Na podlagi
prvega odstavka 52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07,
70/2008-ZVO-1B,
108/2009,
80/2010-ZUPUDPP
(106/2010
popr.),
43/2011-ZKZ-C,
57/2012,
57/2012-ZUPUDPP-A,
109/2012,
14/15
– ZUUJFO ) ter 16. člena
Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11,
67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 11. redni seji dne
28.06.2016 sprejel |
|
ODLOK |
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU |
OBČINE RADENCI |
|
|
|
|
(podlaga
za občinski prostorski načrt) |
(1) S tem
odlokom se v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni
list RS, št. 76/04) (v nadaljevanju: SPRS) in Prostorskim redom
Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) (v nadaljevanju: PRO) sprejme
Občinski prostorski načrt Občine Radenci (v nadaljnjem besedilu:
občinski prostorski načrt). |
|
2. člen |
(vsebina
odloka) |
(1) Občinski
prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del. |
(2)
Strateški del določa: |
·
izhodišča in cilje
prostorskega razvoja občine; |
·
zasnovo prostorskega
razvoja občine; |
·
zasnovo gospodarske
javne infrastrukture lokalnega pomena; |
·
usmeritve za razvoj
poselitve in celovito prenovo; |
·
usmeritve za razvoj v
krajini; |
·
usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč; |
·
usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
(3) V
izvedbenem delu se določijo: |
·
območja namenske rabe
prostora; |
·
enote urejanja
prostora; |
·
območja urejanja
gospodarske javne infrastrukture, |
·
prostorsko izvedbene
pogoje; |
|
|
|
|
1.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
|
|
3. člen |
(analiza
stanja) |
(1)
Teritorij občine obsega približno 33,74 km2. Razdeljena je na
12 katastrskih občin. Po zadnjih podatkih iz popisa leta 2002 je v
Občini Radenci živelo 5.265 prebivalcev v 12 naseljih, od tega več kot
40% v občinskem središču Radenci. |
(2) Občino
sestavljajo trije naravnogeografski povsem različni deli; ravninski svet
ob Muri, gričevnat svet Radgonsko – Kapelskih goric in del doline reke
Ščavnice. Na splošno je značilno, da so se prebivalstvo in različne
dejavnosti skoncentrirale v ravninskem delu občine, medtem ko je
gričevnat del ostal predvsem vinogradniški. Tak razvoj je povzročil, da
je gričevnat del občine vedno bolj zaostajal za ravninskim delom, tako v
gospodarskem kakor tudi v demografskem razvoju. V Uredbi o območjih, ki
štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 48/90 in 12/92) je bil gričevnat del občine že leta 1999
opredeljen kot demografsko ogroženo območje, demografska ogroženost pa
se je v zadnjih letih s slabšanjem demografskih kazalcev počasi
povečevala. Kot demografsko ogrožena tako veljajo naselja Hrašenski Vrh,
Janžev Vrh, Kapelski Vrh, Kobilščak, Melanjski Vrh, Murski Vrh, Murščak,
Rački Vrh, Radenski Vrh, Spodnji Kocjan, Turjanski Vrh, Zgornji Kocjan
in Žrnova. |
(3) Radenci
kot občinsko središče spadajo v slovenskem merilu med razvitejša lokalna
središča, ki imajo sedež lokalne samouprave, šolske in športno-igralne
kapacitete, osnovno socialno in zdravstveno opremo ter zadovoljive
trgovinske in služnostne kapacitete. Gravitacijsko zaledje središča je
zadovoljivo. Poleg osnovnih zahtev za opredelitev vloge v zasnovi
omrežja naselij v Sloveniji pa ima naselje tudi poudarjeno
turistično-rekreacijsko funkcijo in zato svojstvena naselbinska obeležja
(turistični objekti in stavbe) ter prevladujočo gospodarsko in socialno
usmerjenost v turistične dejavnosti. |
(4) V občini
upada primarna kmetijska dejavnost (živinoreja, poljedelstvo,
vinogradništvo). V nižinskem delu občine so izvedeni (avtocesta,
visokovodni nasipi) in predvideni (daljnovod, plinovod, ipd.)
infrastrukturni objekti državnega pomena, kar bo imelo zaradi križanja
interesov kmetijstva in poselitve dolgoročne posledice v okolju.
Opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo je zadovoljiva predvsem
v Radencih, manj zadovoljivo pa je v vseh ostalih naseljih občine in v
gričevnatem delu, problem predstavlja predvsem neurejena kanalizacija. |
(5) Velik
del občine je na območju varstva narave, na območju občine so
nahajališča mineralne vode, ki se izkoriščajo v gospodarske in
turistične namene. Na območju Občine Radenci so ogrožena območja zaradi
poplav ob vodotokih, plazljiva in erozijska območja v vinorodnih
goricah. |
|
4. člen |
(težnje
in problemi prostorskega razvoja občine) |
(1) V
naselju Radenci so težnje za gradnjo individualnih stanovanj, zato
občina spodbuja gradnjo individualnih stanovanj predvsem znotraj naselja
Radenci s čimer bi omilila množično preseljevanje in težnjo gradnje
stanovanjskih objektov v vinorodnih območjih oziroma težnjo po spremembi
namembnosti vinogradniških objektov v stanovanjska, kar povzroča
probleme pri zagotavljanju oblikovnih in prostorskih pogojev ter
gospodarske javne infrastrukture. Tako je na gričevnatem območju
predvideno zapolnjevanje obcestne slemenske pozidave, manjše zaokrožitve
in zarobitve naselij in zaselkov. |
(2) V
naselju Radenci so prisotne težnje po ureditvi oskrbnih, centralnih,
trgovskih, poslovnih servisnih površinah ter težnje po razširitvi
gospodarske cone. Zdraviliški turizem in proizvodnja mineralne vode
ostajata pomembni zaposlitveni panogi v občini. Prisotne so tudi težnje
po obnovi opuščenih turističnih objektov (kopališče, restavracije, vile
v parku,…) znotraj zdraviliškega kompleksa in obnova samega parkovnega
kompleksa. |
(3) Tako kot
v celotni državi, tudi v Občini Radenci narašča težnja po ureditvi
cestnih prometnih površin, saj narašča osebni avtomobilski promet.
Urejene so vse ceste in ulice v naselju Radenci in v strnjenih naseljih.
Urejene so tudi ceste v gričevnatem delu občine, ki so večinoma
asfaltirane. Občina spodbuja razvoj javnega potniškega prometa znotraj
občine, predvsem v gričevnatem delu občine. |
(4) V Občini
Radenci je s kanalizacijskim omrežjem pokrito naselje Radenci, Šratovci
in delno v naseljih Boračeva, Paričjak, Kapelski Vrh in Radenski Vrh
ter obcestni del naselij Rihtarovci, Turjanci in Hrastje Mota. V
naseljih brez komunalne opreme narašča težnja po gradnji kanalizacije
oz. čiščenju in odvajanju odpadnih voda. Na gričevnatem območju zaradi
konfiguracije terena občine ni možno reševati zbiranja, odvajanja in
čiščenja odpadnih voda z enotnim gravitacijskim sistemom, zato je v
nadaljnjem načrtovanju kanalizacijskega sistema potrebno razmisliti o
več malih čistilnih napravah, na katere bi se navezovala zaključena
območja. V nasprotnem primeru bi bilo potrebno zgraditi več prečrpališč
oz. vakumski kanalizacijski sistem, s pomočjo katerih bi se celotna
komunalna odpadna voda speljala na centralno čistilno napravo v
Radencih. V Radencih je predvidena gradnja nove čistilne naprave ali
njena rekonstrukcija. Ker je kanalizacijsko omrežje v naselju Radenci
relativno staro bo potrebno pristopiti k obnovi le tega. |
(5) Občina
spodbuja tudi kvalitetnejšo in kvantitativno oskrbo z pitno vodo na
celotnem območju občine. |
(6) Povečuje
se število večjih kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko kmetovanje se
zmanjšuje. Tudi povečan trend razvoja ljubiteljskega vinogradništva iz
80-ih in 90-ih let se zmanjšuje. Prisotno je čedalje večje opuščanje
vinogradništva, površine so tudi v zaraščanju. |
(7) Kot
probleme prostorskega razvoja občine lahko opredelimo neugodne
demografske razmere (veliko ostarelega prebivalstva, demografsko
ogrožena gospodinjstva, kmetije brez nasledstva, ipd.), neugodna
izobrazbena struktura (visoka stopnja brezposelnosti), premalo delovnih
mest (velike dnevne delovne migracije), arhitekturni posegi, ki slabijo
vrednost prostora (razpršena gradnja, degradirana območja, ipd.),
posledično neracionalno izkoriščena komunalna oprema, slabo urejene oz.
ozke ceste, premalo tržno usmerjeno kmetijstvo. |
|
5. člen |
(možnosti
prostorskega razvoja občine) |
(1) Radenci
so turistično naselje, pomembni v Slovenskem prostoru. Naravni viri
(mineralna voda, termalna voda, …), krajinske posebnosti (reliefna
razgibanost, pestra kulturna krajina, …), kulturno-zgodovinske
posebnosti (sakralna in kmečka arhitektura, gomilna grobišča, vodnjaki),
nudijo dobre osnove oz. možnosti za nadaljnji gospodarski in turistični
razvoj občine. Ugodne naravne razmere nudijo dobre možnosti za poselitev
in kmetijsko dejavnost, predvsem so dobre možnosti za intenzivno
kmetijstvo v ravninskem delu. V naselju Radenci so razmeščene površine
za dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih
in drugih dejavnosti, površine za turizem, rekreacijo in šport ter
proizvodne površine. Ker naselje Radenci nimajo izrazitega strnjenega
centralnega dela se ta oblikuje oz. zgošča ob obstoječih centralnih
dejavnostih. V naselju je treba zagotoviti dodatne površine za
naraščajoče gospodarske in posebne dejavnosti ter za individualno
stanovanjsko gradnjo, za kar so dane možnosti na robovih naselja in
praznih vrzelih znotraj poselitve. |
(2) Občina
ima velik potencial nezazidanih stavbnih zemljišč, ki bi naj
predstavljala osnovo za prostorski razvoj naselij. Pri podrobnejši
analizi teh zemljišč pa je ugotovljeno, da je pretežni del nezazidanih
zemljišč na območju razpršene poselitve in da so del kmečkih
gospodarstev. V strnjenih delih naselij je nezazidanih stavbnih zemljišč
manj. Torej so možnosti za nadaljnji razvoj naselij omejene, predvsem
zato, ker so vsa strnjena naselja in večji strnjeni deli naselij, ki so
komunalno opremljena v nižinskem delu občine, kjer se nahajajo najboljša
kmetijska zemljišča. |
(3) Tudi
ostali (podeželski) prostor, ki obsega pretežni del Občine Radenci, je
pomemben življenjski in gospodarski prostor, zato se spodbuja njegov
celovit razvoj v povezavi z občinskim središčem. Poselitev se usmerja v
nezazidana stavbna zemljišča znotraj naselij, zaradi večje
izkoriščenosti zgrajene gospodarske javne infrastrukture pa tudi v
vrzelih, ki se opredelijo kot stavbna zemljišča. Z zapolnitvijo vrzeli
se ohranja tradicionalna struktura naselij. Nova razpršena gradnja se
omeji. |
(4)
Vinorodna območja so v obravnavanem območju mešana območja gradenj
gospodarskih objektov (vinskih kleti, stanovanjskih objektov z
gospodarskim poslopjem in počitniških hišic). Območja se načrtujejo kot
strnjena, racionalno parcelirana območja, ki so skladna z lokalno
arhitekturo, naselbinsko in krajinsko tipiko ter varstvenimi
usmeritvami. Ustaviti je treba trend gradnje stanovanjskih objektov
večjih dimenzij, sicer pa se zapolnijo vrzeli na območjih z izgrajeno
infrastrukturo |
(5) Možnosti
za prostorski razvoj nudi tudi dobra prometna dostopnost (navezava na
daljinsko cestno omrežje): |
·
skozi naselje Radenci
in vsa nižinska naselja vodi glavna cesta G1-3 Radenci – Vučja vas, |
·
pravokotno na njo je
navezana regionalna cesta R3-714 in |
·
najpomembnejša cestna
povezava, ki poteka tudi po območju Občine Radenci je vsekakor
avtocestna povezava A5 in povezuje severovzhodni del Slovenije z
Madžarsko in Slovenijo, |
·
možnosti za
prostorski razvoj nudi tudi trasa regionalne enotirne železniške proge
Ljutomer – Gornja Radgona, po kateri se odvija tovorni promet, občasno
tudi potniški. Na podlagi Nacionalnega programa razvoja Slovenske
železniške infrastrukture (Ur. l. RS, št. 13/96, 110/02) je za obstoječe
proge predvidena obnova in gradnja izven nivojskih križanj cest s progo,
kakor tudi novo železniško povezavo Murska Sobota – Radenci, ki je v
proučevanju ter |
·
sorazmerno dobra
infrastrukturna opremljenost. |
(6) V občini
Radenci je vsa gospodarska javna infrastruktura izgrajena le v občinskem
središču, ki se sproti obnavlja. V ostalih naseljih je izgrajena osnovna
gospodarska infrastruktura. |
(7)
Prednostna razvojna območja so turistična območja, to so območja z
naravnimi kakovostmi, kulturno dediščino in prepoznavna krajinska
območja. Predvsem so to obstoječa turistična območja, območja ob Muri in
vinorodne gorice. |
|
6. člen |
(razvojne
potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije) |
(1) Temeljni
cilj Strategije prostorskega razvoja Slovenije je pomembnejša vloga
mest, ki bodo pospeševala razvoj Slovenije v nacionalnem in evropskem
okviru. Državni strateški plan spodbuja policentrični razvoj naselij.
