVEN UREDITVENIH
OBMOČIJ NASELIJ |
|
Kmetijska zemljišča |
|
4. člen |
|
Na najboljših kmetijskih zemljiščih so poleg primarne rabe
dovoljeni naslednji posegi: |
|
– gradnja nadomestnih kmetij, pri čemer je gradnja zidanih
gospodarskih poslopij izven funkcionalnega zemljišča kmetije dovoljena
le, če je urbanistično sprejemljiva in s soglasjem občinske strokovne
službe, |
|
– postavitev rastlinjakov za potrebe intenzivnejše
pridelave hrane, vzgojo in pridelavo rastlin, |
|
– postavitev nadstrešnic ob postajališčih javnega prometa,
|
|
– gradnja podzemnih komunalnih objektov in naprav
(vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, črpališča, razbremenilniki,
vodohrani, vodarne …), podzemnih energetskih objektov in naprav
(podzemni daljnovodi …), podzemnih telekomunikacijskih objektov in
naprav, prometnih objektov in naprav (lokalne ceste, kolesarske steze in
kolesarske poti, hodniki za pešce …) in drugih za občino pomembnih
infrastrukturnih objektov in naprav ter poljskih poti, ki bistveno ne
prizadenejo obdelovanja kmetijskih površin. Izjemoma je dopustna gradnja
nadzemnih vodov in naprav, če niso možne alternativne rešitve (npr.
trafopostaj, vodohranov in hidrantov) ali pa to predstavlja nesorazmeren
strošek investicije (npr. elektro-energetski vodi 110 kV, 400 kV …).
Izjemoma je gradnja podzemnih objektov in naprav dovoljena v najdišča,
ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih
delov najdišč, ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
|
– če ni možno najti drugih rešitev,
|
|
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih
arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za
gradnjo, |
|
– agrooperacije razen hidromelioracij,
|
|
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske
dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), |
|
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,
|
|
– gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in
drugih nesrečah, |
|
– gradnja vseh vrst kozolcev, senika, krmišča, čebelnjaka,
varovalne ograje, obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine. |
|
4.a člen |
|
Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih je objekte, ki so bili
zgrajeni pred 31. decembrom 1967 in se po veljavnih predpisih o graditvi
objektov šteje, da imajo uporabno dovoljenje, dovoljeno dozidavati,
nadzidavati in rekonstruirati ter na njih izvajati vzdrževalna dela. |
|
5. člen |
|
Na drugih kmetijskih zemljiščih je poleg posegov iz
prejšnjega člena dovoljena ureditev zelenih površin, gradnja in ureditev
za šport in rekreacijo in gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki
dopolnjuje rekreacijsko dejavnost v območjih pod pogojem, da ni okrnjena
osnovna namembnost prostora in s soglasjem občinske strokovne službe. |
|
6. člen |
|
Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, ki so vključena v
vinogradniška območja (območja za vinogradništvo in sadjarstvo), je
dovoljena: |
|
– gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo
sadja ob pogoju, da je investitor lastnik najmanj 20 a vinograda oziroma
sadovnjaka v območju najboljših kmetijskih zemljišč ter najmanj 10 a v
območju drugih kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so vključena v
vinogradniška območja, |
|
– investicijska vzdrževalna dela, rekonstrukcije ali
nadomestne gradnje obstoječih objektov, pri čemer je lahko velikost
vinograda tudi manjša od prej določene velikosti, |
|
– gradnja vinotočev in objektov za turistično ponudbo ali
preureditev obstoječih objektov za te dejavnosti ob pogoju, da je
investitor lastnik najmanj 20 a vinograda v območju najboljših
kmetijskih zemljišč ter najmanj 15 a v območju drugih kmetijskih in
gozdnih zemljišč, ki so vključena v vinogradniška območja in ob pogoju,
da lokacija zagotavlja ureditev vseh potrebnih zunanjih površin brez
večjih posegov v teren (večjih odkopov ali zasutij, izpostavljenih
opornih zidov) ter ob pogoju zagotovitve ustrezne infrastrukturne
opreme, |
|
– za gradnjo zidanic in gospodarskih objektov za spravilo
sadja na gozdnih zemljiščih, ki so vključena v vinogradniška območja, je
potrebno predhodno pridobiti dovoljenje pristojnega Zavoda za gozdove za
posek gozda in mnenje Kmetijske svetovalne službe o proizvodni
sposobnosti zemljišča, |
|
– posegi morajo biti načrtovani tako, da se ohranja
značilna krajinska slika z vinogradi podolžno po pobočju ter z gozdnimi
robovi in pogozdenimi severnimi pobočji hribov. Novi objekti se lahko
postavljajo le ob poteh. Arhitektura novih in obnovljenih objektov naj
sledi avtohtoni arhitekturi območja, smeri postavitve obstoječih
objektov, upošteva pa naj tudi dominantnost lokacije. Parcelacija
zemljišč ni dovoljena. Priporočljiva je ohranitev sadovnjakov v
tradicionalni obliki (brez teras), |
|
– za gradnjo objektov na stavbnih zemljiščih v
vinogradniških območjih (območja za vinogradništvo in sadjarstvo)
veljajo iste določbe, kot veljajo za gradnjo objektov na drugih stavbnih
zemljiščih, brez pogojev glede površine vinograda oziroma sadovnjaka. |
|
7. člen |
|
Posegi na območjih kmetijskih površin morajo ohranjati
značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
|
|
– naravne in antropogene elemente prostora (kulturne
terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena
in ograjevanje prostora), |
|
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin,
strukturo vegetacije in vodotokov), |
|
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede. |
|
Gozdna zemljišča |
|
8. člen |
|
Na območjih gozdnih zemljišč je poleg primarne rabe
dovoljena: |
|
– postavitev objektov in naprav, namenjenih za gozdarsko
dejavnost, če je to urbanistično sprejemljivo, |
|
– gradnja ali postavitev objektov, opredeljenih v tretji,
četrti, šesti, sedmi in osmi alineji 4. člena, |
|
– gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih cest in
ostalih transportnih poti, pri čemer je potrebno pridobiti soglasje
Zavoda za gozdove Slovenije OE Novo mesto oziroma Brežice, |
|
– gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo
sadja, kolikor so gozdna zemljišča istočasno vključena tudi v
vinogradniška območja in če so izpolnjeni pogoji iz 6. člena sprejetega
odloka, |
|
– gradnja krmišča, čebelnjaka, varovalne ograje, obore za
rejo divjadi, gozdne ceste, grajene gozdne vlake, gozdne učne poti. |
|
9. člen |
|
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti
kulturno-krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da
ohranjajo: |
|
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
|
|
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba in značilni vzorec
gozdnih cest in poti. |
|
III. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V UREDITVENIH OBMOČJIH NASELIJ,
ZASELKOV IN RAZPRŠENE GRADNJE PO MORFOLOŠKIH, FUNKCIJSKIH IN ŠIRITVENIH
KRITERIJIH |
|
1. Morfološki kriteriji |
|
10. člen |
|
Določajo vrsto in obliko gradenj in drugih ureditev glede
na tip naselja oziroma na tip posamezne morfološke enote. Morfološki
kriteriji so splošni in posebni, ki so določeni za šest tipološko
različnih oblik naselij: A – gruča, B – vrsta, C – obcestna zasnova, D –
razpršena gradnja in zaselek. |
|
11. člen |
|
Splošni morfološki kriteriji:
|
|
– Novogradnje so dovoljene na gradbenih parcelah, ki so po
obliki in velikosti usklajeni z značilnim parcelnim vzorcem, pri vseh
posegih je treba ohranjati tradicionalno merilo posameznih objektov,
|
|
– večji novi programi v naseljih naj se razporedijo v
večje število manjših objektov ali pa se izoblikujejo nova območja za
novogradnje večjih dimenzij, ki naj bodo od naselja ločeni z zelenim
pasom in kompozicijsko uglašeni s podobo naselja v krajini, |
|
– jedra vasi se ohranjajo in opremijo z urbano opremo,
dovoljena je dopolnilna gradnja objektov z javnimi programi, ki se mora
oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim gradbenim linijam in
urbanistični kompoziciji obstoječih dominantnih objektov, |
|
– kmetije naj se oblikujejo okoli gospodarskega dvorišča,
s katerega je zagotovljen vhod v gospodarske objekte. Vanj se odpirajo
vse notranje fasade objektov. Nove tehnološke rešitve ne smejo rušiti
harmoničnih prostorskih odnosov, |
|
– novogradnje v okviru rekonstrukcije obstoječih kmečkih
dvorišč morajo ohranjati merilo in velikost značilne drobne zazidave.