Krepi se vloga lokalnih središč, spodbuja se razvoj delovnih mest in s
tem zmanjšuje vsakodnevne migracije. Podeželski prostor, ki obsega
pretežni del Občine Radenci, je pomemben življenjski in gospodarski
prostor, zato se spodbuja njegov celovit razvoj v povezavi z urbanimi
središči. Poselitev se usmerja v lokalna središča in druga strnjena
naselja. Ohranja se tradicionalna struktura naselij, gradnja se
prilagaja tradicionalni arhitekturi. |
(2) Ustvarja
se pogoje za gospodarski in socialni razvoj občine ter posameznih
naselij. Na širši ravni se oblikujejo atraktivna, enakomerno razmeščena
in dostopna centralna območja, z možnostjo zagotavljanja oskrbnih,
storitvenih, poslovnih, servisnih in drugih centralnih dejavnosti. V ta
namen je potrebno opredeliti dovolj zemljišč za stanovanjsko gradnjo, za
proizvodne, oskrbne in storitvene dejavnosti ter za rekreacijo in
turizem. S tem bodo ustvarjeni pogoji za priselitve in posredno
izboljšanje gospodarskega položaja naselij in občine. Povečati je treba
delež organizirane stanovanjske gradnje, ki zagotavlja racionalnejšo (in
cenejšo) gradnjo ter kvalitetnejše oblikovanje. |
(3)
Zagotavlja se trajnostni razvoj naselij in varovanje okolja mora postati
osnova urejanja. Temu morajo biti prilagojene vse prostorske ureditve.
Prizadevati si je potrebno za postopno sanacijo ekoloških konfliktov
(sanacija deponije komunalnih odpadkov v Hrastje - Moti), izgradnjo in
modernizacijo komunalnega in energetskega omrežja, racionalnejšo rabo
zemljišč, zbiranje in neoporečno odstranjevanje odpadkov ter nemoteno
oskrbo z vodo, varovanje narave in kulturne dediščine, izboljševanje
kvalitete bivalnega okolja. V naseljih je potrebno ustvariti pogoje za
razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti, in sicer v skladu s
centralnostjo naselij. Izboljšati je treba dostopnost oskrbnih središč
ter omrežja infrastrukture, urediti odprte javne površine s socialno
funkcijo. Izboljšati bo potrebno oblikovno podobo naselij ter sanirati
oblikovno najbolj moteče ureditve. |
(4) Varuje
in izboljšuje se podoba naselij. Manj kvalitetna stanovanjska območja je
potrebno sanirati in s kvalitetnejšim oblikovanjem objektov izboljšati
podobo naselij. Predvsem je potrebno zavarovati historična jedra naselij
in preprečiti nadaljnjo degradacijo kvalitetnih avtohtonih objektov.
Poleg kvalitetnejše gradnje je potrebno urediti tudi morfološko
prepoznavna središča naselij in lokalna vozlišča. |
(5)
Vinorodna območja so v obravnavanem območju predvsem območja gradenj
gospodarskih objektov (vinskih kleti), individualnih stanovanj in
počitniških hišic. Območja se načrtujejo kot strnjena, racionalno
parcelirana območja, ki so skladna z lokalno arhitekturo, naselbinsko in
krajinsko tipiko ter varstvenimi usmeritvami. |
(6) Urejanje
prometa mora postati prednostna naloga, predvsem zmanjševanje ravni
hrupa v stanovanjskih območjih, vzpostavljanje pregledne prometne mreže
in s tem zagotavljanje dobre dostopnosti in prepustnosti, izboljšanje
prečnega profila prometnic (urejanje pločnikov in kolesarskih površin,
zelenih pasov ob cestiščih), zagotavljanje zadostnega števila parkirnih
mest na območjih oskrbnih in storitvenih dejavnosti. |
(7)
Izboljševanje komunalne infrastrukture – obstoječo komunalno
infrastrukturo je potrebno dograditi v smislu zagotavljanja enakomernega
komunalnega standarda v vseh naseljih, rekonstruirati in modernizirati
dotrajano omrežje. |
(8) Na
področju prometne infrastrukture v Občini Radenci niso načrtovane nove
povezave na državni ravni. Rekonstruira in posodobi se glavna cesta
G1-3, s ciljem zmanjšati hitrost skozi naselja in zagotoviti večjo
varnost za pešce in kolesarje in večjo varnost pri vključevanju v promet
na njej s stranskih ulic in cest. Rekonstrukcija in posodobitev
regionalne ceste RT-941 (Grabonoš - Kapela - Radenci). Izboljša se
ponudba javnega avtobusnega potniškega prometa (zmanjšanje intervalov
voženj, udobnost, hitrost, točnost), ki bo prevzela delež potovanj
dnevnih migrantov, ki jih je v občini 56%. Spodbuja se tudi razvoj
potniškega prometa po regionalni progi Gornja Radgona - Ljutomer in s
sosednjo Avstrijo. Predvidena je rekonstrukcija ceste G. Radgona - Sp.
Ivanjci. Načrtuje se kolesarsko omrežje s vključitvijo državnega
kolesarskega omrežja. Država spodbuja nadaljnje povezovanje omrežja
kolesarskih poti in turističnih rekreacijskih poti z evropskimi omrežji.
Predvidena je rekonstrukcija krožišča v naselju Radenci pri avtobusni
postaji. |
(9) Na
območju občine je v izgradnji optično telekomunikacijsko omrežje.
Spodbuja se povezovanje in združevanje obstoječih TK omrežij in
sistematično uvajanje novih tehnologij. |
(10) Oskrba
države z energijo temelji na posameznih energetskih sistemih, s katerimi
se omogoča skladen razvoj ter zagotavlja kvalitetno, zanesljivo,
ekonomično in zadostno oskrbo z električno energijo. Občina Radenci ima
izdelano Energetsko zasnovo, v kateri so določeni ukrepi za boljšo
energetsko učinkovitost. Predvsem je to sanacija objektov in energetskih
naprav ter iskanje alternativnih energetskih virov. Spodbuja se
pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije. Na območju občine
so za zagotavljanje električne energije zgrajeni elektroenergetski vodi,
naprave in objekti: 110 kV DV (Sladki vrh – Radenci in Radenci - Murska
Sobota – predvidena rekonstrukcija – v dvosistemskega),
srednjenapetostno omrežje (20kV), transformatorske postaje 20/0,4 kV in
pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Ob naselju Radenci se nahaja RTP
Radenci. |
(11) Za
zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo se preko občine
predvidevajo vodi: |
·
državnega in
občinskega pomena (DV 2 x 110 kV Lenart – Radenci, DV 110 kV Maribor MS
in DV 110 Radenci – Murska Sobota –rekonstrukcija,…),
|
·
20 kV daljnovodi kot
povezava TP Radenci Zemljičeva slatina (t-479) – TP Radenci Kapelska
cesta (t-199) in povezava TP Radenci Radgonska cesta (t-550) – TP
Radenci Ljutomerska cesta, |
·
20 kV kablovodi: KB
Boračeva vas 2, KB Kapela – šola, KB Boračeva – lovski dom, vključitev
KB iz TP Radenci center jug (t-278) – TP Radenci vas (t-111), KB Žrnova,
KB Kocjan, KB Murski vrh 3, KB Moravski vrh 3, KB Radenski vrh 2, KB
Mali Kocjan 2, |
·
Transformatorske
postaje 20/0,4 kV: TP Boračeva vas 3, TP Kapela 3 – šola (t-740), TP
Boračeva – lovski dom, TP Žrnova, TP Obrtno poslovna cona v Radencih, TP
Kocjan 2, TP Murski vrh 3, TP Kocjan 3, TP Radenski vrh 2, TP Mali
Kocjan 2. |
(12) Poleg
načrtovanih TP in pripadajočih omrežij je predvideno načrtovanje in
ureditev novih elektroenergetskih vodov na območjih, kjer se bo povečala
obremenitev, ali se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri
odjemalcih in se bo načrtovalo območja poselitve, kjer bo potrebna večja
priključna moč. |
(13) Na
območju Občine Radenci poteka regionalni plinovod R15. Za zagotavljanje
varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se poveča pretočno
fleksibilnost. Težnja v Občini Radenci je tudi po širitvi mestnega
plinovodnega omrežja. |
(14) Za
zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in
posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj
racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. |
(15)
Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na območja z visokim
pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo. To so ravninski deli
Občine Radenci (Mursko polje in Ščavniška dolina). Pomembna kmetijska
območja so v Občini Radenci tudi vinorodne gorice. |
(16) Gozdovi
v obravnavanem območju imajo velik krajinski, ekološki, kulturni in
rekreativni pomen zato se gospodarjenje prilagodi zahtevam po ohranitvi,
čeprav se ne spodbuja povečevanje gozdnih površin. Ohranja se tudi
gozdne površine ob in v naseljih in se jih vključi v zeleni sistem.
|
(17) Vode so
najpomembnejši vir za prostorski razvoj ter hkrati najbolj ranljiv
naravni vir. Med najpomembnejšimi sistemi celinskih voda je tudi Murski
hidrografski sistem, ki zagotavlja oskrbo z vodo ter za gospodarsko in
rekreacijsko rabo. |
(18)
Varovanje krajinskih kvalitet prostora, kvalitetnih pogledov na naselja
in krajinsko atraktivnih ambientov, ločevanje naselij z vmesnimi
zelenimi površinami (gozdom, živicami, mejicami, ipd.) ter upoštevanje
naravnih determinant in topografskega položaja pri načrtovanju novih
površin za urbane dejavnosti. Ohranja se obstoječe krajinske elemente na
območju intenzivne agrarne krajine (živice, soliteri, itd.), ohranja se
mozaična in slikovita krajina v gričevnatem delu občine in poplavni logi
ob reki Muri. |
|
7. člen |
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
(1) Občina
Radenci leži ob V. panevropskem prometnem koridorju, ki ga pokrivajo
glavne prometne povezave in mejni obodni prometni smeri zasnovani v
Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Mejni obodni obroč omogoča
povezovanje obmejnih območij z osrednjim območjem države. |
(2) Preko
Občine Radenci poteka daljinska cestna povezava avtocesta A5 Maribor –
Lenart – Cogetinci – Vučja vas – Murska Sobota – Lipovci (Beltinci –
Pince). V širšem prostoru leži občina med mednarodnim prometnim
vozliščem v Mariboru in regionalnim prometnim vozliščem v Murski Soboti.
|
(3) Nove
cestne povezave (avtocesta) bodo približale občino in naselje Radenci
Sloveniji in Evropi, s sprostitvijo tranzitnega prometa pa so dani
pogoji za večjo pretočnost medobčinskih prometnih tokov, ki se
navezujejo na avtocesto. Avtocesta je tudi pomembna vez med državo
Slovenijo in sosednjimi državami. |
(4) Naselje
Radenci z okolico je pomembno središče gospodarskih in centralnih
dejavnosti, ki zagotavljajo delovna mesta ožji regiji. Poleg
zagotavljanja delovnih mest nudi tudi oskrbo z družbenimi, trgovskimi,
upravnimi in kulturnimi funkcijami. |
(5) Razvoj
občine temelji na razvoju turizma in spremljajočih dejavnosti.
Zdraviliški turizem in proizvodnja mineralne vode sta pomembni
zaposlitveni panogi v občini, ki nudita ne le zaposlitev prebivalcem
občinskega središča temveč tudi precejšnjemu delu prebivalcev iz drugih
delov občin ter sosednjih občin. Vrelci mineralne vode se nahajajo na
več različnih lokacijah po občini, kar je pogojevalo nastanek več vrtin,
s tem pa tudi dodatna delovna mesta. Razen občinskega središča s
pripadajočima naseljema, druga naselja ne predstavljajo pomembnih
zaposlitvenih območij. Občina se sooča s precej enolično strukturo
dejavnosti, primanjkuje ji raznolikih dejavnosti. Precejšen del
prebivalcev se vozi na delo v druge občine. |
|
8. člen
|
(cilji
prostorskega razvoja občine) |
(1) Splošni
razvojni cilji gospodarskih in družbenih področij: |
·
trajnostni razvoj
celotne občine, |
·
višja kakovost
življenja v občini, |
·
večja zaposlenost
prebivalcev občine, |
·
pospeševanje razvoja
urbanega in podeželskega okolja, |
·
varovanje okolja,
narave in kulturne dediščine, |
·
višji nivo kakovosti
javnih storitev v občini, |
·
večja informiranost,
osveščenost in odgovornost prebivalcev na vseh področjih razvoja
|
·
občine. |
(2)
Prednostni cilji urejanja prometa so: |
·
odpravljanje
prometnih konfliktov, |
·
zagotavljanje
gospodarnosti prometa, vzpostavitev celostne prometne strategije,
|
·
spodbujanje
trajnostne mobilnosti in spodbujanje fizične integracije prometnih
podsistemov, |
·
varovanje okolja in
zmanjševanje obremenitev okolja in prebivalstva, |
·
zagotavljanje varne
dostopnosti do objektov v javnem interesu, |
·
zagotavljanje
prometne varnosti vseh udeležencev v prometu s poudarkom varovanja
|
·
pešcev in kolesarjev,
|
·
izboljšanje prometne
dostopnosti in gradnja parkirišč v okolici VIZ (vzgojno izobraževalni
|
·
zavodi), |
·
izboljšanje
prometnih komunikacij na vseh ravneh prometa. |
(3) Cilji na
področju gospodarskih dejavnosti: |
·
pospeševanje
podjetništva kot regeneratorja razvoja, |
·
organiziranje
podjetniške podpore, |
·
povezovanje navzven, |
·
širitev in razvoj
obrtne cone. |
(4) Cilji na
področju turizma in kmetijstva z razvojem podeželja: |
·
širitev turistične
ponudbe (vzletišče, kamp in apartmajski kompleks, živalski vrt, ipd.), |
·
oblikovanje
destinacije turistične ponudbe, |
·
pospeševanje
zdraviliškega turizma, |
·
nadaljnji razvoj
kmetijstva (podpora ekološkemu kmetovanju, razvoj dopolnilnih
|
·
dejavnosti, turizem
na kmetiji, podpora trženju kmetijskih pridelkov, povezovanje
|
·
pridelave in
predelave), |
·
z dodatnimi in
novimi oblikami kmetijske ter dopolnilne dejavnosti povečati gospodarsko
|
·
uspešnost kmetij in
tako ohraniti poseljenost podeželskega prostora, |
·
pospeševanje raznih
oblik dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, |
·
povečanje
vinogradniške proizvodnje na neizkoriščenih ugodnih legah, |
·
gramoznice
izkoristiti za turistični ribolov s kvalitetno ponudbo domače hrane in
pijače, |
·
ohraniti stare
načine pridobivanja, predelave in hranjenja hrane. |
(5) Cilji na
področju okolja in prostora: |
·
zagotavljanje zdrave
pitne vode v občini (skupni sistem, obnova sistemov), |
·
urediti sisteme za
odvajanje in čiščenje odpadnih voda in padavinskih voda, |
·
ravnanje z odpadki
(saniranje odlagališča komunalnih odpadkov), |
·
stanovanjska
gradnja, |
·
cestna
infrastruktura, |
·
izdelava programov
opremljanja zemljišč, |
·
spodbujanje
investicij na področju cestne infrastrukture. |
(6) Cilji na
področju ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti: |
·
poselitev naj se
praviloma načrtuje izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših
delov ekološko pomembnih območij oz. posebnih in potencialnih posebnih
varstvenih območij, |
·
ohranja naj se
sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s
poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo
(ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja), |
·
načrtovanje
prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih
zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti, |
·
urejanje vodotokov
naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja
ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali
vzpostavitev naravne rečne dinamike, |
·
na reguliranih
vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja, v
primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje
visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih
voda na retenzijskih površinah ob vodotoku, |
·
pri načrtovanju
območij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot
in ohranjanje biotske raznovrstnosti, |
·
na območjih z
naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, ne-množične in neagresivne
oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično
in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih
območjih, |
·
rekreacijske
površine, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene posege in
predstavljajo večje onesnaževanje (npr. golf igrišča) se načrtujejo zven
območij, ki so občutljiva za onesnaženje (vodotoki) in ob obstoječi
poselitvi, izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.
|
|
2.
Zasnova
prostorskega razvoja občine
|
|
9. člen |
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) |
(1)
Prostorski razvoj občinskega središča je usmerjen v izboljšavo
obstoječih in urejanje novih poselitvenih območij, v ureditev urbanega
centra naselja in v razvoj poslovno-trgovske cone. |
(2) Nova
zemljišča se vključijo v naselja na robovih naselij in v vrzelih znotraj
naselij. Razvoj poselitvenih območij se usmerja v zapolnitev nepozidanih
stavbnih zemljišč, v zgostitev obstoječih stanovanjskih območij in v
dolgoročno širitev stanovanjskega območja med Radenci in Šratovci in v
dolgoročno širitev južnega dela naselja v Radencih. |
(3)
Prostorski razvoj centralnih dejavnosti se usmerja v osrednji del
naselja Radenci, med obstoječe centralne dejavnosti ob glavni cesti in
med cerkvijo oz. stanovanjskim območjem zahodno od železnice, kjer je
dovolj razpoložljivih stavbnih zemljišč. |
(4) Poslovno
trgovska cona se umešča med glavno cesto in železniško progo v naselje
Šratovci, pred vstopom v naselje Radenci, kjer se že nahaja trgovina za
kmetijske izdelke in bencinska črpalka ter ob cesti v Boračevo.
|
(5)
Gospodarske dejavnosti se širijo izven strnjenega dela naselja, poleg
obstoječe proizvodne cone v Boračevi. Tako je na tem območju predvidena
dolgoročna širitev obstoječe gospodarske cone v Boračevi in dolgoročna
zapolnitev območja med cesto in železnico na jugovzhodni strani naselja
Radenci. Dolgoročno je načrtovana tudi gospodarska cona ob avtocesti. |
(6) Za
širitev rekreacijsko - turistične dejavnosti znotraj naselja Radenci se
namenijo površine južno od obstoječega zdraviliškega kompleksa, ki so že
stavbne površine po osnovni namenski rabi, površine ob lovskem domu, ki
ga zaokrožajo gozdne površine. Razvoj turističnih območij se spodbuja na
celotnem ozemlju Občine Radenci (vzletišče v Paričjaku, turistično
rekreacijsko območje z mini živalskim vrtom, motodrom,...). |
(7) Posebna
območja poselitve so v gričevnatem delu občine, ki so se na tem območju
oblikovala z razvojem vinogradništva. Na območju strnjene slemenske
pozidave se tako nova stavbna zemljišča vključijo na robovih naselij in
v vrzelih zaradi zaokrožitve območja naselij in zaradi boljšega
izkoristka zgrajene gospodarske javne infrastrukture. Posebnih območij s
počitniškimi hišami v prostorskem načrtu ni opredeljenih, saj se
nahajajo med stanovanjskimi in gospodarskimi objekti. |
(8)
Rekreacijske dejavnosti so razvite predvsem na območju naselja Radenci
(znotraj kopališkega kompleksa, ob šolah, samostojna rekreacijska cona v
Radencih, ki je dolgoročno predvidena za razširitev). Načrtujejo se v
vseh ostalih naseljih ali tudi na območjih izven poselitve (motokros,
vzletišče, manjši rekreacijsko turistični center z živalmi, mini hotel
na Kapeli, ipd.). |
(9) Spodbuja
naj se razvoj mreže jahalnih, kolesarskih in pešpoti. Poti naj se
ustrezno navežejo na regionalno, državno in evropsko mrežo poti. Njihove
lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v nasprotju s conacijo
gozdnega prostora in ostalimi naravovarstvenimi zahtevami. |
(10) V
območjih Natura 2000 in v ostalih mirnih območjih v naravi naj se
spodbuja ureditev naravoslovnih učnih poti z opazovalnicami za ptice in
druge živali. Njihove lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v
nasprotju s conacijo gozdnega prostora in ostalimi naravovarstvenimi
zahtevami. |
(11) V čim
večji meri se naj izkoristita obstoječa športna in rekreacijska
infrastruktura. |
|
10. člen |
(omrežje
naselij z njihovo vlogo in funkcijo) |
(1) Radenci
kot občinsko oz. lokalno središče spadajo v slovenskem merilu med
razvitejša lokalna središča, ki imajo sedež lokalne samouprave, šolske
in športno-igralne kapacitete, osnovno socialno in zdravstveno opremo
ter manj zadovoljive trgovinske in služnostne kapacitete. Gravitacijsko
zaledje središča je zadovoljivo. Poleg osnovnih zahtev za opredelitev
vloge v zasnovi omrežja naselij v Sloveniji pa ima naselje tudi
poudarjeno turistično-rekreacijsko funkcijo in zato svojstvena
naselbinska obeležja (turistični objekti in stavbe) ter prevladujočo
gospodarsko in socialno usmerjenost v turistične dejavnosti. Je tudi v
celoti opremljeno z javno gospodarsko infrastrukturo. |
(2) Zaradi
močnega razvoja naselja Radenci v 70 letih, h kateremu je prispeval
razvoj zdravilišča in Radenske, se je naselje razširilo še v sosednje
katastrske občine Šratovce in Boračevo, ki ju zaradi bližine in
funkcionalne povezanosti ter prepredenosti namenske rabe obravnavamo
znotraj urbanističnega načrta. Sicer imata naselji svoji središči, kljub
temu pa sta z naseljem močno povezani in je celotno območje zajeto v
urbanistični načrt. V k.o. Šratovce se je razširilo naselje z
individualno gradnjo, medtem ko se je v k.o. Boračevo vrinila velika
proizvodna cona in tako skupaj z Radenci tvorijo lokalno središče.
Znotraj OPN Radenci se grajene strukture zgoščujejo in povezujejo. Kot
ostala naselja so opredeljena vsa ostala naselja, ki jih lahko glede na
izrazitejše posamezne dejavnosti opredelimo v podeželska naselja s
poudarjeno posamezno dejavnostjo. Tako je Kapelski Vrh s Paričjakom, med
ostalimi naselji opredeljen, napram drugim naseljem, kot naselje z
izrazitejšo centralno dejavnostjo, saj je prebivalcem naselja in
njegovega zaledja zagotovljena možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno
izobraževanje, informiranje in druženje. Kot nekoliko pomembnejša ostala
naselja so naselja Rihtarovci s Turjanci, Hrastje-Mota, Janžev vrh in
Okoslavci, ki so namenjena za stanovanja in pripadajočo osnovno preskrbo
z obrtnimi servisi ter za kmetijsko dejavnost in vinogradništvo (mešane
dejavnosti). Vsa ostala naselja so funkcijsko manj pomembna in so
opredeljena kot podeželska naselja in so namenjena za stalna in občasna
stanovanja, za gospodarsko in ljubiteljsko vinogradniško dejavnost,
kmetijske in dopolnilne kmetijske dejavnosti, obrtne in turistične
dejavnosti. So pretežno bivalna območja z ohranjeno kmetijsko ali
vinogradniško dejavnostjo. Čeprav ta upada oziroma se koncentrira na
posamična večja kmetijska gospodarstva, pa so vsa naselja tudi oblikovno
še kmečka naselja, zato se v njih ohranja kmetijska dejavnost s sočasnim
razvojem servisnih in obrtnih dejavnosti. |
(3) Radenci
in Kapelski Vrh naj ohranita obstoječo stopnjo centralnosti naselja in
po možnostih in potrebah dvigujeta stopnjo funkcijske opremljenosti
naselja. |
|
11. člen |
(temeljne
smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1)
Dosedanje prometne povezave v občini in povezave s širšim območjem
potekajo po cestnem omrežju predvsem v smeri proti ostalim regijskim
centrom Maribor in Murska Sobota ter proti sosednji Avstriji. Po
državnih (regionalnih) cestah poteka tranzitni promet s sosednjimi
občinami ter sosednjo državo Avstrijo ter lokalni promet med naselji v
občini. Tranzitne smeri so se spremenile z izgradnjo avtoceste, kar je
razbremenilo predvsem občinsko središče Radence. Železniški promet služi
pretežno tovornemu prometu. |
|
12. člen |
(posebna
območja, prepoznavne kvalitete in vrednote) |
(1) Posebna
območja so območja režimov, ki so že zavarovana s področnimi predpisi.
To so območja varstva narave, območja kulturne dediščine in druga
območja z režimi, ki se jih v OPN upošteva kot obvezna izhodišča. |
(2) Na
območju Občine Radenci so evidentirana posebna območja Natura 2000,
Ekološko pomembna območja, območja naravnih vrednost, območja kulturne
dediščine ter elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske
raznovrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci) ter krajinske
pestrosti. |
(3) Del
območja občine (severni in južni obronki Radgonsko – Kapelskih goric) je
vrelčno območje z bogatimi ležišči naravne mineralne vode, ki se črpa na
območju mineralnih vrelcev. Območje se varuje pred onesnaženjem. |
|
13. člen |
(območje
urbanističnega načrta) |
(1) Izdelan
je urbanistični načrt za urbano središče Radenci. Znotraj meje
urbanističnega načrta sta poleg naselja Radenci še funkcionalno povezani
naselji Boračeva in Šratovci. |
(2) Območje
urbanističnega načrta zajema območja stavbnih zemljišč, ki v sedanjih
planskih aktih opredeljujejo območje naselja Radenci, Šratovci in
Boračeva. V območje urbanističnega načrta so vključena tudi vsa
zemljišča, ki so predvidena za širitev (tudi dolgoročno). |
|
3.
Zasnova
gospodarske javne infrastrukture
|
|
14. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Z
razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega
omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi
prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij
podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi
prometnimi sistemi in urbanim omrežjem. Z optimalnim izkoriščanjem vseh
elementov prometnega sistema se razvija uravnotežene in enakomerno
obremenjene prometne podsisteme. Pri tem se spodbuja gospodarsko,
socialno, okoljsko in prostorsko najbolj smotrne in učinkovite oblike in
poteke prometa. Z razvojem prometnih omrežij se omogoča izkoriščanje
potencialov prostora za poselitev, infrastrukturo, proizvodne in oskrbne
dejavnosti, rekreacijo in turizem ter funkcionalno zaokrožanje naselij
in območij drugih dejavnosti. Razvoj prometnih omrežij se načrtuje
usklajeno z razvojem poselitve in drugih infrastrukturnih sistemov. Ob
tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje
negativne vplive na naravno in bivalno okolje, ohranja kulturno
dediščino in varuje naravne vire, biotsko raznovrstnost ter naravne
vrednote. |
(2) Za
občino je najpomembnejša glavna cesta G1-3, ki občino povezuje z ostalim
delom Slovenije in preko AC priključka tudi na avtocestno omrežje. |
(3) Cestno
omrežje občinskih cest ostaja v obstoječem okviru. Spodbuja se
rekonstrukcije obstoječe cestne mreže, razširitve in posodobitve
obstoječih voznih pasov. Predvidena je izgradnja in ureditev cestnih
povezav na novo priključenih stavbnih zemljiščih. |
|
15. člen |
(železniško omrežje) |
(1) Na
območju občine poteka trasa regionalne enotirne železniške proge
Ljutomer – Gornja Radgona. Po njej se pretežno odvija tovorni promet.