Razvojno perspektivne kmetije naj se selijo na rob naselja, stare
domačije pa usposobijo za nove (turistične) funkcije, |
|
– ohranja in vzdržuje naj se značilne vaške robove in
prehode med kmetijami in iz naselja v krajino, ki jih tradicionalno
tvorijo sadovnjaki, na dvoriščih kmetij naj se zasadijo večja drevesa,
vaške ceste in poti pa ozelenijo z linijskimi zasaditvami dreves in
grmovja. |
|
12. člen |
|
Posebni morfološki kriteriji:
|
|
A – kriteriji za urejanje gručastih naselij:
|
|
Ohranjati je treba križno zasnovo razvejanih komunikacij,
ki predstavlja prostorsko ogrodje naselja in pogosto oblikuje na svojem
presečišču osrednji prostor vasi. Jedra vasi z značilnim vaškim trgom se
uredijo. |
|
Ohranja se značilno grupiranje objektov v funkcionalno
zaokrožene gruče okoli kmečkih dvorišč ter merilo in velikost objektov.
|
|
B – kriteriji za urejanje vrstnih vasi:
|
|
Ohranjati je treba značilnosti eno- ali dvostranske
obzidave vaške ceste, s katere vodijo poljske poti na posamezne
zemljiške proge. Posebej je treba varovati gradbeno linijo objektov,
postavljenih pravokotno na vaško cesto, in značilno razporeditev
domačije, ki se linearno členi v kmečki dom, gospodarska poslopja in
pomožne objekte (tip rastoče kmetije). Pri posegih v zavrtnice
(sadovnjaki, vrtovi) je potrebno na novo oblikovati zeleni rob naselja.
|
|
C – kriteriji za urejanje naselij z obcestno zasnovo:
|
|
Objekti so postavljeni vzporedno s smerjo glavne ulice.
Dovoljeno je zgoščanje naselja in rast naselja v prečni smeri. Dovoljena
je sprememba stanovanjskih objektov ob glavni cesti v javne, služnostne,
servisne in obrtne dejavnosti. |
|
D – kriteriji za urejanje razpršene gradnje:
|
|
Z novimi posegi je treba težiti k lokalni koncentraciji in
zaokroževanju heterogene poselitvene strukture v večje število manjših
enot – zaselkov. Ob graditvi novih objektov v okviru obstoječih
kvalitetnih območij naj se spoštuje način sestavljanja posameznih
objektov v skupine, nove posege pa zasadi z avtohtonim drevjem. V
primeru gradnje v okviru obstoječih nekvalitetnih območij pa je treba z
novimi posegi vplivati na večjo urejenost in izboljšanje celotnega
stanja na lokaciji. |
|
E – kriteriji za urejanje zaselkov:
|
|
Obstoječi zaselki naj se ohranjajo, novogradnjo je treba
usmerjati v večja naselja. V primeru širitve zaselkov je potrebno
preprečiti njihovo zlivanje v obliko naselij z obcestno zasnovo. Pri
gradnji nadomestnih ali novih objektov je potrebno ohranjati kvalitetne
gabarite naselja oziroma z novimi posegi težiti h korekcijam
nekvalitetnih obstoječih ureditev v prostoru. |
|
2. Funkcijski kriteriji |
|
13. člen |
|
Določajo današnje in bodoče vsebine naselij, ki se delijo
na: |
|
K – kmetijsko, S – stanovanjsko, U – urbano-javno, P –
proizvodno, K/S/U/P – mešano. |
|
K – kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij s
kmetijsko funkcijo. |
|
Vse nove gradnje in druge ureditve je treba podrejati
kmetijski organizaciji prostora. Dovoljene so dopolnilne dejavnosti, ki
se vežejo na primarno dejavnost: kmečki turizem, živilske predelovalne
obrti, umetne obrti in podobno. Posameznim kmečkim dvoriščem je potrebno
zagotoviti primerno velikost in prost dostop do kmetijskih zemljišč. V
območjih za stanovanja, kmetijstvo in turizem na kmetih so dopustni
naslednji posegi: |
|
– spremembe namembnosti stanovanjskih in gospodarskih
objektov za opravljanje domače obrti, turizma ali druge poslovne
dejavnosti, združljive z bivanjem in kmetijstvom; |
|
– gradnja novih in nadomestnih stanovanjskih ter
gospodarskih in kmetijskih objektov; |
|
– gradnja novih in nadomestnih objektov za potrebe
kmetijske dejavnosti ter gradnje novih in prenove obstoječih objektov za
potrebe turizma na kmetih; |
|
– dovoljene so tudi druge dejavnosti (obrt in proizvodnja
v manjšem obsegu ter poslovne dejavnosti), ki ne potrebujejo večjih
površin in ne povzročajo emisij v okolje nad mejnimi vrednostmi,
določenimi za bivalna območja; |
|
– gradnja pomožnih objektov k posameznim stanovanjem, kot
so garaže, drvarnice ipd., kadar v sklopu novogradenj ni možno
zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb; ti objekti morajo biti
zgrajeni na obstoječi gradbeni parceli osnovnega objekta. |
|
S – kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij s
stanovanjsko funkcijo: |
|
V strnjenih stanovanjskih območjih dejavnosti, ki niso v
skladu z osnovno stanovanjsko funkcijo naselja (prozvodnja in druge
hrupne in onesnaževalne dejavnosti), niso dovoljene. V območjih za
stanovanja in spremljajoče dejavnosti je dopustna: |
|
– gradnja novih in nadomestnih stanovanjskih, gospodarskih
in kmetijskih objektov; |
|
– gradnja manjših objektov za proizvodnjo, obrt in ostale
poslovne dejavnosti; |
|
– gradnja objektov za terciarne dejavnosti, otroško
varstvo in kulturo; |
|
– gradnja objektov za turizem, šport in rekreacijo;
|
|
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška
igrišča, pešpoti, ploščadi, trgi, parki; |
|
– sprememba namembnosti objektov in delov objektov za
stanovanja, kmetijstvo, manjšo obrt in servise, terciarne in kvartarne
dejavnosti ter turizem, šport in rekreacijo. |
|
U – kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij z
urbano-javno funkcijo: |
|
Dovoljena je gradnja objektov in naprav, ki služijo
skupnim urbanim potrebam prebivalcev naselja ali večjemu številu naselij
ter umestitev kulturnih, storitvenih oziroma obrtnih programov, ki
nimajo negativnih vplivov na prostor. V območjih za centralne dejavnosti
je dopustna: |
|
– gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov;
|
|
– gradnja manjših objektov za obrt in druge poslovne
dejavnosti; |
|
– gradnja objektov za terciarne in kvartarne dejavnosti;
|
|
– gradnja objektov za turizem, šport in rekreacijo;
|
|
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška
igrišča, pešpoti, ploščadi, trgi, parki; |
|
– sprememba namembnosti objektov in delov objektov za
stanovanja, kmetijstvo, manjšo obrt in servise, terciarne in kvartarne
dejavnosti ter turizem, šport in rekreacijo. |
|
P – kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij s
proizvodno funkcijo: |
|
Proizvodne dejavnosti morajo biti dobro povezane s
prometnim in ostalim infrastrukturnim omrežjem tako, da ne motijo
bivalne funkcije naselja. S smotrno postavitvijo objektov in s
tehničnimi ukrepi je potrebno zmanjševati negativne učinke hrupa in
ostale oblike onesnaženja. V območjih za proizvodno in obrt ter druge
poslovne dejavnosti je dopustna: |
|
– gradnja novih ter investicijska vzdrževalna dela
obstoječih objektov za potrebe proizvodnih, poslovnih in obrtnih
dejavnosti, ki ne presegajo ravni hrupa, predpisana za bivalna okolja,
in imajo zagotovljeno ustrezno čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod
ter spremljajočih objektov, naprav in ureditev; |
|
– gradnja začasnih objektov;
|
|
– sprememba namembnosti obstoječih objektov za proizvodno,
obrt, oskrbne, storitvene in druge poslovne dejavnosti; |
|
– gradnja naprav za varstvo okolja;
|
|
– gradnja funkcionalnih ograj.
|
|
K/S/U/P – kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij
z mešano funkcijo: |
|
Treba je težiti k sožitju različnih dejavnosti, s tem, da
naj bo prednostna kmetijska dejavnost. Z ustrezno razmestitvijo
dejavnosti v prostoru in tehničnimi ter oblikovalskimi ureditvami je
treba omejiti negativne vplive med dejavnostmi. Posamezne vsebine v
naselju je treba grupirati v homogene morfološke enote ter jih smiselno
povezati v funkcijo celotnega naselja. |
|
Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti postavljeni
praviloma ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski oziroma
poslovno-stanovanjski objekti pa na ulico. |
|
3. Širitveni kriteriji |
|
14. člen |
|
Določajo vrsto in obliko novih gradenj in drugih ureditev:
Z – zapolnitve, Š – širitve, O – nova območja |
|
Z – kriteriji za urejanje dopolnilne gradnje:
|
|
Dovoljene so novogradnje, ki smiselno zaokrožajo
funkcionalno in oblikovno homogene sklope vasi. Obstoječo novejšo
disperzno pozidavo je potrebno zgoščati v kompaktnejši vzorec tako, da
se vzpostavi nov prostorski red, večja izkoriščenost stavbnih zemljišč,
boljša prometna dostopnost do stavbnih enot in kvalitetnejša
urbanistična zasnova naselja. Gradnje in druge ureditve naj se
prilagodijo okoliškim kvalitetnim objektom in ureditvam ter omilijo
obstoječe prostorske konflikte. |
|
Š – kriteriji za urejanje območij, namenjenih širitvi
naselij: |
|
Novi gradnje in druge ureditve morajo biti usklajene z
urbanističnimi, zgodovinskimi in oblikovnimi značilnostmi kraja. Posegi
naj bodo usklajeni z obstoječim urbanističnim vzorcem naselja (z
obstoječo tipologijo komunikacijskega vzorca, vzorca stavbnih parcel in
načinom umeščanja objektov na stavbno parcelo). |
|
O – kriteriji za urejanje novih območij, namenjenih
pozidavi: |
|
Dovoljene so gradnje objektov, ki niso nujno vezane na
tradicionalni tip vaške arhitekture, izhajajo pa iz temeljnih
topografskih in klimatskih pogojev ter iz funkcije objekta. Dovoljeno je
oblikovanje novih tipov morfoloških enot, ki po svoji strukturi in
teksturi, videzu strešne krajine in materialih sledijo avtohtonim
naselbinskim strukturam. Posamezne tipe objektov je treba združevati v
razpoznavne prostorske enote in oblikovati kvalitetno kompozicijsko
razmerje med krajino in novimi ter starimi naselji. Dosledno je treba
ohranjati zelene predahe med posameznimi enotami v naselju in s tem
preprečiti zlivanje naselja v nepregledno urbano strukturo. |
|
IV. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV |
|
15. člen |
|
Novogradnje |
|
Oblikovanje novih objektov in posegov mora ohranjati
likovno identiteto območja in upoštevati značilnosti zazidave v svoji
neposredni okolici ali širšem območju. Obliko, barvo ter velikost streh
in orientacijo slemen je treba prilagoditi splošni podobi naselja ali
njegovega posameznega dela. |
|
Izjemoma se lahko objekti oblikujejo tudi v kontrastu z
obstoječim okoljem (zaradi estetskih in simbolnih razlogov), kadar ima
drugačnost za cilj: |
|
– poudariti vsebinsko ali funkcionalno različnost
novogradnje z enotnim okoljem, |
|
– vzpostaviti prostorsko dominanto za poenotenje
oblikovane heterogenosti okolja, |
|
– doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z
novogradnjami na prometnih voziščih, na zaključkih stavbnega niza ipd.,
|
|
– prikazati kako drugo posebnost novogradnje, kot je
začasni značaj objekta, sezonski značaj obratovanja ipd. |
|
Tako oblikovanje pa ni dovoljeno v neposredni bližini
kulturnega spomenika oziroma v območju obstoječe zazidave s pretežno
historičnim izvorom in veliko oblikovno homogenostjo. |
|
Nadomestne gradnje
|
|
Nadomestni objekti na mestu starih so dovoljeni ob pogoju,
da se stari objekt z urbanističnega vidika lahko podre. Nov objekt mora
tedaj pokrivati vsaj 50% površine obstoječega. Izjemoma se objekt lahko
zgradi tik ob starem objektu, ta pa se mora porušiti takoj po vselitvi v
novi objekt. V primeru arhitektonsko kvalitetnega oblikovanja se lahko
stari objekt ohrani in vključi v novo stavbno celoto. Nadomestni objekt
mora ohranjati arhitekturne in urbanistične kvalitete obstoječega
objekta ter kvalitetne ambientalne značilnosti prostora. |
|
Dozidave in nadzidave, investicijska vzdrževalna dela in
redna vzdrževalna dela |
|
Dograditev in prenavljanje objektov, ki so zgrajeni na
podlagi gradbenega dovoljenja, oziroma objektov, ki so bili zgrajeni
pred 31. decembrom 1967 in se po veljavnih predpisih o graditvi objektov
šteje, da imajo uporabno dovoljenje, mora biti v skladu z oblikovalskimi
določili za gradnjo novih objektov, pri čemer pa je lahko razmerje
stranic v tlorisni zasnovi prizidkov tudi v drugačnem razmerju od
predpisanega za glavno stavbo. Pri prizidkih je velikokrat funkcionalna
potreba zaradi programa (tehnologije), da je prizidek večji od
obstoječega objekta; v takih primerih naj se z ustreznim arhitekturnim
oblikovanjem ter kombinacijo ravnih strešin z dvokapnicami v kontekstu
obstoječih strešin ustvarijo višje kvalitete naselja. Možne so nadzidave
do višine večinsko prisotnega gabarita objektov, če se s tem ne poruši
kompozicijsko razmerje do celote. Na obstoječih objektih in napravah so
dovoljena vsa nujna redna vzdrževalna dela tako, da je omogočena
normalna uporaba objektov. |
|
Enostavni in nezahtevni objekti
|
|
Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov se
uporabljajo določbe veljavnega predpisa, ki ureja vrste objektov glede
na zahtevnost. |
|
Enostavni in nezahtevni objekti morajo glede načina
gradnje in odmika od sosednjih zemljišč izpolnjevati naslednje zahteve:
|
|
pri objektih za lastne potrebe:
|
|
– zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se
stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente; če so zgrajeni kot
posamična gradnja, morajo biti eden od drugega odmaknjeni najmanj 1,5 m,
če pa se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente, njihova
skupna površina, v katero pa se ne prišteva površina stavb, zgrajenih na
podlagi gradbenega dovoljenja, razen gradbenega dovoljenja za nezahtevne
objekte, če so objekti za lastne potrebe prizidani ob njih, bazena,
nadstreška in rezervoarja, ne sme presegati 70 m2, razponi njihovih
nosilnih delov pa so lahko do 3 m; če razponi nosilnih delov presegajo 3
m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v
promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode; |
|
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj
1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti
pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
|
|
pri ograjah, škarpah in podpornih zidovih:
|
|
– ograja, škarpa in podporni zid je lahko postavljena
največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se
z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče; |
|
– ograja, škarpa in podporni zid, ki je medsosedska in
označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki
zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo; |
|
– objekte in naprave naj se na hidrološki naravni vrednoti
(potok, reka ...) namešča oziroma njihovo delovanje zagotavlja tako, da
se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno
spreminja količine vode in hitrosti pretoka, prostorske in časovne
razporeditve vode, smeri toka, oblike in dna struge vodotoka, da se
bistveno ne spremenijo vodne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
|
|
pri pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektih:
|
|
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj
1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti
pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
|
|
pri spominskih obeležjih:
|
|
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj
1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti
pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
|
|
pri urbani opremi:
|
|
– od meje sosednjih zemljišč, razen v primeru, ko je
sosednje zemljišče javna cesta, mora biti oddaljena najmanj 0,5 m; če je
odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje
lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč; |
|
– če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev
urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
|
|
Gradnja drugih objektov
|
|
Oblikovanje tehnoloških objektov ali naprav z višino, ki
bistveno odstopa od povprečnega gabarita njihovega okolja, mora težiti
za tem, da ti objekti ne dominirajo v prostoru. Oblikovanje teh objektov
se prilagodi tehnologiji, pa tudi značilnostim prostora. |
|
Oblikovanje manjših objektov komunalnega značaja (trafo
postaje ...) v posameznem naselju mora biti enotno in ne smejo postati
dominanta. |
|
Območja s cerkvijo in pokopališčem se ohranjajo, ob
širitvi pokopališča ali gradnji poslovilnih objektov je treba upoštevati
logiko obstoječe zasnove in se čimbolj prilagajati značilnostim terena.
|
|
Avtobusna postajališča, parkirišča in druge ureditve:
|
|
Bus postajališča so lahko montažni objekti, oblikovani
transparentno ter usklajeni s prostorom ali objekti, usklajeni z
značilno arhitekturo. Objekte se opremi z oblikovno usklajeno urbano
opremo (koši za smeti, klopi, oglasni panoji ...). Za poenotenje teh
objektov je treba pripraviti študijo. |
|
Javne ureditve v naseljih naj bodo v čimvečji meri
ozelenjene s tradicionalnim zelenjem in oblikovno poenotene. Javne
površine naj bodo praviloma tlakovane z naravnimi materiali (avtohtoni
kamen, granitne kocke ali tlakovci), v primeru uporabe asfaltov, pa naj
se le-ti kombinirajo s prej navedenimi materiali. Za naselje se uporabi
en tip (cestne ali ulične) svetilke ter druge ulične opreme (klopi, koši
za smeti). |
|
Panoji za plakatiranje in izjemoma displayi se dovolijo le
v naseljih, na neizpostavljenih mestih – na slepih fasadah objektov ali
tam, kjer se pano lahko primerno vključi v ureditev prostora. Postavitev
panojev ni dovoljena v odprtem prostoru. |
|
Postavitev rastlinjakov na kmetijskih zemljiščih
|
|
Postavitev rastlinjakov na kmetijskih zemljiščih je možna
ob predhodni strokovni presoji glede utemeljenosti postavitve na
konkretnem zemljišču (pri čemer so bistveni kriteriji ustreznosti
prostorske umestitve; načeloma neizpostavljen prostor ali prostor, ki se
ga da z ozelenitvijo ali drugimi ureditvami primerno urediti ter posege
prikriti, ohranjanje značilnih vedut naselij in prostorskih dominant,
upoštevanje pogojev varstva naravne in kulturne dediščine ...) in
pridobitvi pozitivnih soglasij glede potrebne komunalne opreme (možnost
oskrbe z vodo in elektriko). Rastlinjaki so montažni, brez temeljenja
pričvrščeni v teren. |
|
V. MERILA IN POGOJI OBLIKOVANJA OBJEKTOV |
|
16. člen |
|
Stanovanjski in gospodarski objekti:
|
|
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z
razmerjem stranic vsaj 1:1,4. |
|
– Etažnost je lahko klet in pritličje, klet in nadstropje
ali klet in mansarda in samo izjemoma (v strminah) vkopana klet,
pritličje in podstrešje, kolenčni zid je skrit pod kapjo strehe.