Industrijski tir ima končno postajališče v gospodarski coni Boračeva.
Potniški promet se izvaja občasno in sicer v času sejma v Gornji Radgoni
ter maratona ali večjih prireditev v Občini Radenci. Potnike odloži na
avtobusni postaji Radenci. Skladno z Nacionalnim programom razvoja
Slovenske železniške infrastrukture (Ur. l. RS, št. 13/96) je za
obstoječe proge predvidena obnova in gradnja izven nivojskih križanj
cest s progo, je pa iz prilog Nacionalnega programa moč razbrati novo
železniško povezavo Murska Sobota – Radenci, ki je v proučevanju.
|
|
16. člen
|
(kolesarske povezave in peš površine) |
(1) Na
območju Občine Radenci se za izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje
zagotavlja sklenjena mreža pločnikov in kolesarskih stez, s čimer se
omogoči varno pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter istočasno boljša
dostopnost do raznih dejavnosti (šole, zdravstveni domovi, trgovine,
upravne stavbe, ipd.). Načrtuje se kolesarsko omrežje, ki se vključuje v
državno kolesarsko omrežje. Spodbuja se izvedba površin za kolesarje
(kolesarske steze, pasovi, poti), ureditev odstavnih mest za kolesa ob
vseh objektih javnega značaja, trgovskih objektih, ipd. Na območju
občine je predvidena izgradnja pločnikov. V čim večji meri se izvajajo
ukrepi umirjanja prometa ali spremembe prometnih režimov. Spodbuja se
izgradnja pločnikov ob lokalnih in regionalnih cestah ter ob zbirnih
cestah v občini. Povezuje se površine za pešce v mrežo (trgi, ploščadi,
pešpoti, pločniki) in ureditev peš prebojev (bližnjic). V samem
občinskem središču in tudi po celotni občini se spodbuja ureditev
turističnih in rekreacijskih poti. |
(2) Po
ozemlju občine poteka kar nekaj turistično - rekreativnih peš in
kolesarskih poti (vinske ceste, Mura – Drava Bike, Atilova pot, Pot
med vrelci, Pomurska planinska pot, itd.). V prihodnosti je potrebno
zagotoviti ustrezno označitev obstoječih in predvidenih peš in
kolesarskih poti, kakor tudi ustrezno prometno varnost z izgradnjo
ločenih prometnih površin, kjer je to iz tehničnih vidikov mogoče in
množične uporabe smiselno. |
|
17. člen |
(omrežje
javnega avtobusnega potniškega prometa) |
(1) Linije
javnega avtobusnega potniškega prometa so speljane pretežno po državnih
cestah. Časovna dostopnost (glede frekvence prevozov) do pomembnejših
središč (Ljutomer, Murska Sobota, Maribor) je ob delavnikih dobra.
Spodbuja se večja gostota javnih prevozov proti jugu npr. Ptuju in
uvajanje novih prog znotraj lokalnega cestnega omrežja med naselji v
Občini Radenci, predvsem na gričevnatem delu občine. Avtobusna
postajališča se dodatno opremijo (horizontalna signalizacija, ureditev
nadstreškov, voznih redov, itd.). |
(2) V
prihodnosti bo občina še naprej načrtovala sistem javnega potniškega
prometa v povezavi s sosednjimi občinami oz. na ravni regije za
zagotavljanje dostopa do večjih zaposlitvenih centrov in centralnih
naselij, ki zadovoljujejo centralne dejavnosti (šolanje, oskrba, ipd.).
Ohranjala se bo integracija šolskih in javnih linijskih prevozov in
smiselno načrtovala potrebna infrastruktura za njihovo izvedbo. V
naseljih oz. delih naselij, kjer postajališč javnega avtobusnega prometa
še nimajo urejenih, se le-te načrtujejo, s čimer se bo zagotovil tudi
varen dostop do njih. |
|
18. člen |
(ureditev
površin za mirujoči promet) |
(1) Občina
spodbuja sistemsko urejanje parkiranja z enovitim sistemom parkiranja ob
javnih cestah ter z ureditvijo parkirišč na funkcionalnih zemljiščih
skladno z normativi glede na vrsto in obseg dejavnosti, utrjene in
ozelenjene parkirne površine, ureditev jasne zasnove parkirnih površin
znotraj zdraviliškega kompleksa (ob glavnih vstopih v kompleks).
Istočasno se v centralnih delih naselij zagotavlja zadostno število
parkirnih mest glede na namen območja. Pomembno je, da se pri
načrtovanju novih območij in objektov predvidi zadostno število
parkirnih mest tako za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposredno
okolico. Obstoječe parkirne površine je potrebno ustrezno
rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno označiti. |
|
19. člen |
(zračni
promet) |
(1) Preko
območja Občine Radenci potekajo zračne poti. Pri načrtovanju posegov v
prostor je treba upoštevati omejitve na območjih zračnih poti, predvsem
določila povezana z ovirami za zračni promet iz predpisov o letalstvu in
v primeru vpliva objektov na varnost zračnega prometa, se predhodno
pridobi ustrezno soglasje pristojnega ministrstva, objekt pa je potrebno
označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2) Med
ovire iz prvega odstavka tega člena se štejejo: |
·
objekti, instalacije
in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih
vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100
m, |
·
vsi objekti,
instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi,
žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po
dolžini več kot 75 m, |
·
za ovire pod zračnimi
potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višje od
okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih
pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in
podobno. |
|
20. člen |
(elektronske komunikacije) |
(1) Občina
spodbuja razvoj in opremljenost elektronskega omrežja v vseh naseljih
občine. Občina bo sledila razvoju telekomunikacijske infrastrukture v
državi s povečanjem optičnih povezav do ključnih porabnikov, z
dograjevanjem kabelske kanalizacije in telekomunikacijskih vozlišč ter s
širitvijo novih storitev in vzdrževanjem obstoječih kabelskih povezav.
|
(2) Pri
načrtovanju mobilne telefonije se v čim večji meri preprečuje vidna
izpostavljenost antenskih objektov in naprav, ki se jih umešča na druge
obstoječe objekte tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno
celoto ter da antenske naprave na objektih nepremične kulturne dediščine
ne spreminjajo ali razvrednotijo njihovega pomena in videza. |
(3) Vsak
izmed operaterjev mora proti ustrezni odškodnini omogočiti drugim
operaterjem uporabo obstoječih antenskih stolpov za namestitev potrebnih
naprav mobilne telefonije.
Spodbujajo se povezovanje in združevanje obstoječe infrastrukture
elektronskih komunikacij ter optimizacija uporabe le-te. |
21. člen |
(energetska infrastruktura) |
(1) Za pridobivanje
električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira
oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in
učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. |
(2) V okviru
učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne
energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in pri obstoječih
termoelektrarnah ter pri vseh večjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje
se preveri možnost soproizvodnje (termoelektrarne – toplarne).
|
(3) Do leta
2016 je na območju Občine Radenci predvidena izgradnja naslednjih
elektroenergetskih objektov: |
·
daljnovod 2 × 110 kV
RTP Lenart – RTP Radenci, |
·
daljnovod 110 kV RTP
Maribor – RTP Murska Sobota, |
·
dve 110 kV
daljnovodni polji v RTP 110/20 kV Radenci, |
·
ca. 11
transformatorskih postaj 20/0,4 kV (Murščak, Kapela, Radenci, Boračeva,
Žrnova, |
·
Kocjan, Murski Vrh,
Radenski Vrh, Mali Kocjan), |
·
ca. 10 km 20 kV
povezovalnega in priključnega omrežja, |
·
ca. 11 km 0,4 kV
omrežja, |
·
obnova ca. 36 km 20
kV ter 2 km 0,4 kV omrežja. |
Planiranje
novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja
(20 kV in 0,4 kV) je predvideno na osnovi ocene povečanja obremenitev
(stanovanjske zazidave, gradnja poslovno obrtnih in industrijskih
objektov ter povečanje električnih priključnih moči na obstoječih
objektih) in na osnovi predvidevanj pojava slabih napetostnih razmer pri
odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.
|
(4) Pri prostorskem
umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg
funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost
urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.
|
(5) Sistem prenosnega
omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da
omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim
omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in
drugih večjih porabnikov z električno energijo na celotnem ozemlju
Republike Slovenije. |
(6) Elektronske
koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge
infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in
na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi. |
|
|
22. člen |
(plinovod) |
(1) Preko
Občine Radenci poteka regionalno plinovodno omrežje R15. V sklopu
prenosnega plinovoda se na območju Občine Radenci oskrbuje z zemeljskim
plinom naselje Radenci, Šratovci in Boračeva preko prenosnih plinovodov
P1522, P15221, P15222, P152223. V ostalem delu občine plinovodnega
omrežja ni. Občina spodbuja priklop gospodinjstev na plinovodno omrežje.
|
23. člen |
(alternativni viri energije) |
(1) Pri razvoju
proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih
virov energije kot so veter, geotermalna energija in drugi, z
upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter
družbene sprejemljivosti. |
(2) Občina
spodbuja uporabo alternativnih virov energije, to je uporabo vodne
energije, sončne energije, energijo biomase in geotermalne energije ter
ostale vire alternativne energije. |
|
24. člen
|
(oskrba s
pitno vodo) |
(1)
Vodovodno omrežje je razvejano po pretežnem delu občine. Z realizacijo
projekta »Vodooskrba Pomurja« je oskrba prebivalstva z pitno vodo
zadovoljivo rešena. |
|
|
|
(1) V Občini
Radenci je s kanalizacijskim omrežjem pokrito naselje Radenci, Šratovci
in delno naselja Boračeva, Paričjak, Kapelski Vrh in Radenski Vrh ter
obcestni del naselij Rihtarovci, Turjanci in Hrastje Mota. V naselju
Radenci je zgrajen mešani kanalizacijski sistem, ki se zaključuje na ČN
napravi, ki je stacionirana v bližini hotelskega kompleksa ob
Boračevskem potoku, v katerega se izliva prečiščena voda. Čistilna
naprava ima kapaciteto 9500 PE in je le delno izkoriščena.
Kanalizacijsko omrežje v naselju Radenci se je v glavnem izgrajevalo v
letih 1960 – 1985. Na preostalem delu občine, predvsem južnem delu, so
predvidene male čistilne naprave. |
(2) Zaradi
konfiguracije terena občine ni možno reševati zbiranja, odvajanja in
čiščenja odpadnih voda z enotnim gravitacijskim sistemom, zato je v
nadaljnjem načrtovanju kanalizacijskega sistema potrebno več malih
čistilnih naprav na katere bi se lahko navezovala zaključena območja.
|
(3) Na
osnovi Nacionalnega programa varstva okolja na področju politike varstva
voda ter zahteve po izdelavi implementacijskega programa o čiščenju
komunalne odpadne vode, ki je usklajen s skupnimi stališči EU do
pogajalskih izhodišč na področju okolja, je Vlada RS oktobra 2004
sprejela Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode
h kateremu je tudi pristopila Občina Radenci. Obstoječa čistilna naprava
v Radencih je dograjena, kapacitete max. 9500 PE. V prihodnje občina
načrtuje izgradnjo nove čistilne naprave v Radencih ali rekonstrukcijo
obstoječe. Naselje Radenci in vsa ostala naselja se rešujejo parcialno v
skladu z državnim Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih vod in finančnimi sredstvi. |
(4) Padavinske vode se zbira
ločeno in se jih čim dalj zadrži na mestu, kamor so padle. Odvaja se jih
ločeno in se jih prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali v bližnje
površinske odvodnike. |
|
26. člen
|
(ravnanje
z odpadki) |
|
|
(3) Vzpostavi naj se evidenca nelegalnih
odlagališč odpadkov na območju občine, ki se jo naj sproti ažurira.
Izvede naj se sanacija vseh evidentiranih nelegalnih odlagališč
odpadkov, pri čemer imajo prednost morebitna nelegalna odlagališča na
območjih varstva vodnih virov ali njihovi bližini. |
|
4.
Okvirna
območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi
prostorsko povezana
|
|
27. člen |
(strnjena
naselja) |
(1) Naselja
so v prostoru evidentna kot območje s strnjenimi stanovanjskimi in
drugimi stavbami, gradbenimi inženirskimi objekti in javnimi površinami.
Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb in se delijo
na urbana in podeželska naselja. |
(2) Naselja
v ravninskih območjih dolin so nastala na dvignjenih rečnih terasah, ki
so gručasto - obcestna. To so naselja Šratovci, Boračeva, Radenci,
Rihtarovci, Turjanci, Hrastje-Mota. Med večja naselja v gričevnatem delu
občine lahko prištejemo še naselja Kapelski Vrh s Paričjakom in
Okoslavci, ki se nahajajo ob isti regionalni cesti R3-714. |
(3) Znotraj
območja razpršene poselitve so opredeljena kot podeželska naselja,
strnjeni deli naselij, večji zaselki in slemenska pozidava. |
(4)
Sklenjena slemenska naselja so poselitvena območja v vinorodnih goricah,
ki so prepoznavna kot sklenjena slemenska ali pretežno sklenjena območja
z objekti ob cestah in dovoznih poteh. To so deli naselij: Janžev Vrh,
Kobilščak, Radenski Vrh, Kapelski Vrh – Paričjak z gručastim jedrom,
Kocjan, Zgornji Kocjan, Spodnji Kocjan, Hrašenski Vrh, Murski Vrh,
Murščak, Melanjski Vrh, Rački Vrh in Okoslavci z gručastim jedrom.
Slemenske pozidave posameznih naselij so med seboj povezane. Delijo jih
meje naselij, ki naselja delijo v smeri sever- jug po sredini slemenske
ceste. |
(5) Območja
razpršene poselitve se ohranjajo na območju naselij: Janžev Vrh,
Kobilščak, Radenski Vrh, Kapelski Vrh, Kocjan, Hrašenski Vrh, Murski
Vrh, Murščak, Turjanski Vrh, Žrnova in Okoslavci. |
|
28. člen
|
(razpršena poselitev) |
(1) Območje
razpršene poselitve so območja, kjer je značilna nizka gostota kot
avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, poselitev se pojavlja v obliki
samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,
razpostavljenih in razloženih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti,
zgrajeni pred letom 1967, na celotnem območju je značilna tudi
demografska ogroženost. |
(2)
Razpršena poselitev se pojavlja v gričevnatem delu kot strnjena ali
prekinjena pozidava na slemenih, pobočjih in v dolinah. Posamične redke
domačije izven strnjenih delov naselij se opredeli glede na njihovo
funkcijo. Če so to večje kmetije in objekti zgrajeni pred letom 1967, se
jim ohrani stavbno zemljišče in opredeli s podrobno namensko rabo.
Območja razpršene poselitve so območja naselij: Janžev Vrh, Kobilščak,
Radenski Vrh, Kapelski Vrh, Kocjan, Hrašenski Vrh, Murski Vrh, Murščak,
Turjanski Vrh, Žrnova in Okoslavci. |
|
29. člen |
(naselja
z razpršeno gradnjo) |
(1)
Razpršena gradnja je po definiciji območje z nizko gostoto naselitve, z
nestrjeno, redko razmestitvijo objektov v prostoru, med katerimi je več
kot 100 m nepozidanih oziroma kmetijskih zemljišč in je negativen pojav
v prostoru, ki se ga lahko sanira. V Občini Radenci so opredeljeni kot
razpršena gradnja le objekti, ki se nahajajo izven sklenjenih gradenj na
grebenih in vrhovih, ki so pozidana z novejšimi objekti, pretežno so to
vinske kleti, vikendi in ponekod tudi stanovanjske hiše ter niso
komunalno opremljeni. |
|
5.
Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo
|
|
30. člen |
(notranji
razvoj naselij) |
(1) Razvoj
naselij vključuje notranji razvoj in širitev. V Občini Radenci je razvoj
vseh naselij prvenstveno usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev
nezazidanih stavbnih zemljišč znotraj strnjenih naselij in zaselkov. |
(2) V
naselju Radenci je v povprečju še nekaj nezazidanih stavbnih zemljišč na
območju novega naselja, kjer ja načrtovana individualna in blokovska
gradnja in na območju starejšega dela Radencev, kjer se prosta zemljišča
parcelirajo in komunalno opremljajo. Proste so še površine namenjene
centralnim dejavnostim, turizmu in rekreaciji ter površine namenjene
poslovno trgovski coni. |
(3) V
lokalnih centrih in ostalih strnjenih naseljih je prav tako nekaj
prostih površin, ki pa jih zaradi sedanje kmetijske rabe tudi
zmanjšujemo, tako da so v povprečju v posameznih naseljih nepozidane
površine zmanjšajo. Nezazidane površine so posamične vrzeli med obcestno
zazidavo in nezazidana dvorišča pri domačijah, večjih strnjenih
kompleksov nezazidanih površin v teh naseljih ni. Proste vrzeli so
pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš s
spremljajočimi dejavnostmi, na območjih razpršene poselitve pa tudi za
gradnjo kmetijskih objektov. |
|
31. člen
|
(prenova
naselij) |
(1) S
prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične,
prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in
ekološke razmere v naselju ali delu naselja in je ob tem mogoče
ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja. Občina želi znotraj
delnih prenov zagotoviti, da se: |
·
preprečiti nadaljnja
degradacija kvalitetnih avtohtonih objektov, |
·
uredi morfološko
prepoznavna središča naselij in lokalna vozlišča, |
·
uredijo javne
površine in se opremijo z vsebinami, ki bodo spodbujale socialne stike |
·
prebivalcev (otroška
igrišča, manjši trgi, ipd.), |
·
izboljša oblikovna
podoba naselij ter sanira oblikovno najbolj moteče ureditve, |
·
izboljša prečne
profile prometnic (urejanje pločnikov in kolesarskih površin, zelenih
pasov |
·
ob cestiščih), |
·
zagotavlja zadostno
število parkirnih mest na območjih oskrbnih in storitvenih dejavnosti, |
·
obstoječo komunalno
infrastrukturo dogradi v smislu zagotavljanja enakomernega |
·
komunalnega standarda
v vseh naseljih, rekonstruira in modernizira dotrajano omrežje. |
(2) V Občini
Radenci so degradirana območja v naselju Radenci, kakor tudi v ostalih
naseljih in v odprtem prostoru, ki bi jih bilo treba sanirati. V
naseljih so degradirana posamična območja z opuščeno dosedanjo rabo in
nezadostno izkoriščena območja, ki se jim določi nova namembnost
(objekti znotraj zdravilišča in samo kopališče v Radencih, starejši
objekti v naselju Radenci, ipd.). V odprtem prostoru je predvidena za
sanacijo zaprta deponija komunalnih odpadkov v Hrastje-Mota. Za
posamična območja se izdela podrobne prostorske načrte ali sanacijske
načrte, kjer se definira pogoje sanacije. |
32. člen |
(območja
širitve naselij) |
(1) Načrtno
usmerjanje poselitve je dolgoročna zagotovitev površin za gradnjo
stanovanj in ostalih dejavnosti. Načrtno se širi in urbanizira le
občinsko središče Radenci s Šratovci in Boračevo, kjer se prednostno
usmerja razvoj poselitve z razširitvijo vseh spremljajočih dejavnosti in
se na tak način krepi občinsko središče. Večja naselja z izrazitejšo
centralno dejavnostjo znotraj občine so še Kapelski Vrh s Paričjakom in
ostala večja naselja z mešanimi dejavnostmi, ki so Hrastje Mota s
Turjanci, Rihtarovci in Okoslavci, kjer se omogoči zmerni razvoj
poselitve. Ostala območja so opredeljena kot podeželska naselja, kjer se
predvidi ohranjanje poselitve s posameznimi zarobitvami in zapolnitvami
praznih vrzeli med stavbnimi zemljišči, kjer je tudi izgrajena javna
gospodarska infrastruktura. S priključitvijo posamičnih parcel
zagotovimo lastnikom možnost gradnje na lastni parceli. Tovrstne
zarobitve in zapolnitve so omejene na posamične parcele ob pogoju, da je
do parcel urejena komunalna infrastruktura in da ima parcela urejen
dostop z javne ceste in da gre za prostorsko zaokrožitev meje naselja
ali razpršene poselitve. |
(2)
Zapolnjujejo in zaokrožujejo se tudi vinogradniška naselja, kjer so
evidentirane pobude posameznih lastnikov zemljišč. V večini primerov se
načrtuje gradnja stanovanjskih objektov in objektov za vinogradniško
dejavnost z možnostjo občasnega bivanja. Glede na demografsko ogroženost
območja Slovenskih goric, kjer število prebivalstva nezadržno upada, se
s tovrstno gradnjo ohranja poseljenost, s tem se ohranja tudi
vinogradništvo. Vinogradništvo je na tem območju pomembna gospodarska
panoga, ki se z razvojem dopolnilnih dejavnosti razvija tudi v
turistično ponudbo. |
|
33. člen
|
(razvoj
dejavnosti) |
(1) Razvoj
dejavnosti izhaja iz obstoječe razporeditve dejavnosti, ki je v
določenem delu definirana s sprejetimi lokalnimi izvedbenimi akti, v
katerih je poleg pogojev za izvedbo določena tudi namembnost posameznega
območja. Na ta način se ureja predvsem območje zdraviliškega kompleksa
in novega naselja. |
(2) Na
območju urbanističnega načrta se razvija tudi dodatne centralne, posebne
ter poslovno trgovske dejavnosti ter zagotavlja površine za usmerjeno
stanovanjsko gradnjo. |
(3) Večina
naselij v občini izhaja iz mešane bivalno – delovne (kmetijske)
funkcije, ki se sicer postopoma opušča, vendar je prisotna v pretežnem
delu naselij. Število kmetij se sicer zmanjšuje, povečuje pa se njihova
velikost in kapaciteta. Da se ohrani funkcija podeželja v celoti
(povezanost delovne in bivalne funkcije) se vsa naselja, razen naselja
Radenci z deli naselij Šratovci in Boračeva, opredeli kot podeželska
naselja, kjer bosta omogočena predvsem ohranitev ter tudi širitev in
razvoj kmetijskih in dopolnilnih kmetijskih dejavnosti ter ostalih
spremljajočih dejavnosti. V vseh naseljih se ohranjajo ter glede na
potrebe krepijo centralne, oskrbne, turistične in rekreacijske
dejavnosti. |
|
(5)
Gospodarska dejavnost je koncentrira na območju obstoječe gospodarske
cone v naselju Boračeva, kjer je predvidena tudi njena dolgoročna
razširitev za zagotovitev dodatnih površin za razvoj gospodarske cone.
Kot gospodarske cone se v ostalih naseljih opredelijo tudi obstoječe
večje obrtne dejavnosti (npr. v Turjancih – gradbeno podjetje
Weindorfer, obstoječa vinska klet Kapelske gorice). Možnost razvoja
gospodarske cone pa je tudi neposredno ob avtocesti, kot samostojna ali
kot širitev gospodarske cone Občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
|
(6) V
centralnih delih naselij, ki so definirana z javnimi objekti (cerkev,
šola) se zagotovi dodatne površine za javne funkcije in dodatne zelene
površine, če so za to prostorski pogoji. |
|
34. člen |
(ohranjanje razpršene poselitve) |
(1)
Razpršena poselitev se v gričevnatem delu občine ohranja kot avtohtoni
vzorec poselitve. Spodbuja se razvoj vinogradništva in poljedelstva ter
se vzpostavljajo pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na teh
območjih. Poselitev se ohranja z zagotovitvijo ugodnih bivalnih pogojev,
z ugodnimi prometnimi povezavami z lokalnimi centri oz. do območij z
delovnimi mesti in šolo. Njeno ohranjanje ni pomembno samo zaradi
ohranjanja poselitve, ampak tudi zaradi njenega prispevka k
prepoznavnosti in ohranjanju kulturne krajine širšega območja Slovenskih
goric. Ker je gričevnat del Občine Radenci demografsko ogroženo, kjer so
tudi demografske napovedi pesimistične, občina zato spodbuja in ohranja
poselitev na celotnem območju občine. Zaradi navedenega je razpršeno
poselitev potrebno ohranjati in smiselno dopolnjevati obstoječa stavbna
zemljišča (zaokroževanje, zapolnjevanje in načrtovanje prostorskih
ureditev in posegov v prostor zunaj območja naselja v skladu z
zakonodajo). |
|
35. člen |
(urbanistično oblikovanje naselij) |
(1)
Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselja Radenci so podane v
urbanističnem načrtu tega naselja. |
(2) V
primeru širitve stavbnih zemljišč in v primeru prenov delov naselij se
urbanistično oblikovanje opredeli z občinskimi prostorskimi načrti.
|
(3) V vseh
nižinskih obcestnih-gručastih naseljih in v delih naselij, ki so
strnjeni ob cesti (slemenska pozidava), se ohranja značilno obcestno
zazidavo z upoštevanjem zaporedne zazidave: ob cesti stanovanjski
objekti, v notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rastoča domačija,
zato se omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v
ozadju naselij. Ohranja se značilne zelene robove naselij in zaselkov,
tu je dopustna le gradnja gospodarskih kmetijskih objektov. Pri
umeščanju objektov se upošteva poselitveni vzorec območja. |
(4) V
strnjenih naseljih se upošteva racionalna izraba površin z zagotovitvijo
ustreznih javnih površin, ki omogočajo vzdrževanje naselja ali dela
naselja. Predvsem se zagotovi ustrezne širine dovoznih cest in ulic ter
površine za javne zelenice v naseljih z objekti družbene infrastrukture. |
(5) V
naseljih se ohranja identiteta naselij z obnovami objektov, z
ohranjanjem arhitekturne tipologije naselja, z ohranjanjem ali vnašanjem
zelenih in drugih javnih vsebin v naselja ter z oblikovanjem središč
naselij. V vseh naseljih se dosledno upošteva gradbena linija ob cesti,
ter ohranja velikostno razmerje grajene strukture. To pomeni, da se
omeji gradnjo objektov večjih tlorisov ali višin. V izvedbenem delu
prostorskega načrta se določi velikost ali prostornina objektov, ki ne
sme odstopati od povprečne velikosti ožjega naselja. Določi se tudi
strožje prostorske izvedbene pogoje za oblikovanje objektov. |
|
6.