|
|
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po
dolžini objekta, naklon 38 do 45 stopinj. Kritina mora biti temne barve;
opečna, betonska – sive ali opečne barve ali druga temna kritina, ki je
kompatibilna s tradicionalno. Dovoljeni so čopi, strešna okna in
dvokapne frčade, naklon strešin frčad mora biti enak osnovnemu naklonu
strehe. Na območjih strnjene pozidave so dovoljene tudi drugačne oblike
frčad v skladu z lokalno tipologijo. |
|
– Fasade naj bodo ometane in lahko tudi v kombinaciji z
lesom. Omet naj bo v svetlih pastelnih odtenkih naravnih zemeljskih
barvnih tonov. Nasičeni barvni odtenki zemeljskih tonov se lahko
uporabljajo na fasadah le kot poudarek določenega dela objekta oziroma v
smiselni arhitekturni kompoziciji fasade. Zatrepi gospodarskih objektov
naj bodo leseni, ograje balkonov naj bodo v vertikalnem lesenem opažu.
|
|
– Sušilnice in prostostoječi silosi so dovoljeni, kjer je
to potrebno zaradi funkcionalnih zahtev dejavnosti in kjer to prostor
dovoljuje. |
|
Poslovni in poslovno-stanovanjski objekti:
|
|
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z
razmerjem stranic vsaj 1:1,4. |
|
– Etažnost je lahko klet in pritličje, klet, pritličje in
nadstropje, klet, pritličje in mansarda, kolenčni zid skrit pod kapjo.
|
|
– Streha naj bo simetrično dvokapnica s slemenom po
dolžini objekta in kolenčnim zidom, skritim pod kapjo strehe ter
naklonom 40–45 stopinj. Manjši naklon se dovoli v primerih, ko je
potrebna širina objekta prevelika in bi bila s tem porušena osnovna
kompozicija objekta, tak objekt mora biti še posebej usklajen z 11. in
15. členom. Za kritino veljajo enaki pogoji, kot za stanovanjske hiše.
Dovoljene so centralne dvokapne frčade v osi objekta, za osvetljevanje
mansarde se uporabljajo strešna okna. Pri rekonstrukcijah obstoječih
objektov se lahko izvede več frčad, pri čemer skupna širina ne sme
presegati 1/3 dolžine objekta, naklon strešin frčade je enak osnovnemu
naklonu strehe. |
|
– Omet naj bo v svetlih odtenkih toplih barv, lahko v
kombinaciji z lesom. Dovoljene so tudi sodobno koncipirane fasade.
|
|
– Poslovno-stanovanjski objekti imajo lahko dejavnost le v
pritličju in izjemoma v nadstropju, v tem primeru mora biti vsaj ena
etaža stanovanjska. |
|
– V naseljih se dovoli največ do 200 m2 velike obrtne
objekte. Gradnja večjih obrtnih objektov je možna ob predhodni strokovni
presoji glede utemeljenosti umestitve na konkretnem zemljišču (pri čemer
so bistveni kriteriji: status naselja v hierarhiji naselij občine;
ustreznost prostorske umestitve; ohranjanje značilnih vedut naselja in
prostorskih dominant, upoštevanje pogojev varstva naravne in kulturne
dediščine ...) in pridobitvi pozitivnih soglasij glede potrebne
komunalne opremljenosti lokacije. |
|
Zidanice: |
|
– Tlorisna zasnova objektov je največ 7 × 5 m2 z
odstopanjem do ±10% oziroma največ 15% v primerih, ko gre za velikost
vinograda nad 15 arov, in če je to prostorsko sprejemljivo. |
|
– Etažnost je lahko delno vkopana klet in mansarda s
kolenčnim zidom največ 1,40 m. |
|
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po
dolžini objekta in vzdolžno s pobočjem oziroma vzporedno z značilnimi
bližnjimi objekti (lahko tudi prečno na pobočje). Naklon strešin mora
biti 40 do 45 stopinj, lahko s čopi. Kritina mora biti temne barve
(opečna, betonska, skodle). Za osvetlitev mansarde so dovoljena strešna
okna ali izvedba dvokapne frčade v osi objekta, pri čemer pa širina
frčade ne sme presegati 1/3 dolžine objekta, naklon strešin frčade mora
biti enak osnovnemu naklonu strehe. |
|
– Pri oblikovanju naj se upoštevajo elementi tradicionalne
arhitekture. |
|
– Kleti naj bodo praviloma zidane iz kamna ali v betonskem
oplesku, fasade naj bodo ometane in beljene v barvnih tonih zemeljskih
barv (npr. oker, opečna). |
|
– Še ohranjene stare zidanice se ohranjajo in varujejo kot
dokument arhitekture. Pri obnovi je potrebno ohraniti njihovo
identiteto. |
|
Vinotoči in objekti za kmečki turizem:
|
|
– Tlorisna in višinska zasnova objektov lahko presega za
zidanice predpisane gabarite do +50%, pri čemer morajo biti tlorisni in
višinski gabariti prilagojeni terenskim pogojem in izpostavljenosti leg.
|
|
– Ostali pogoji so isti kot v drugi, tretji, četrti in
peti alineji za zidanice. |
|
VI. MERILA IN POGOJI ZA ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE |
|
17. člen |
|
Vrtovi, sadovnjaki, brežine: |
|
Vrtovi med objekti in sadovnjaki naj se oblikujejo in
obdelujejo na tradicionalen način. |
|
Nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja
morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami ter zavarovani
pred erozijo. Podporni zidovi so dovoljeni le izjemoma, kjer brežine ni
možno drugače zavarovati. Zidani morajo biti s kamnom. |
|
Javne zelene površine, parki:
|
|
Vzpostavljajo se na predvidenih javnih mestih, ki so
neurejena ali nepravilno urejena. Za nove zasaditve se lahko uporabijo
le avtohtone drevesne vrste. Dovoljeno je formiranje drevoredov ob
pomembnejših cestah ali poteh v naseljih ali kot poudarek prostorske
dominante (cerkve, kapelice) v soglasju s pristojno službo za varstvo
naravne in kulturne dediščine. |
|
Rekreacijske površine:
|
|
Ureditve trim stez, tekaških prog in konjeniških poti naj
izkoristijo obstoječo mrežo poljskih in gozdnih poti. Oprema naj bo v
naravnih materialih. |
|
Travnata ali peščena igrišča brez spremljajočih objektov
se lahko uredijo le tam, kjer je možno urediti naravni prostor brez
večjih posegov v teren. Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve,
se lahko izvedejo le na za to s planskim dokumentom predvidenih
površinah. |
|
Dostopi do objektov, parkirišča, razmejitve med parcelami:
|
|
Dostopi do objektov morajo biti izvedeni po najkrajši
možni poti z javne ceste in so utrjeni praviloma s tlakovci ali asfaltom
oziroma z drugimi avtohtonimi materiali. Meteorno vodo z dostopnih poti
je potrebno speljati v ponikovalnico ali meteorno cestno kanalizacijo,
na javno cesto je ni dovoljeno spuščati. |
|
Parkirišča naj bodo utrjena in protiprašno zaščitena
(tlakovci, naravni kamen, granitne kocke ali asfalt) in zazelenjena,
odvod meteorne vode s parkirišč se izvede preko lovilcev olj in maščob.
|
|
Razmejitve med parcelami se izvedejo z lesenimi plotovi po
vzoru tradicionalnih. Mreže so dovoljene le izjemoma, kadar je to
funkcionalno najbolj primerno. Zidovi niso dovoljeni, razen če so zaradi
terena potrebni podporni zidovi. |
|
VII. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL |
|
18. člen |
|
Velikost gradbene parcele se določi glede na:
|
|
– namembnost in velikost objekta, potrebnih pomožnih
objektov in funkcionalnih površin, |
|
– oblikovanosti zemljišča, obstoječih parcelnih mej in
lastništva, |
|
– lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste oziroma
poti, poteka komunalnih in energetskih vodov, |
|
– sanitarno-tehnične zahteve.
|
|
Pri določanju gradbene parcele kmetije se mora upoštevati
tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje ter potreben
manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo. |
|
19. člen |
|
Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost
objekta ter obliko zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in
vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen,
če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
|
Odmiki manj zahtevnega oziroma zahtevnega objekta oziroma
stavb od mej sosednjih zemljišč morajo biti praviloma štiri metre, razen
za gradbeno inženirske objekte. Manjši odmiki stavb so dovoljeni le v
soglasju z lastniki sosednjih zemljišč in ob pogoju, da so zagotovljeni
požarno-varnostni odmiki od meje parcel. |
|
Gradnja novih gradbeno inženirskih objektov mora biti od
meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa
izjemoma tudi manj. |
|
VIII. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE
DEDIŠČINE |
|
20. člen |
|
Merila in pogoji za ohranjanje narave:
|
|
– Biotsko raznovrstnost, naravne vrednote (naravno
dediščino) in zavarovana območja se po predpisu o ohranjanju narave
aktivno vključuje v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih
dobrin ter ukrepe varstva kulturne dediščine na način, ki ga določa
predpis o ohranjanju narave. |
|
– Nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora
delovati tako, da v čim manjši meri posega v naravo ter po zaključku
posega ali dejavnosti približa stanje v naravi tistemu stanju, ki je
bilo pred posegom oziroma dejavnostjo. |
|
– Vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat populacij
rastlinskih in živalskih vrst, mora uporabljati načine, metode in
tehnične pripomočke, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste
glede na predpis o ohranjanju narave. |
|
– Vsi objekti na območju naravnih vrednot (naravne
dediščine), zavarovanih območjih in območjih, pomembnih za ohranjanje
biotske raznovrstnosti, morajo biti načrtovani v skladu z varstvenimi
režimi za posamezne zvrsti naravnih vrednot (naravne dediščine) in
usmeritvami, podanimi v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in
dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan (Zavod za
varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, september 2001) in v
Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan, Zavod RS za varstvo
narave, OE Novo mesto, avgust 2004. |
|
– Za vse posege v prostor, ki bi lahko ogrozili biotsko
raznovrstnost in naravne vrednote (naravno dediščino), podane v
Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo
mesto za območje Občine Škocjan (Zavod za varstvo naravne in kulturne
dediščine Novo mesto, september 2001) in v Naravovarstvenih smernicah za
spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine
Škocjan (Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, avgust 2004) je po
predpisu o ohranjanju narave potrebno pridobiti pozitivno mnenje in
dovoljenje za poseg v naravo, oziroma naravovarstvene pogoje ter
naravovarstveno soglasje, ki jih izda ministrstvo, pristojno za okolje,
Agencija RS za okolje. |
|
– Naravovarstvene smernice se kot priloga k temu odloku
hranijo na sedežu Občine Škocjan. |
|
– Za posege na kmetijskih območjih, ki so tudi območja
Natura 2000 (Krakovski gozd – Šentjernejsko polje), naj se vzpostavi
oziroma ohrani zeleni pas z lokalno značilnimi drevesnimi vrstami na
meji med naselji in kmetijsko krajino. |
|
Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine:
|
|
– Vse objekte, ki so evidentirani kot kulturna dediščina,
je potrebno urejati v skladu s Strokovnimi podlagami varstva kulturne
dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine
Škocjan (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto,
julij 2001), ki so priloga k temu odloku, in v fazi priprave projektne
dokumentacije pridobiti projektne pogoje pristojne službe za varstvo
kulturne dediščine. |
|
– Na objektih kulturne dediščine, ki so razglašeni za
kulturne in zgodovinske spomenike, oziroma za objekte, ki so v fazi
razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili
razglasitvenega dokumenta in pod strokovnim vodstvom pristojne službe za
varstvo kulturne dediščine. |
|
– Gradnje in druge ureditve niso dovoljene na pomembnejših
območjih kulturne dediščine, območjih kulturnih spomenikov in druge
kulturne dediščine, če je predvideni objekt/ureditev v neskladju z
režimi varovanja. |
|
– Za posege v registriranem arheološkem najdišču je pred
gradnjo potrebno izvesti arheološke raziskave, za katere si mora
investitor pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline pri pristojnem organu. |
|
– Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega
spomenika, varstveno območje dediščine, registrirano arheološko najdišče
ali enoto kulturne dediščine z vplivnim območjem, ki je vključena v
Strokovne podlage varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana
Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan (Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine Novo mesto, julij 2001), je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga
izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. |
|
– Umestitev objektov v prostor je izjemoma dopustna, če je
predvideni objekt/ureditev skladna z razvojnim programom v območju
dediščine in skladna z določili varstvenih režimov ter drugih predpisov.
|
|
– Za umestitev objektov v prostor na območjih kulturne
dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojnih
strokovnih služb in omogočiti njihovim strokovnim delavcem dostop do
objektov dediščine in konzervatorski nadzor, ki lahko vključuje tudi
dodatne raziskave na objektu in njegovi okolici. |
|
IX. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER
ZVEZE |
|
21. člen |
|
Na območju urejanja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji
je predvideno komunalno urejanje v smislu dograjevanja in vzdrževanja
prometnih površin, vodovodnega, kanalizacijskega, nizkonapetostnega, tt
omrežja in daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami za
priključitev vseh obstoječih in predvidenih objektov. |
|
Kolikor na posameznem območju komunalna infrastruktura še
ni zgrajena, lahko investitor v skladu z veljavno zakonodajo zagotovi
komunalno oskrbo tudi na način oskrbe, ki sledi napredku tehnike.
|
|
Pri komunalnem urejanju se morajo upoštevati naslednji
pogoji: |
|
Prometno urejanje:
|
|
– Rekonstrukcije in novogradnje cest in poti z večjim
odstopanjem od obstoječih tras niso dovoljene brez ustrezne prostorske
in projektne dokumentacije. Pri urejanju cest je treba urediti,
zavarovati in sanirati brežine ter ohraniti oporne zidove in obcestne
kamne oziroma jih praviloma nadomestiti z novimi ali z odbojnimi
ograjami. Posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le s
soglasjem upravljalca ceste. |
|
– Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop z javne ceste.
Dostop mora biti urejen tako, da zagotavlja ustrezno preglednost in
omogoča pristop z urgentnimi vozili neposredno s ceste ali preko
sosednjih dvorišč. |
|
– Če se v objektu opravlja dejavnost, se morajo urediti
parkirišča. Njihovo število je odvisno od dejavnosti in števila
zaposlenih. Praviloma morajo biti zagotovljena na funkcionalnem
zemljišču tega objekta. |
|
– Pri projektiranju je potrebno upoštevati Uredbo o
lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kronovo–Smednik (Uradni list
RS, št. 27/01 in spremembe). |
|
– Investitor, ki bo izvajal kakršnekoli posege na območju
varovalnega pasu državne ceste, si mora pred izdajo gradbenega
dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja ter dovoljenja v
skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste. |
|
– Pri projektiranju in postavitvi zasaditvenih površin ob
cesti, zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa,
kakršnihkoli postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in
oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti v njih,
ureditve komunalne infrastrukture ob regionalni cesti in njenega
prečkanja je potrebno upoštevati zakonodajo s področja cestogradnje.
|
|
– Eventuelna potreba po izvedbi protihrupne zaščite
objekta in funkcionalnega zemljišča objekta zaradi hrupa, ki ga bo
povzročal promet na državni cesti, ne sme biti v breme upravljalca
ceste. Direkcija Republike Slovenije za ceste ne bo zagotavljala
dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za tangirani objekt kot tudi ne
zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja
državne ceste na tangiranem odseku. |
|
– DARS d. d. oziroma upravljalec avtoceste ne bo
zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena
območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora kot tudi ne zaščite
pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so posledica obratovanja avtoceste
glede na že izvedene ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. Izvedba
vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij
spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.
|
|
Vodovod: |
|
– Vsi obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni
na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca,
drugje se za oskrbo s pitno vodo zgradi higienske kapnice. V naseljih
mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode. |
|
Kanalizacija: |
|
– Do izgradnje kanalizacije morajo obstoječi in predvideni
objekti imeti zgrajeno neprepustno, nepretočno greznico na praznjenje
ali malo čistilno napravo. Tehnološke odpadne vode se morajo pred
izpustom v kanalizacijo ali vodotok ustrezno očistiti in nevtralizirati
v interni čistilni napravi. Meteorno vodo s streh in ostalih površin se
mora odvajati v ponikovalnico ali vodotok, s cestišč, parkirišč in
ostalih utrjenih površin pa le preko lovilcev olj in maščob. Za
odvajanje odplak iz gospodarskih poslopij je treba izvesti neprepustno
gnojišče z gnojno jamo na praznjenje. Gnoj mora biti skladiščen tako, da
bo preprečeno onesnaževanje vod. |
|
Odpadki |
|
– Komunalne odpadke je treba zbirati v posebnih
zabojnikih, postavljenih na utrjeno površino, praviloma z nadstrešnico
na prometno dostopnem mestu. Ostale odpadke je treba sortirati in jih
odstranjevati skladno s predpisi s tega področja. |
|
Elektrika in zveze:
|
|
– Priključitve na nizkonapetostno električno omrežje in tt
omrežje morajo biti predvidene in izvedene pod pogoji upravljalcev v
skladu z individualnim soglasjem. |
|
– Vse novo ali rekonstruirano elektro in tt omrežje se v
območju naselja izgradi kabelsko. |
|
– Za sprejem TV programov preko satelita se zgradi
kabelski razdelilni sistem in se ga naveže na skupinsko anteno.