Usmeritve za razvoj v krajini
|
|
36. člen
|
(razvojna
območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire) |
(1) Razvoj v
krajini je usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob
hkratnem zagotavljanju razvoja poselitve. Dejavnosti na območju občine
bodo umeščene na najbolj privlačna območja oz. na območja z največjimi
potenciali zanje, ob najmanjši ranljivosti prostora oziroma v skladu z
varovanjem naravnih in kulturnih kakovosti prostora, v skladu z
varovanjem naravnih virov in kulturne krajine ter v skladu z
ogroženostjo prostora zaradi naravnih in drugih nesreč. |
(2) Razvoj v
krajini je usmerjen predvsem v razvoj kmetijstva (poljedelstvo in
živinoreja v nižinskem delu občine in vinogradništvo, sadjarstvo v
gričevnatem delu), v razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti z razvojem
turističnih dejavnosti. Na delu kmetijskih zemljišč znotraj Občine
Radenci so že izvedene agrooperacije, občina načrtuje agrooperacije tudi
na ostalih kmetijskih zemljiščih. Agrooperacije se lahko izvajajo na
celotnem območju Občine Radenci, razen če ni za posamezno območje v
izvedbenem delu tega odloka določeno drugače. |
(3) V
gričevnatem delu imata vinogradništvo in sadjarstvo pomembno gospodarsko
vlogo, zato se ju ohranja in razvija tudi z ohranitvijo poselitve.
Pretežni del vinogradov in tudi sadovnjakov je v lasti fizičnih oseb,
vsaj polovica lastnikov se z vinogradništvom ukvarja ljubiteljsko na
manjših pridelovalnih površinah. Združevanje vinogradniških površin še
ni aktualno, z vidika ohranjanja značilne kulturne krajine tudi ni
zaželeno. Na vinogradniških območjih se spodbuja razvoj dopolnilnih
kmetijskih dejavnosti in razvoj turizma. |
(4)
Turistična dejavnost izven naselij je usmerjena v ohranjanje in
vzdrževanje krajinske podobe gričevnatega dela občine. Kot zaključena
športno - rekreacijska območja so v odprti krajini opredeljena posamična
športna igrišča (pretežno travnata igrišča), ki se nahajajo izven
strnjenih delov naselij. Slednja se ohranjajo, istočasno pa se tam, kjer
je za to izkazana potreba in je prostorsko možno, zagotavlja njihov
nadaljnji razvoj. Turistično rekreacijska območja izven naselij se
spodbujajo na celotnem območju občine, večja načrtovana pa so v Radencih
zaradi razširitve turistično rekreacijskega centra in mini živalskega
vrta, v Janževem Vrhu zaradi ureditve steze za motokros in v Paričjaku
zaradi ureditve turistično rekreacijskega območja za namene vzletišča
lahkih naprav in golfa. |
(5) Na
območju občine je v odprti krajini dobro razvita mreža številnih
tematskih športno – rekreacijskih poti, ki potekajo večinoma po
gričevnatem vinorodnem območju občine in na območju ob Muri. Obstoječe
športno – rekreacijske poti se ohranja, smiselno dopolnjuje in vključuje
nove odseke. |
(6) Na
področju gozdarstva se ohranjata gospodarska in ekološka funkcija
gozdov, ter mešana kmetijsko-gozdarska funkcija na območjih kmetijskih
zemljišč, poraščenih z gozdom. |
(7)
Mineralna voda se bo še naprej uporabljala v turistične in gospodarske
namene. Viri geotermalne vode se koristijo za namene turizma, v
gospodarskih dejavnostih, za ogrevanje in v kmetijstvu. |
(8) Vode se
izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično – rekreacijske namene,
pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve
kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.
Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese, ki
ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti. Območja, kjer ni bivališč
ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. Večina
območij primernih za razvoj vodnih in obvodnih športno – rekreacijskih
dejavnosti se nahaja znotraj območij varstva narave, zato je razvoj teh
dejavnosti možen le pod pogoji in na podlagi soglasja pristojne službe.
|
(9)
Varovanje vodnih virov ima na območju občine poseben pomen tudi zato,
ker je osrednji in južni del občine opredeljen kot vododeficitarno
območje, kjer standard vodooskrbe ni na ustrezni ravni. Na teh območjih
se prebivalcem prednostno zagotavlja ustrezno oskrbo s pitno vodo.
Istočasno se na vododeficitarnih območjih praviloma ne locira
dejavnosti, ki predstavljajo velikega porabnika vode. |
(10) Na območju
Občine Radenci se nahaja širši varstveni pas vodnega vira pitne vode
murskosoboške občine in sicer varstveni pas vodnega zajetja v Krogu, ki
je eno od poglavitnih vodnih zajetij v občini in je zavarovan z
občinskim odlokom. |
(11) Z
Odlokom o določitvi varstvenih pasov vseh javnih
vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v Občini Gornja Radgona
(Ur. objave, št. 27/84) je
zavarovano območje mineralnih vrelcev, ki zajema severni del občine in
celotno naselje Radenci. Na zavarovanem območju in tudi v okolici so
vodovarstvena zajetja (črpališča), ki so v podrobni namenski rabi
opredeljena kot območja okoljske infrastrukture. |
(12)
Perspektivna nahajališča mineralnih surovin se nahajajo ob reki Muri,
nahajališča geotermalnih virov pa na območju Radenskega polja in
Ščavniške doline. Na območju občine trenutno ni raziskovalnega ali
pridobivalnega prostora, za katerega bi bila podeljena rudarska pravica
za raziskovanje ali gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin ali
geotermičnega energetskega vira. Obstoječi nelegalni kopi (zapuščene
gramoznice) se z ustreznimi sanacijskimi ukrepi sanirajo (brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin). |
|
37. člen |
(posebna
območja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora) |
(1) Posebna
območja, ki so v Občini Radenci opredeljena kot kvalitetna in vredna
območja, so območja varstva narave in območja kulturne dediščine. V teh
območjih se ohranja obstoječe stanje ali načrtuje v skladu z zahtevanimi
režimi. |
(2) Na
območju Občine Radenci so evidentirana vsa območja varstva narave.
Ležijo na severo - vzhodnem delu občine, ob Muri in tudi na območju
Radgonsko - Kapelskih goric. To so ekološko pomembna območja, posamična
območja in točke naravnih vrednot ter posebno varstveno območje Natura
2000. Varujejo se tudi pomembna območja in elementi kulturne in naravne
krajine, ki se nahajajo izven zavarovanih območij (mokrotni travniki,
vegetacija tekočih voda, gozdovi) ter elementi krajine, pomembni za
ohranjanje biotske raznovrstnosti (živice, grmovni in drevesni osamelci,
ipd). |
(3) Na območju Občine Radenci so evidentirane
štiri krajinski enote in njihove podenote. Za posamezne podenote so
navedene smernice za varovanje in urejanje: |
1) Ravninsko
območje Prekmurja (podenota: Poplavno območje reke Mure): |
·
varovanje gozdnih
površin in vseh drugih drobnih vegetacijskih pojavov (žive meje,
|
·
skupine dreves in
posamezna drevesa, obrežne zarasti), |
·
ohranjanje
poplavnosti v poplavnem pasu Mure, |
·
ohranjanje obsega
poplavnih logov, |
·
revitalizacija
reguliranih strug vodotokov na način sonaravnega oblikovanja korita in
|
·
zajezitev, potrebnih
za ohranjanje višine podtalnice, |
·
vzpostavitev
furkacijskega delovanje reke. |
2) Ravnina
ob Muri (podenota: Mursko polje): |
·
ohranjanje redkih
dreves med polji, |
·
ohranjanje
preostalih mokrotnih površin, |
·
revitalizacija
reguliranih odsekov potokov s ponovno zasaditvijo in zajezitvami vode v
|
·
strugi, |
·
sajenje posameznih
dreves v odprti krajini, na razpotjih, ob znamenjih ipd., |
·
bogatenje kolobarja
kmetijskih kultur, |
·
ureditev gramoznic
in odstranitev odpadkov iz gramoznic. |
3) Slovenske
gorice (podenota: Radgonsko-Kapelske gorice): |
·
ohranjanje
topografskih značilnosti naravnega in kulturnega nastanka npr. teras
|
·
(Kapelske gorice,
Jeruzalemske gorice), |
·
ohranjanje gozdnih
površin med vinogradi v grapah in na strmih legah, |
·
ohranjanje osamelih
dreves, predvsem jagnedov, |
·
ohranjanje močvirnih
dolin potokov, ki še niso bili regulirani, |
·
ureditve novih
sadovnjakov in vinogradov naj se prilagajajo prevladujočemu krajinskemu
|
·
vzorcu, |
·
poselitveni vzorec
naj se prilagaja obstoječim poselitvenim vzorcem (npr. slemenska
|
·
gradnja proti gradnji
po pobočju), |
·
območja počitniških
hišic je treba sanirati z vidika vidne zaščite s primernimi
zasaditvami, |
·
npr. sadnih dreves. |
4) Slovenske
gorice (podenota: dolina Ščavnice): |
·
ohranjanje osamelih
dreves, |
·
ohranjanje močvirnih
dolin potokov, ki še niso bili regulirani, |
·
dolini Pesnice in
Ščavnice je treba ponovno oživiti s sajenjem živic in sonaravno
ureditvijo |
·
strug, |
·
sajenje posameznih
dreves v odprti krajini kot krajinskih poudarkov in označevalcev npr.
|
·
razpotij; to velja za
oba sistema; dolinsko dno (hrast - dob) in gričevje (jagned), |
·
ekološko-krajinska
sanacija bi bila dobrodošla tudi ob vodnih zadrževalnikih, katerih
|
·
brežine se porasle
zgolj s travo (dolina Ščavnice). |
(4) Območja
ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo na območju občine vse enote
kulturne dediščine, varovane po predpisih s področja kulturne dediščine
(objekti in območja kulturne dediščine). Območja kulturne dediščina so
območja in objekti iz registra kulturne dediščine, ki so zavarovani z
Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena Občine
Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/07, 26/07, 11/08)) in
ki so v registru kulturne dediščine za območje Občine Radenci. Celostno
se varuje vsa območja in objekte kulturne dediščine. Poleg objekta
kulturne dediščine se varuje tudi njegovo vplivno območje. |
(5)
Ohranjanje in razvijanje prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora je
potrebo zaradi ohranjanja krajinskih, urbanističnih in arhitekturnih
značilnosti celotnega prostora občine. Sama pomembnost ohranjanja in
razvijanja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora izhaja tudi iz
SPRS, kjer je del ozemlja občine spoznan kot krajinsko območje s
prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni (Kapelske gorice),
območje ob reku Muri pa je opredeljeno kot zasnovano območje naravnih
kakovosti. |
38. člen |
(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)
|
(1) Kot
območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena
območja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika naravnih ali antropogenih
procesov in jim je potrebno zagotoviti ustrezno varstvo oz. varovanje.
Na območju občine taka območja predstavljajo poplavno, erozijsko,
plazljivo, požarno in potresno ogrožena območja. Kot posebna območja
varstva so na območju občine opredeljena tudi vodovarstvena območja. |
(2) Ogrožena
območja zaradi poplav oz. območja, kjer je treba zagotavljati varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami so poplavna območja ob reki Muri in
ob potoku Ščavnica. Naselja so ob reki Muri delno zaščitena z
visokovodnimi nasipi. Na ogroženih območjih, kjer so nasipi dotrajani in
ne nudijo zadostne poplavne ogroženosti je predvidena sanacija nasipov.
Poplavna območja so po namenski rabi pretežno kmetijska ali gozdna
zemljišča, kjer ni predvidena sprememba namenske rabe. Na poplavnih
območjih se prepove vse dejavnosti in vse posege, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Glede na stopnjo ogroženosti so
dopustni posegi, ki izhajajo iz podrobnejše namenske rabe ter posegi, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki
izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Možna je gradnja
objektov in naprav v skladu s predpisi o pogojih in omejitvah za
izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Z ureditvami
se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi
izravnalne ukrepe. Ohranja se retencijske sposobnosti območja in
zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje
retencijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in
izvedbi izravnalnih ukrepov. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter
priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna
varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. Manjši
delež zemljišč se nahaja tudi na obstoječih stavbnih zemljiščih, kjer so
objekti že izvedeni. |
(3) Za
vodotoke na območju Občine Gornja Radgona je bila izdelana strokovna
podlaga oz. poplava študija »Izdelava kart poplavne in kart razredov
poplavne nevarnosti za območje OPN Gornja Radgona, VGB, oktober 2010 in
november 2012, katere razredi poplavne nevarnosti segajo tudi na območje
Občine Radenci. |
(4) Na
območju Občine Radenci so evidentirana tudi erozijska območja. Na
območju erozije srednje intenzitete, ki se nahajajo na gričevnatem delu
občin Radgonsko – Kapelskih goric, se upošteva varstvene ukrepe oziroma
se v teh območjih ne načrtuje ureditev, ki lahko povzročijo ali
pospešijo erozijo in plazenje. Pri poseganju na erozijska območja je
potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe oz.
upoštevati predpise. |
(5) V
izvedbenem delu prostorskega načrta se upoštevajo ukrepi varstva pred
požarom, ki jih določajo predpisi o varstvu pred požarom. Zagotovljeni
morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, določeni
odmiki med objekti ter prometne in delovne površine za intervencijska
vozila in zagotovljeni tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Upoštevajo se tudi požarna tveganja. |
(6) Občina
ima občinski načrt zaščite in reševanja, izdelana je tudi Oceno
ogroženosti, v kateri so določeni predlogi za izvajanje zaščite in
reševanja po posameznih področjih ogroženosti. |
(7) Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v
vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v
primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v
občini ni. Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so
v dijaškem domu v Radencih. Občina ima v načrtu zaščite in reševanja
definirano območje za ruševine in sicer na območju že urejenega zbirnega
centra za ločeno zbiranje odpadkov v Boračevi. |
(8) V Občini Radenci ni državnih območij za potrebe obrambe.
|
|
39. člen |
(blagovne
rezerve) |
(1) Na
območju občine ni objektov ali površin za skladiščenje blaga državnih
blagovnih rezerv, prav tako ni načrtovana izgradnja novih objektov. |
|
7.
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
|
|
40. člen |
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) |
(1) Osnovna
namenska raba se je določila na podlagi sedanje pretežne rabe zemljišč
in na podlagi predvidene namenske rabe. Deli se na stavbna zemljišča,
kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga
zemljišča. |
(2) Stavbna
zemljišča so v naselju Radenci, v vseh nižinskih naseljih ter v
vinogradniških naseljih in ostalih območjih razpršene poselitve.
Posamične objekte, ki se jih opredeli kot razpršeno gradnjo, se v
prostorskem načrtu prikaže kot stavbišče (fundus) brez pripadajočega
stavbnega zemljišča. |
(3)
Kmetijska zemljišča so vsa zemljišča, ki so že v prostorskih sestavinah
planov opredeljena kot območja kmetijskih zemljišč in dejansko
predstavljajo območja kmetijskih zemljišč. |
(4) Gozdna
zemljišča so zemljišča, porasla z drevjem in grmičevjem in so že v
prostorskih sestavinah planov opredeljena za gozdno rabo. |
(5) Vodna
zemljišča so površine pod vodo in pripadajoča zemljišča, ki so v
katastrskih načrtih del vodne površine. (npr. reka Mura, Boračevski
potok in ostali manjši vodotoki, opuščene gramoznice in druge vodne
površine). Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno
prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot
vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva
dejansko stanje na terenu, in vodotoke ter stoječe celinske vode
obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in
omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. |
(6) Območij,
ki bi bila opredeljena kot druga zemljišča na območju občine ni. |
(7) V
občinskem prostorskem načrtu se za celotno območje občine po posameznih
enotah urejanja prostora določi oziroma prikaže območja podrobnejše
namenske rabe prostora. Podrobnejša namenska raba prostora se v skladu z
izhodišči in usmeritvami iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in
ob upoštevanju področnih predpisov določi oziroma prikaže glede na
fizične lastnosti prostora in predvideno rabo. |
|
8.
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
|
41. člen |
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) Za
celotno območje občine so bile na podlagi celovite analize prostora,
njegovih vrednot, značilnosti, prepoznavnosti in načrtovanih prostorskih
ureditev določene enote in podenote urejanja prostora. |
(2) V
prostorskem načrtu so za vsako enoto oz. podenoto urejanja prostora na
podlagi določene osnovne oz. podrobnejše namenske rabe zemljišč določeni
prostorski izvedbeni pogoji. |
(3)
Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za
njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja glede na osnovno ali
podrobnejšo namensko rabo. Prostorski izvedbeni pogoji se določijo za
celotno območje občine. Prikazani so v izvedbenem delu občinskega
prostorskega načrta. Z njimi se določi merila in pogoje za gradnjo
objektov ter drugih posegov po posameznih enotah urejanja prostora:
glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del
ter vrste dopustnih objektov glede na namen, njihovo lego, velikost in
oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje, ipd. |
(4) Pri
določanju prostorskih izvedbenih pogojev glede lege, velikosti in
oblikovanja objektov se upošteva značilnosti arhitekturne tipike
območja, obstoječe gradbene linije in zaporednost zazidave. Ohranja se
morfologija naselij (pretežno obcestna pozidava, zaporednost gradnje),
zeleni robovi naselij in ostale zelene površine. Ohranijo se območja
razpršene poselitve v gričevnatem delu občine z namenom ohranitve
kulturne krajine. |
(5) V
občinskem središču se ohranja značilno zazidavo ob ulični gradbeni
liniji. Dotrajane objekte se nadomesti z novimi, pri čemer se upošteva
ulično gradbeno linijo in višinski gabarit, ki ne presega višine
obstoječih objektov ob ulici. Po podrobni namenski rabi je jedro naselja
namenjeno predvsem stanovanjem, centralnim dejavnostim, posebnim
dejavnostim in tudi turizmu. Razvoj naselja se usmerja v ponovno
oživitev manjših lokalov ter v proste površine za ureditev trgovskih,
poslovnih in servisnih dejavnosti. Pri novih gradnjah v še nepozidanih
območjih se nove ulice začrta ortogonalno in vzporedno z obstoječimi
ulicami, upošteva se ulična gradbena linija. |
(6) Pri
določanju pogojev in meril za parcelacijo zemljišč v naseljih se
upošteva značilno obstoječo parcelacijo, tipologijo zazidave ter
lastniško strukturo zemljišč. |
(7) Pri
določanju prostorskih izvedbenih pogojev glede priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se upoštevajo
določila in pogoji priključevanja iz veljavnih predpisov s področja
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. |
(8) V enotah
urejanja prostora, kjer veljajo občinski podrobni prostorski načrti (ZN,
LN, UN in OPPN), se upošteva prostorske izvedbene pogoje iz veljavnih
občinskih podrobnih prostorskih načrtov. V vseh območjih, ki bodo
obdelana s podrobnimi prostorskimi načrti, se upošteva gradbena linija
obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji
objekti, potoki, ipd). V enotah urejanja prostora za katere je
predvidena izdelava OPPN bodo podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji
določeni v postopku priprave OPPN. V enotah urejanja prostora, kjer
velja državni prostorski načrt, se upošteva prostorske izvedbene pogoje
iz državnega prostorskega načrta. |
(9) Pri
določanju pogojev glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva veljavne predpise iz
posameznih področij ter zahteve posameznih nosilcev urejanja prostora.
Ohranja se naravne (travnike,….) in ustvarjene (ekstenzivne sadovnjake,
živice…) krajinske elemente, ki soustvarjajo podobo naselja in ostale
zelene površine. Razpršena gradnja se omeji. |
(10) Pri
določanju prostorskih izvedbenih pogojev varovanja zdravja ljudi se
upošteva veljavne predpise iz posameznih področij, ki urejajo varovanje
zdravja. |
|
9.
Koncept prostorskega razvoja občinskega središča
|
|
42. člen |
(koncept
razvoja občinskega središča) |
(1)
Prostorski razvoj občinskega središča je usmerjen v izboljšavo
obstoječih in urejanje novih poselitvenih območij, v ureditev urbanega
centra naselja in v razvoj poslovno-trgovske cone. Razvoj poselitvenih
območij se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljišč, v
zgostitev obstoječih stanovanjskih območij in v dolgoročne širitve
stanovanjskih območij med Radenci in Šratovci in v jugovzhodnem delu
naselja Radenci. Prostorski razvoj centralnih dejavnosti se usmerja v
osrednji del naselja Radenci, med obstoječe centralne dejavnosti ob
glavni cesti in med cerkvijo oz. stanovanjskim območjem zahodno od
železnice, kjer je dosti razpoložljivih stavbnih zemljišč. Gospodarske
dejavnosti se širijo izven strnjenega dela naselja, poleg obstoječe
proizvodne cone v Boračevi. Poslovno trgovska cona se umešča med glavno
cesto in železniško progo v naselje Šratovci, pred vstopom v naselje
Radenci, kjer se že nahaja trgovina za kmetijske izdelke in bencinska
črpalka. Poslovno, proizvodne in servisne dejavnosti se še umestijo v
južni del Radencev, prav tako na zemljišče med glavno cesto in
železniško progo, ki je zaradi oblike in lege najbolj primerno za
tovrstne dejavnosti. Za širitev turistične dejavnosti se namenijo
površine južno od obstoječega zdraviliškega kompleksa, ki so že stavbne
površine po osnovni namenski rabi in površine ob lovskem domu, ki ga
zaokrožajo gozdne površine. |
(2) Cilji
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja arhitekturne
identitete kraja so: razviti in ohraniti oblikovno podobo naselja,
izboljšanje podobe in revitalizacija ključnih (karakterističnih) območij
naselja, ohranjanje morfološke (urbanistične) strukture naselja s
poudarkom na ohranjanju odprtih površin znotraj poselitvenih območij,
varovanje ključnih pogledov na naselje in oblikovanje jasnih robov
(grajenih, zelenih) med pozidanim prostorom in naravnim zaledjem,
urejanje javnega prostora z namenom izboljšanja bivalnih pogojev,
proizvodne in poslovne cone oblikovati zunaj naselij in v manjših,
sestavljenih gabaritih ter jih v največji možni meri ozeleniti. S
prenovo oziroma rekonstrukcijo znotraj obstoječih stanovanjskih lokacij
se izkorišča notranje rezerve naselja in obnavlja gradbeni fond v
središču naselja. Območja prenov se nanašajo predvsem na revitalizacije
znotraj zdraviliškega parka. |
(3)
Značilnost občinskega središča Občine Radenci je, da je vpeto v naravne
zelene površine. Podobo zelenega naselja ustvarja predvsem zdraviliški
park, ki obsega velik del površin in v katerem se nahajajo redke in
eksotične vrste dreves. Ohranjajo in prenovijo se vse urejene zelene
površine ob javnih objektih. Ozelenjena bodo tudi območja, ki so na
območih naselja priključena na novo. Ohrani in vzdržuje se sprehajalna
pot med vrelci. Uredijo se še dodatne sprehajalne poti, ki bodo povezala
naselje z ostalimi okoliškimi naselji in naravo (Mura, vinorodni
okoliš). Prav tako se uredijo trim steze, ki so za zdraviliški turizem
zelo pomembne. Med železnico in obstoječimi ter novimi grajenimi
strukturami se uredi zeleni, ločilni pas. Bližnjo bujno obrečno
vegetacijo reke Mure, ki prav tako ugodno vpliva na klimo v naselju se
ohranja in varuje v skladu z režimi. |
(4) Območje urbanističnega načrta se z vidika
varstva vode dotika ekološko pomembnega območja ob Muri, kjer je tudi
predviden regijski park Mura. Del območja ob Muri spada v območje Nature
2000. Ob stičnih točkah je zato potrebno poskrbeti za ohranjanje okolja.
Kot splošne varstvene usmeritve za posege in dejavnosti na posebnih
varstvenih območjih se upoštevajo varstvene usmeritve navedene v Uredbi
o posebnih varstvenih območjih (območjih Nature 2000). Celotno območje
urbanističnega načrta leži na vrelčnem območju, ki je razdeljeno na tri
zaščitne pasove znotraj katerih se nahaja več mineralnih vrelcev.
|
(5) Območje
Radencev spada v II. stopnjo onesnaženosti. V izogib onesnaževanja zraka
se je potrebno usmerit v ogrevanje z ekološko neoporečnim gorivom in
energetsko varčno gradnjo kakor tudi energetsko sanacijo obstoječih
objektov. |
(6) Pri
odvozu odpadkov je potrebno upoštevati program ravnanja z odpadki v
občini, ki predvideva postopen prehod na nov sistem zbiranja odpadkov.
Deloma je že vzpostavljeno ločevanje odpadkov na mestu zbiranja, ki ga
je pa potrebno povečati oz. razširiti. Komunalni odpadki se odlagajo na
odlagališču v Puconcih. V naselju je potrebno povečati število zbirnih
mest za komunalne odpadke - ekološke otoke. Le-te se predvidi na
vizualno manj izpostavljenih mestih. Občina ima urejen zbirni center v
Boračevi. |
|
43. člen |
(koncept
opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo in lokalni energetski
koncept) |
(1) Cilji
koncepta prometnega omrežja in javnega potniškega prometa so
prestrukturiranje prometa z nameni izboljšanja prometne varnosti in
dostopnosti ter razbremenitve prostora in bivalnega okolja, krepitev
funkcionalnih peš in kolesarskih navezav med naseljenimi območji in
krajinskimi prvinami, ki se nanje navezujejo. |
V koncept
prometnega omrežja v občinskem središču se vključuje predvsem naslednje
usmeritve: |
·
ureditev peš prehodov
nad ali pod železniško progo, |
·
rekonstrukcija cest
znotraj naselij, |
·
ureditev večjih in
manjših krožišč, |
·
ureditev avtobusne
postaje, |
·
ureditev parkirnih
površin v centralnem delu (ob cerkvi) in ob avtobusni postaji, |
·
ureditev novega
križišča v poslovno trgovski coni in preko njega povezava
stanovanjskega dela z glavno cesto. |
(2) Občinsko
središče in celo občino z električno energijo pokriva območna enota
Gornja Radgona, Elektro Maribor d.d.. Oskrbovanje z električno energijo
poteka iz napajalnih transformatorskih postaj 20/04 kV, ki se napajajo
iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV Radenci preko 20 kV
izvodov Radenci TP VII, Boračeva, Radenci Jug, Videm, Lenart in
Ljutomer. Število transformatorskih postaj na območju urbanističnega
načrta je 19. V naselju Šratovci je razdelilna transformatorska postaja.
V fazi izgradnje je 110kV daljnovod Lenart-Radenci. |
(3) Oskrba s
pitno vodo temelji na črpanju podtalnice iz Vodnega zajetja
Podgrad-Segovci, ki se nahaja v občini Gornja Radgona. Celotna občina je
vključena v skupen regionalni vodooskrbni sistem Pomurja. |
(4) S
kanalizacijskim omrežjem sta pokriti naselji Radenci in Šratovci ter in
delno naselja Boračeva, Paričjak, Kapelski Vrh in Radenski Vrh ter
obcestni del naselij Rihtarovci, Turjanci in Hrastje Mota. V naselju
Radenci je zgrajen mešani kanalizacijski sistem, ki se zaključuje v
čistilni napravi, ki je stacionirana v bližini hotelskega kompleksa ob
Boračevskem potoku, v katerega se izliva prečiščena voda. V prihodnosti
je načrtovana širitev čistilne naprave (novogradnja ali rekonstrukcija).
Kanalizacijsko omrežje v naselju Radenci se je v glavnem izgrajevalo v
letih 1960 – 1985. |
(5) Preko
občine Radenci poteka prenosno plinovodno omrežje, ki je v upravljanju
podjetja Plinovodi d.o.o.. V sklopu prenosnega plinovoda se na območju
občinskega središča nahaja ena merilno reducirna postaja, ki se nahaja
med glavno cesto in lovskim domom. Iz merilno reducirne postaje pri
lovskem domu se napaja plinovodno omrežje v lasti podjetja Mestnih
plinovodov, ki oskrbuje z zemeljskim plinom naselja Radenci, Šratovci in
Boračevo. |
(6) Območje
je ustrezno pokrito s PTT omrežjem, ki je delno v zemeljski in delno v
zračni izvedbi. Občinsko središče je v celoti pokrito s CATV omrežjem.
|
(7) Lokalni
energetski koncept vključuje raziskave in izkoriščanje alternativnih
virov energije kot so: predelava biomase in kmetijskih produktov v
bioplinarnah in izkoriščanje sončne energije in predvsem termalne
energije. Za te alternativne vire so v Občini Radenci in v občinskem
središču ugodni pogoji, zato se spodbuja investicije v izkoriščanje teh
virov. |
(8) Leta
2005 je podjetje Eco Consulting izdelalo Energetsko zasnovo Občine
Radenci. Energetska zasnova podaja ocene o možnostih izrabe obnovljivih
virov energije v občini in predlaga različne ukrepe učinkovite rabe
obnovljivih virov energije. Cilji energetske zasnove Občine Radenci so: |
·
zagotoviti trajnostni
energetski razvoj lokalne skupnosti, |
·
pripraviti strategijo
in akcijski načrt za oskrbo in rabo energije, |
·
zagotoviti racionalen
in učinkovit razvoj energetskih omrežij, |
·
uporabiti lokalne
energetske vire in izvesti distribuirane sisteme oskrbe z energijo, |
·
zagotoviti učinkovito
rabo energije v javnih stavbah. |
K porabi
zemeljskega plina v največji meri prispevajo največja podjetja, raba
zemeljskega plina v stanovanjih je minimalna. Velik del oskrbe s
toplotno energijo v stanovanjskih objektih temelji na individualnih
kuriščih, ki so v veliki meri zastarela, z ogrevanjem s kurilnim oljem.
Zato je nujno potrebno spodbujati občane na teh območij za zamenjavo
starih klasičnih kotlov za tehnološko dovršene kotle na lesno biomaso.
Kjer je prisoten plin (celotno občinsko središče), pa spodbujati
gospodinjstva za priklop na plinsko omrežje. Največji potencial izrabe
lokalnih obnovljivih virov energije se kaže v sončni energiji, bioplinu
in v hidroenergiji oz. geotermalni energiji. Lesna biomasa ima nekoliki
manjši potencial. Pri gradnji novih objektov se upošteva sodoben način
gradnje s poudarkom na sanaciji stavb, varčevanju in izločitev virov, ki
prekomerno onesnažujejo okolje. |
|
|
|
|
|
44. člen |
(enote
urejanja prostora) |
(1) Enote
urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih
značilnosti prostora ter pretežne namenske rabe. Enote urejanja prostora
so posamezna območja v naselju Radenci, območja v lokalnih centrih,
samostojni zaselki in deli nižinskih strnjenih naselij, strnjena
obcestna vinogradniška naselja ter ostala območja stavbnih zemljišč
(družbeni objekti, pokopališča, rekreacijska območja, posebne
površine). Posebne enote urejanja prostora so območja krajine, deljene
po režimih. V vsaki prostorski enoti je določena osnovna in podrobnejša
namenska raba prostora ter podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji.
|
(2) Pregled
enot urejanja prostora v Občini Radenci: |
|
Oznaka enote
/
podenote urejanja prostora |
Ime enote/podenote urejanja prostora |
Podrobnejša namenska raba prostora v enoti/podenoti
urejanja prostora |
Režimi v enoti/podenoti urejanja prostora |
Načini urejanja |
PIP v členu |
Naselje ŠRATOVCI |
ŠR 1 |
Naselje
Šratovci:
-gasilski dom
-kapelica, domačije in hiša
-TP |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
E-območja energetske infrastrukture |
-varstvo KD
(EŠD: 14073, 14074, 14075, 14076, 14077)
-varstvo narave (NV)
-območje katastrofalnih in redkih poplav
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
SK-62.
CD-67.
PC-75.
E-77.
|
ŠR 3 |
Igrišče Šratovci:
-igrišče |
BC-športni center
K1-najboljša kmetijska zemljišča |
-varstvo narave
(NV)
-območje katastrofalnih in redkih poplav
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
BC-69.
K1-78. |
ŠR 4 |
Trgovski center Šratovci:
-dolgoročna širitev |
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
PC-75.
K1-78. |
ŠR 5 |
Trgovski center Šratovci:
-obstoječi |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
OPPN (UGSO, št. 37/10) |
83. |
ŠR 6 |
Trgovski center Šratovci |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
pOPPN |
84. |
ŠR 7 |
Gosp. cona Radenska:
-dolgoročna širitev |
K1-najboljša kmetijska zemljišča |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
78. |
Naselje BORAČEVA |
BO 1 |
Naselje Boračeva – sever:
-kapelica
-K2-dolgoročna širitev naselja |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine
E-območja
energetske infrastrukture
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska
zemljišča
VC-celinske vode |
-varstvo KD
(EŠD: 13562)
-
erozija
-vvo-vrelčni nivo
-HMO
-DPNp |
|
SK-62.
CD-67.
PC-75.
PO-75.
E-77
K2-78.
K1-78.
VC-80. |
BO 2 |
Naselje Boračeva – Radenska |
SSm-mešane stanovanjske površine
PŽ-površine železnic |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
SSm-56.
PŽ
-75. |
BO 3 |
Naselje Boračeva – jug:
-manjši ribnik
-znamenje |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
VC-celinske vode |
-varstvo KD
(EŠD: 14027)
-vvo-vrelčni nivo
-
erozija
-HMO
-DPNp |
|
SK-62.
PC-75.
VC-80. |
BO 4 |
Gosp. cona Radenska-Boračeva |
IG-gospodarska cona
PŽ-površine železnic
E-območja
energetske infrastrukture |
-vvo-vrelčni nivo,
-DPNp |
Obstoječi ZN – Del Zazidalnega načrta Boračeva (Ur.obj. 34/83
UGSO št. 30/10) - del preklican |
83.
128. |
BO 5 |
Zaselek Boračeva |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
56. |
BO 6 |
Turistično območje Boračeva – Lovski dom:
-lovski dom
-čebelarstvo
-vrtina |
BC-športni center
PC-površine cest
O-območja
okoljske infrastrukture |
-vvo-vrelčni nivo,
-DPNp |
pOPPN |
84. |
BO 7 |
Trgovski center Boračeva:
-
predvideni |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
pOPPN |
84. |
BO 8 |
Zbirni center odpadkov:
-zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov |
O–območje
okoljske infrastrukture |
-vvo-vrelčni
nivo
-DPNp |
|
76. |
BO 9 |
Poslovno/gospodarsko območje:
-
ureditev avtopralnice,
trgov./poslov. ter proizvod. dejavnosti |
IG–gospodarska cona |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
72. |
Naselje RADENCI |
RA 1 |
Naselje Radenci – sever
|
SS-stanovanjske površine
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
BT-površine za turizem
ZP-parki
PC-površine cest
E-območja
energetske infrastrukture
O-območja
okoljske infrastrukture |
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-območje katastrofalnih in redkih poplav
-vvo-vrelčni nivo,
-DPNp |
|
SS-47.
BT-47.
CU-47.
ZP-47.
E-77.
PC-75.
O-76. |
RA 2 |
Naselje Radenci – zahod |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
SS-48.
PC-75.
|
RA 3 |
Bencinski servis Radenci:
-bencinska črpalka z lokalom
-avto-servis |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
CU-49.
PC-75.
|
RA 4 |
Naselje Radenci – Gregorčičeva ulica |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
SS-50.
PC-75.
|
RA 5 |
Naselje Radenci – Kidričevo naselje:
-blokovska gradnja
-igrišče |
SS-stanovanjske površine,
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
ZP-parki
PC-površine cest
E-energetska
infrastruktura |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
SS-51.
ZS-51.
ZP-51.
PC-75.
E-77. |
RA 6 |
Radenci Center – Vrtec
|
CD-druga območja centralnih dejavnosti |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
CD-52. |
RA 7 |
Poslovna -trgovska cona Radenci – Sever:
-upravna stavba,
-polnilnica,
-vrtnarija,
mladinsko in športno društvo
-SIM
podjetje
-predviden muzej |
BD-površine drugih območij
PC-površine cest |
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-območje katastrofalnih in redkih poplav
-
vvo-vrelčni nivo
- RP
Murska depresija
-DPNp |
|
BD-60.
PC-75. |
RA 8 |
Naselje Radenci - individualne hiše in vile
|
SS-stanovanjske površine,
PC-površine cest
E-območja
energetske infrastrukture |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
SS-47.
PC-75.
E-77. |
RA 9 |
Naselje Radenci:
-nova soseska |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
pOPPN |
84. |
RA 10 |
Radenci center:
-OŠ,
društva
-zavod za turizem
-banka, pošta, lokali |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
CU-53.
PC-75.
|
RA 11 |
Radenci Center »Zeleno« območje med cesto |
ZP-park
PC-površine cest |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
ZP-54.
PC-75.
|
RA 12 |
Naselje Radenci –center jug:
-stanovanjski del |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
-območje redkih poplav
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
SS-55.
PC-75.
|
RA 13 |
Radenci center |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
ZS-površine za oddih rekreacijo in šport
VC-celinske vode |
-območje redkih poplav
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
pOPPN |
84. |
RA 13/1 |
Radenci center – individualna gradnja |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
pOPPN |
84. |
RA 13/2 |
Radenci center - cerkev in župnišče |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti |
-
območje redkih poplav
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
Obstoječi ZN – del - Zazidalni načrt Radenci – Jug (Ur. obj.,
št. 6/99) |
84.
128. |
RA 14 |
Naselje Radenci:
-nova soseska |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
pOPPN |
84. |
RA 15 |
Vaški del – Radenci jug:
-psihiatrična ambulanta in društvo za zdravje
-gasilski dom
-kapelica z urejeno zeleno površino
-TP |
SS-stanovanjske površine
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
E-območja
energetske infrastrukture |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp
-območje redkih poplav
|
|
SS-56.
CU-56.
E-77.
PC-75. |
RA 15/1 |
Naselje Radenci – jug |
SS-stanovanjske površine
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZD-druge urejene zelene površine
PC-površine cest
E-območja
energetske infrastrukture |
-varstvo KD
(EŠD: 970)
-
erozija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
SS-56.
CD-56.
ZD-56.
E-77.
PC-75. |
RA 16 |
Radenci center:
-trgovine
-poslovni objekti
-lokali, KS in občina
-pekarna,
avtobusna postaja
(KD-Zdraviliški park),
parkirišče |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZD-druge urejene zelene površine
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine
E-območja
energetske infrastrukture
VC-celinske vode |
-
varstvo KD
(EŠD: 14066, 946)
-območje redkih poplav
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
SS-53.
CD-53.
ZD-53.
PC-75.
PO-75.
E-77.
VC-80. |
RA 17 |
Naselje Radenci – vzhod:
-TP
-znamenje (kapelica) |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest
E-območja
energetske infrastrukture |
-varstvo KD,
(EŠD: 969)
-varstvo narave
(NV)
-območje redkih poplav
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
SS-56.
E-77.
PC-75. |
RA 18 |
Igrišče Radenci:
-urejena igrišča z parkiriščem |
BC-športni centri
PO-ostale prometne površine |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
BC-57.
PO-75. |
RA 19 |
Naselje Radenci:
-
novo soseska |
SS-stanovanjske površine |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
56. |
RA 20 |
Naselje Radenci:
-
nova soseska |
SS-stanovanjske površine |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
pOPPN |
84. |
RA 21 |
Radenci Center |
SS-stanovanjske površine |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
59. |
RA 22 |
Naselje Radenci – Zadruga |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
ZD-druge urejene zelene površine
PC-površine cest
|
-vvo-vrelčni nivo,
-DPNp |
|
CU-58.
ZD-58.
PC-75.
|
RA 23 |
Radenci center:
-zaklonišče |
SSm-mešane stanovanjske površine
PC-površine cest
N-območja
za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
SSm-59.
N-59.
PC-75. |
RA 24 |
Zelena površina
|
ZS-zelene površine
PC-površine cest
|
-varstvo narave
(NV)
-območje redkih poplav
-vvo-vrelčni nivo
-RP
Murska depresija
-DPNp |
pOPPN |
84.
|
RA 25 |
Zdraviliški kompleks Radenci:
-
obstoječi UN |
CD-druga območja centralnih dejavnosti
BT- površine za turizem
PC-površine cest
VI-območja vodne infrastrukture |
-varstvo KD
(EŠD: 14066, 946, 960)
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-območje katastrofalnih in redkih poplav
-RP
Murska depresija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
-
obstoječi UN – Ureditveni načrt 'Zdraviliški kompleks Radenci'
(Ur. obj., št. 33/87, Ur.l. RS, št. 37/96) |
83.
128. |
RA 26 |
Zdraviliški kompleks Radenci |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
|
-varstvo KD
(EŠD: 14066, 946)
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
Obstoječi UN – Ureditveni načrt 'Zdraviliški