Samostojne satelitske antene je dovoljeno locirati zgolj na vizualno
neizpostavljene lokacije. |
|
– Posamezno prostostoječe kabelske omarice se locirajo na
vizualno neizpostavljena mesta, kar naj velja tudi za omarice na
fasadah. |
|
Prenosni plinovod:
|
|
– Preko Občine Škocjan poteka plinovod M4, MRP Krško –MRP
Novo mesto (premer 400 mm, 50 bar, Občina Škocjan), ki je v upravljanju
Geoplina plinovodi d. o. o. kot sistemskega operaterja prenosnega
omrežja zemeljskega plina. |
|
– Preko območja Občine Škocjan je predviden potek trase
načrtovanega mednarodnega plinovoda M9 Madžarska–Italija. |
|
– Za prenosno omrežje zemeljskega plina je potrebno
upoštevati krovni energetski zakon. Za poseganja v nadzorovani pas
plinovoda (2 x 100 m) je treba upoštevati predpis, ki ureja tehnične
pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim
tlakom nad 16 bar, in sistemska obratovalna navodila za prenos
zemeljskega plina. |
|
– Pri nadaljnji obdelavi je potrebno upoštevati navedeno
prenosno omrežje zemeljskega plina z vsemi omejitvami v pripadajočem
nadzorovanem pasu (2 x 100 m) in pridobiti soglasja Geoplina plinovodi
d. o. o. |
|
– V 2 x 5 m pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le pod
posebnimi pogoji. |
|
21.a člen |
|
Komunalne, energetske in prometne objekte in naprave je
dovoljeno obnavljati in graditi na celotnem območju Občine Škocjan. |
|
22. člen |
|
Komunalni in energetski vodi se praviloma izvedejo
podzemno. Nadzemne objekte je treba postavljati nevpadljivo, izven
osrednjih prostorov naselja ter objektov in območij varstva naravne in
kulturne dediščine. Oblikovani morajo biti podrejeno oblikovanju
sosednjih, krajevno značilnih objektov. Zračni vodi morajo upoštevati
smeri značilnih pogledov. |
|
V varovalnih koridorjih obstoječih in predvidenih
energetskih in komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in
naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca
posameznega voda. Na obstoječih objektih je dovoljeno samo redno
vzdrževanje. |
|
X. MERILA IN POGOJI ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE |
|
23. člen |
|
Posegi niso dovoljeni v ožjih in širših varstvenih pasovih
zajetij, črpališč, površinskih zbiralnikov za oskrbo s pitno vodo,
določenih s predpisom o zaščiti vodnih virov na območju Občine Škocjan,
in na lokacijah potencialnih vodnogospodarskih ureditev. |
|
Izjemoma so posegi dovoljeni v širših varstvenih pasovih,
če določena dejavnost ni v neskladju s predpisanim režimom in z
varovanjem drugih širših interesov. |
|
Investitor, ki predvideva poseg v območju poplavnosti, je
dolžan naročiti in financirati izdelavo hidrološko-hidravlične presoje
vodnega režima za to območje v skladu s predpisom, ki določa pogoje in
omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja, ter naročiti in financirati izdelavo določitve razredov
ogroženosti na tem območju v skladu s predpisom o metodologiji za
določanje območij, ogroženih zaradi poplav, in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede
ogroženosti. |
|
Gradnja objektov v območju varstvenih pasov zajetih vodnih
virov za oskrbo prebivalstva s pitno vodo mora biti usklajena z
zahtevami, ki so predpisane za posamezni varstveni pas. |
|
Če je predvideni objekt takega značaja, za katerega ni
dovoljena gradnja v posameznem varstvenem pasu, taka gradnja ni
dovoljena. |
|
Omejena je gradnja na ogroženih območjih, kamor spadajo
poplavno območje, erozijsko območje, plazljivo območje in plazovito
območje. Za vsa ta ogrožena območja je treba pri posegih v prostor
upoštevati področne predpise. |
|
Ohraniti je potrebno obstoječe retenzijske površine, vse
ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
|
|
Posegi na vodna in priobalna zemljišča, rekonstrukcije
obstoječih objektov in naprav na vodnem in priobalnem zemljišču ter
projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda ter padavinskih voda z javnih cest morajo biti
projektirani in izvedeni v skladu z zakonom, ki ureja upravljanje z
vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči ter druga vprašanja,
povezana z vodami, in z njegovimi podzakonskimi akti ter drugimi
predpisi, ki urejajo področje voda in njegove zaščite ter varstva
okolja. Za take posege je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja od
območne Agencije Republike Slovenije za okolje pridobiti projektne
pogoje in soglasje. |
|
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno
vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na
podlagi vodnega soglasja. |
|
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo
ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje
vodnega zemljišča 1. reda (reka Krka) najmanj 15 m in zunaj območja
naselja najmanj 40 m, pri vodotokih 2. reda pa najmanj 5 m. Pas
priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v dokumentaciji
označiti in kotirati. |
|
Za odvzem vode je treba pridobiti vodno pravico za rabo
vode v skladu s predpisi. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred
pridobitvijo vodnega soglasja. V primeru izdaje koncesije je potrebno
odločbo o izbiri koncesionarja pridobiti pred pridobitvijo vodnega
soglasja. |
|
Za raziskavo podzemnih voda mora pravna ali fizična oseba
izpolnjevati predpisane pogoje in pred izvedbo del, povezanih z
raziskovanjem podzemnih voda, pridobiti dovoljenje za raziskave v skladu
s področno zakonodajo. |
|
Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti
za dovoljenje gradnje preko vodnega in priobalnega zemljišča, če je
lastnik zemljišča Republika Slovenija. Pogodba služi kot dokazilo o
pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države,
in jo je treba skleniti z Agencijo Republike Slovenije za okolje pred
pridobitvijo vodnega soglasja. Navedene pogodbe ni potrebno skleniti v
primeru, če je za obravnavani objekt že podeljena vodna pravica z vodnim
dovoljenjem ali koncesijo ali če je investitor Republika Slovenija kot
pravna oseba oziroma v njenem imenu upravni organi in organi v njeni
sestavi. V primeru, da je investitor državni upravni organ oziroma
služba, predstavlja dokazilo o pravici graditi sklep o prenosu pravice
upravljanja. Vloga za pridobitev tega sklepa se vloži na Agencijo
Republike Slovenije za okolje pred izdajo vodnega soglasja. |
|
Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi stavbne
pravice v primerih uporabe vodne infrastrukture za druge namene, kadar
se na vodni infrastrukturi zgradi objekt v lasti tretje osebe. Pogodba
služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču,
ki je v lasti države, skleniti jo je treba pred pridobitvijo vodnega
soglasja. Navedene pogodbe ni potrebno skleniti v primeru, če je
investitor Republika Slovenija kot pravna oseba oziroma v njenem imenu
upravni organi in organi v njeni sestavi. |
|
24. člen |
|
Izraba vodne energije je dopustna le v okviru obstoječih
jezov na mestu mlinov in žag. Obnova jezov se mora izvajati v prvotni
obliki in v materialih, kot so bili zgrajeni. Uporaba betona je dopustna
za utrjevanje in zatesnjevanje le pod pogojem, da beton ni viden. Smer
in linija jezu se ne sme spreminjati. |
|
XI. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA |
|
25. člen |
|
Pri umestitvi dejavnosti v prostor je treba poleg splošnih
pogojev upoštevati, da dejavnost ne povzroča emisij v zrak, ne presega
ravni hrupa, določena za posamezna območja naravnega in bivalnega
okolja, ter prekomerno ne obremenjuje cestnega omrežja. |
|
Za objekte, kjer se odvija dejavnost, ki povzroča večje
motnje v prostoru, je treba izvesti ustrezno zaščito pred vplivi na
bivalno in delovno okolje z ustrezno prostorsko organizacijo objektov in
oblikovno tehničnimi rešitvami. Pri načrtovanju neposrednih posegov v
prostor morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za posamezno vrsto
dejavnosti določa predpis o varstvu okolja ter podzakonski akti, ki
urejajo področje varstva zraka, tal, voda, hrupa in ravnanja z odpadki. |
|
XII. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
IN VARSTVO PRED POŽARI |
|
26. člen |
|
Način gradnje je treba prilagoditi projektnemu pospešku
tal, ki za Občino Škocjan znaša 0,175 g. |
|
Pri projektiranju in gradnji je treba zagotoviti:
|
|
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,
|
|
– potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno
ločitev, |
|
– dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska
vozila, |
|
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
|
|
V primeru obstoječega hidrantnega omrežja se voda za
gašenje zagotavlja iz hidrantnega omrežja v skladu s predpisi, ki
urejajo to področje; v nasprotnem primeru se voda za gašenje dovaža z
gasilnimi vozili. |
|
V 23. členu tega odloka so opredeljeni ukrepi za gradnjo v
poplavnem in erozijskem območju. |
|
V poplavnem območju se prepove gradnja kleti oziroma je
gradnja kleti dovoljena, če se s tehničnim načinom gradnje zagotovi
varnost pred poplavitvijo kleti in objekta. |
|
XIII. POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO IN DRUGE UREDITVE |
|
27. člen |
|
Na stavbnih zemljiščih v naseljih in na stavbnih
zemljiščih izven naselij je dovoljena obnova opuščenih stanovanjskih in
kmetijskih objektov ter zidanic ali njihova preureditev v objekte za
rekreacijo in počitek ob upoštevanju urbanistično arhitekturnih
značilnosti območja, kjer se objekti nahajajo. |
|
Na vinogradniških območjih (območja za vinogradništvo in
sadjarstvo) je v gospodarskih objektih in zidanicah poleg površin za
kmetijsko rabo dovoljeno del površin nameniti tudi za občasno bivanje v
smislu turistične ponudbe kot dopolnilne dejavnosti, združljive s
osnovno kmetijsko dejavnostjo. |
|
Za gradnjo, obnovo in nadomestno gradnjo objektov na
stavbnih zemljiščih v vinogradniških območjih (območja za vinogradništvo
in sadjarstvo) veljajo ista določila, kot veljajo za gradnjo objektov na
stavbnih zemljiščih izven ureditvenih območij naselij brez pogojev glede
površine vinograda oziroma sadovnjaka. |
|
28. člen |
|
Legalizacija zidanic in gospodarskih objektov za spravilo
sadja na vinogradniških območjih (območja za vinogradništvo in
sadjarstvo), ki so bili zgrajeni pred 30. 12. 2004, oziroma legalizacija
posameznih del na objektu, ki so bila izvedena pred 30. 12. 2004, je
možna ob upoštevanju meril in pogojev odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih Občine Škocjan, pri čemer so dovoljena tudi večja odstopanja od
tlorisnih in višinskih gabaritov objekta, določenih v 16. členu
sprejetega odloka, če se ob izdelavi projektne dokumentacije s
prostorsko preverbo dokaže, da objekt ne izstopa iz konteksta prostora
oziroma da je z ustreznimi sanacijskimi ukrepi možno ohraniti objekt v
zgrajenih gabaritih. Investitor mora v primeru take legalizacije v
sklopu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja dokazati, kdaj je
bil objekt zgrajen oziroma kdaj so bila izvedena dela, katera hoče
legalizirati. |
|
Na stavbnih zemljiščih v naseljih ali izven naselij je
dovoljena legalizacija stanovanjskih, gospodarskih ter drugih objektov
ob upoštevanju splošnih in posebnih pogojev za posamezno naselje ter
sanacijskih pogojev, ki se jih določi v projektni dokumentaciji.
|
|
Prostorska preverba, ustrezni sanacijski ukrepi in
sanacijski pogoji iz tega člena morajo biti v obliki strokovnega
elaborata priloženi projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja kot
njegov sestavni del ter podpisan in ožigosan s strani posameznika, ki
izpolnjuje pogoje za izdelovalca prostorskega akta ali za odgovornega
projektanta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
|
29. člen |
|
Bučka |
|
Za naselje Bučka je predvidena izdelava ureditvenega
načrta. Do sprejetja ureditvenega načrta se za gradnjo objektov in druge
ureditve uporabljajo določila tega odloka, pri tem pa je potrebno:
|
|
– obravnavati celotno naselje kot vplivno območje enot
kulturne dediščine znotraj naselja, |
|
– ohranjati evidentirane enote kulturne dediščine v
naselju in strukturna razmerja znotraj naselja, |
|
– oblikovati severni in južni rob naselja,
|
|
– oblikovati središče naselja ob gasilskem domu, kulturnem
domu in cerkvi sv. Martina, |
|
– revitalizirati osrednje vaško jedro,
|
|
– varovati nepozidano območje ob cerkvi sv. Martina z
vedutnimi pogledi, |
|
– varovati nepozidane robove hriba,
|
|
– širitve so možne severno in južno od strnjenega dela
naselja, znotraj naselja pa dopolnitve. |
|
Dobrava |
|
Naselje Dobrava je lokalni oskrbni center južnega dela
občine. Dovoljene so zapolnitve znotraj naselja. Center naselja naj se
oblikuje ob gasilskem domu in ob križišču regionalne ter lokalne ceste.
Varujejo naj se obrečni prostori ob Krki in Radulji. |
|
Dobruška vas |
|
Jedro naselja naj se oblikuje ob stičišču regionalne in
lokalne ceste v južnem delu naselja. Zgostitve so možne med cestama. Med
vzhodnim robom naselja in potokom Radulja naj se varuje odprti zeleni
prostor. Vizualna izpostavljenost proizvodnega kompleksa »Praznik« ob
regionalni cesti severno od jedra naselja naj se sanira z zasaditvijo
dreves in objekti manjšega merila. |
|
Poslovno-proizvodno območje jugovzhodno od AC in
severovzhodno od regionalne ceste se bo urejalo z zazidalnim oziroma
lokacijskim načrtom. Do sprejetja izvedbenega prostorskega akta so na
območju dovoljena redna in investicijska vzdrževalna dela in dozidave
objektov na obstoječih gradbenih parcelah za potrebe opravljanja le
obstoječih dejavnosti. |
|
Dolenje Radulje
|
|
Dovoljeno je zgoščevanje znotraj naselja in dopolnitve v
gručah za potrebe kmetij. Med območjem gradu Radelštajn in naseljem naj
se varuje zeleni – nepozidan prostor. Varuje naj se obvodni prostor in
oblikuje središče naselja ob križišču komunikacij. |
|
Dolenja Stara vas
|
|
Stanovanjska pozidava naj se izvaja znotraj naselja, nove
gospodarske objekte za potrebe kmetij pa locira na rob naselja. Oblikuje
naj se vstop v naselje in center naselja ob kapelici v križišču
komunikacij. Varuje naj se obcestna zasnova v najstarejšem delu naselja,
odprti prostor ob cerkvi na zahodnem robu naselja in kmetijske površine
zahodno od naselja. |
|
Naselje je evidentirano kot naselbinska dediščina, za
katero velja naslednji splošni režim, ki prepoveduje: |
|
– spreminjati zgodovinski značaj naselja;
|
|
– bistveno spreminjati podobo stavb (gabariti, oblike
strešin, kritina); |
|
– spreminjati naselbinsko zasnovo (parcelacija);
|
|
– spreminjati odnose med posameznimi stavbami ter odnos
med stavbami in odprtim prostorom; |
|
– podirati pomembnejša drevesa, regulirati potoke ali kako
drugače posegati v prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj
naselja; |
|
– spreminjati odnose med naseljem in okolico ter podobo
naselja v prostoru (vedute). |
|
Grmovlje |
|
Dovoljene so dopolnitve v naselju in funkcionalne
zaokrožitve v zaselkih za potrebe kmetij. Oblikuje naj se javni prostor
ob cerkvi in v križišču komunikacij. Vzhodno od zaselka Gmajna so
predvidene površine za šport in rekreacijo, kjer je dovoljena ureditev
športnih igrišč, prireditvenega prostora in spremljajočih objektov, kot
so sanitarije, garderobe, gospodarski objekt za spravilo športne opreme
in občasno ponudbo pijač. |
|
Varuje naj se vmesni prazen prostor med naseljem in
zaselki ter zelene obvodne površine. |
|
Pojavnost naselja v prostoru zaznamuje skupina kozolcev
severno od vasi, ki so evidentirani kot kulturna dediščina (EŠD 14252).
|
|
Hudenje |
|
Naselje je sestavljeno iz več enot, znotraj katerih so
možne dopolnitve in zaokrožitve. Oblikuje naj se odprti središčni javni
prostor ob stičišču komunikacij. Velikost novih objektov naj se
prilagaja obstoječim objektom. Med posameznimi enotami naj se varuje
odprti prostor. |
|
Na osameli kmetiji vzhodno od naselja je dovoljeno
opravljati dejavnost avtoodpada le na območju stavbnega zemljišča,
ostali degradiran prostor pa je potrebno sanirati z vzpostavitvijo v
prvotno stanje in zasaditvijo z avtohtonimi drevesnimi vrstami ter
drugimi sanacijskimi ukrepi. |
|
Jerman vrh |
|
Naselje ima obcestno zasnovo po slemenu. Dovoljene so
zgostitve znotraj naselja ob komunikaciji, da se ohrani struktura in
silhueta naselja po slemenu. V zaledju naj se obnovijo travniški
sadovnjaki s starimi avtohtonimi sortami sadnega drevja. |
|
Štrit |
|
Dopolnitve so možne znotraj naselja in kot zaokrožitve v
posameznih zaselkih, pri čemer pa ne sme priti do združevanja zaselkov.
Varujejo naj se posamezni sklopi domačij s kvalitetno arhitekturo in
Štritovsko jezero kot hidrološka naravna vrednota. Zahodno od naselja so
predvidene površine za šport in rekreacijo, kjer je dovoljena ureditev
športnih igrišč, prireditvenega prostora in spremljajočih objektov, kot
so sanitarije, garderobe, gospodarski objekt za spravilo športne opreme
in občasno ponudbo pijač. |
|
Zagrad |
|
Je lokalni oskrbni center severozahodnega dela občine.
Dopolnitve so možne znotraj naselja. Oblikuje naj se vstop v naselje.
|
|
Severno od naselja ob Goriškem potoku so površine
namenjene ohranjanju narave, rekreaciji na prostem in turistični
prezentaciji kulturne dediščine v sklopu območja »Zagraški log«, za
katerega skrbi Turistično društvo Zagrad. To območje samo po sebi ni
enota kulturne dediščine, vendar pa je bila vanj v letu 2003
prestavljena lesena hiša iz Stranja, št. 4, ki ima status kulturnega
spomenika (EŠD 7718) in ki je na izvorni lokaciji ni bilo mogoče
ohraniti. Hiša stoji na parc. št. 2294/1, k.o. Zagrad, kjer je dovoljeno
oblikovati celotno domačijo kot manjši muzej na prostem. |
|
Zloganje |
|
Dopolnitve so možne znotraj naselja. Oblikuje naj se
osrednji javni prostor v križišču komunikacij in okoli cerkve. Varuje
naj se ulična fasada strnjene pozidave v osrednjem delu naselja in
odprti nepozidan prostor med naseljem in zaselkom Brinjevec.
|
|
Škocjan s Hrastuljami
|
|
Koncept: |
|
Glavna razvojna funkcija naselja je krepitev terciarnih in
kvartarnih dejavnosti v centru naselja. Terciarne dejavnosti naj se
razvijajo tudi ob vpadnicah v naselje. V naselje naj se ne umešča novih
proizvodnih dejavnosti, prednostno se naj uporabi obstoječe nepozidane
površine ter revitalizira obstoječe objekte. Novo stanovanjsko gradnjo
naj se usmerja na območje Hrastulj. |
|
Širitve: |
|
Zgošča in prenavlja naj se obstoječa grajena struktura.
|
|
Nove širitve naselja s kompleksnejšo pozidavo so
predvidene za ureditev športno-rekreacijske cone v Lokavah, za ureditve
obrtno-servisne cone Logiče (preselitev dejavnosti iz jedra naselja), za
novo stanovanjsko gradnjo Hrastulje II in ureditev novega pokopališča
južno od naselja. |
|
Širitve so predvidene tudi za potrebe osnovne šole in za
posamezne stanovanjske objekte znotraj grajene strukture. |
|
Oblikovanje: |
|
Uredi naj se odprti javni prostor – trg med cerkvijo in
stavbo javne uprave (občina, upravna enota, zdravstvena postaja). Jedro
naselja je potrebno prometno razbremeniti. Oblikuje naj se prepoznavni
SV rob naselja. Nova stanovanjska gradnja naj se načrtuje v obliki
avtohtonih strukturnih vzorcev, prilagojenih značilnostim terena in
položaju območja v naselju. Na zalednih zelenih površinah naj se uredi
sprehajalne poti, učne poti ali trim stezo. |
|
Varovanje: |
|
Osrednji del naselja je evidentiran kot naselbinska
dediščina, za katero velja splošni režim, ki prepoveduje: |
|
– spreminjati zgodovinski značaj naselja;
|
|
– bistveno spreminjati podobo stavb (gabariti, oblike
strešin, kritina); |
|
– spreminjati naselbinsko zasnovo (parcelacija);
|
|
– spreminjati odnose med posameznimi stavbami ter odnos
med stavbami in odprtim prostorom; |
|
– podirati pomembnejša drevesa, regulirati potoke in ali
kako drugače posegati v prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj
naselja; |
|
– spreminjati odnose med naseljem in okolico ter podobo
naselja v prostoru (vedute). |
|
Varovati je potrebno značilno silhueto, tloris in
strukturo naselja. Ohranja naj se struktura malih prodajnih površin v
jedru naselja in ob avtobusni postaji. Varuje naj se objekte kulturne in
naravne vrednote ter se jih vključuje v urbano tkivo naselja.Varuje naj
se zaledne zelene površine v ureditvenem območju naselja, katerih izraba
je podrejena rekreacijski rabi. |
|
Drugi pogoji: |
|
Za območja kompleksnejše pozidave je predvideno urejanje z
zazidalnimi načrti. Do sprejetja zazidalnih načrtov so na obravnavanih
območjih dovoljena redna in investicijska vzdrževalna dela in dozidave
objektov na obstoječih gradbenih parcelah ter opravljanje le obstoječih
poslovnih dejavnosti. |
|
Staro jedro naselja Škocjan se bo urejalo z ureditvenim
načrtom. Do sprejetja ureditvenega načrta za gradnje in druge ureditve
veljajo določila tega odloka. |
|
Z ureditvenim načrtom se bo urejala tudi nova lokacija
pokopališča južno od jedra naselja, kjer do sprejetja ureditvenega
načrta ni dovoljena gradnja in druge ureditve, ki bi pomenile povečanje
stroškov izvajanja ureditvenega načrta. |
|
30. člen |
|
Za vse novogradnje na arheoloških območjih so potrebne
predhodne arheološke raziskave. |
|
Za vse novogradnje na gozdnih zemljiščih je potrebno
pridobiti predhodne pogoje za ureditev od pristojnega Zavoda za gozdove. |
|
XIV. KONČNE DOLOČBE |
|
31. člen |
|
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha na prostoru Občine
Škocjan veljati Odlok o urbanističnem redu Občine Novo mesto
(Skupščinski Dolenjski list, št. 2/73) in Odlok o urbanističnem redu
Občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 12/85). |
|
32. člen |
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem teh prostorskih
ureditvenih pogojev opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor,
enota Novo mesto. |
|
33. člen |
|
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled v
prostorih Občine Škocjan. |
|
34. člen |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3500-0021/2008 |
|
Škocjan, dne 28. decembra 2010 |
|
Župan |
|
Občine Škocjan |
|
Jože Kapler l.r. |
|
Končne in druge določbe, ki se nanašajo na: |
|
|
|
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 13/99): |
|
2. člen |
|
Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 34/00): |
|
2. člen |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan od objave v Uradnem
listu RS. |
|
Odlok o spremembah in
dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Občine Škocjan (Uradni list
RS, št. 119/02): |
|
1. člen |
|
Prostorski ureditveni pogoji Občine Škocjan (sprejeti z
odlokom, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 15/98, spremembe in
dopolnitve odloka pa v Uradnem listu RS, št. 13/99 in 34/00 – v
nadaljnjem besedilu: sprejeti odlok) se ob upoštevanju sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in
Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin
Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje
Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98, 112/00, 12/01, 19/01 in
119/02), spremenijo ter dopolnijo tako, da se: |
|
I. v kartografskem delu, izdelanem na preglednih
katastrskih načrtih v M 1:5000, vriše s planskimi akti opredeljeno drugo
ureditveno območje (območje stavbnega zemljišča) za proizvodnjo živil
živalskega izvora – klavnico pri Škocjanu (s krajevnim imenom Podvrh)
ter doda oznako: – P O |
|
2. člen |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
Odlok o spremembah in
dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Občine Škocjan (Uradni list
RS, št. 10/03): |
|
1. člen |
|
Prostorski ureditveni pogoji Občine Škocjan (sprejeti z
odlokom, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 15/98, spremembe in
dopolnitve odloka pa v Uradnem listu RS, št. 13/99, 34/00 in 119/02) se,
ob upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnih
planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000
in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986
do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98,
112/00, 12/01, 19/01 in 119/02), spremenijo ter dopolnijo tako, da se v
kartografskem delu, izdelanem na preglednih katastrskih načrtih v M
1:5.000/na listu Kostanjevica 1/, poveča ureditveno območje naselja Dol.
Stara vas za s planskimi akti opredeljeno stavbno zemljišče za potrebe
širitve kmetije v Dol. Stari vasi, tj. na dele parc. št. 1218 del,
1217/1 del, 1219 del, 1216 del, 1215 del in 1210 del, vse v k.o. Stara
vas. |
|
2. člen |
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS. |
|
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 142/04): |
|
1. člen |
|
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan (odlok objavljen v
Uradnem listu RS, št. 15/98, spremembe in dopolnitve odloka pa v Uradnem
listu RS, št. 13/99, 34/00, 119/02 in 10/03 – v nadaljnjem besedilu:
sprejeti odlok), ki se nanašajo na: |
|
– določitev meril in pogojev za gradnjo objektov na novih
stavbnih zemljiščih, ki so bila določena z odlokom o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in
Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin
Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje
Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 75/04), |
|
– uskladitev z novimi strokovnimi podlagami s področja
ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, |
|
– uskladitev izrazov, uporabljenih v sprejetem odloku z
zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02 in
47/04). |
|
2. člen |
|
Priloga k temu odloku so naslednje strokovne podlage:
|
|
– za področje poselitve; Spremembe in dopolnitve
prostorskih sestavin planskih aktov Občine Škocjan ter prostorski
ureditveni pogoji Občine Škocjan, Strokovne podlage – poselitev (I. del
– občina, II. del – naselja), Topos d.o.o. Dol. Toplice, september 2001,
|
|
– za področje naravnih vrednot; Naravovarstvene smernice
za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine
Škocjan, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto,
september 2001, |
|
– Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve
odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan, Zavod RS za
varstvo narave, OE Novo mesto, avgust 2004, |
|
– za področje kulturne dediščine; Strokovne podlage
varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo
mesto za območje Občine Škocjan, Zavod za varstvo naravne in kulturne
dediščine Novo mesto, julij 2001. |
|
19. člen |
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka
opravlja MOPE, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto. |
|
20. člen |
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih Občine Škocjan je stalno na vpogled na sedežu Občine
Škocjan. |
|
21. člen |
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS. |
|
Odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 110/10): |
|
1. člen |
|
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan (Uradni list RS, št.
15/98, 13/99, 34/00, 119/02, 10/03, 142/04 – v nadaljnjem besedilu: PUP),
ki se nanašajo na: |
|
– določitev meril in pogojev za gradnjo objektov na novih
stavbnih zemljiščih, ki so bila določena z Odlokom o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in
Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin
Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje
Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 120/08), |
|
– uskladitev Odloka o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za
obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto
in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine
Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98, 112/00, 12/01, 19/01, 94/01, 119/02,
75/04, 120/08, 16/09, 49/10) s sedaj veljavno prostorsko in gradbeno
zakonodajo, |
|
– uskladitev izrazov, uporabljenih v sprejetem odloku, s
predpisom o graditvi objektov. |
|
36. člen |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |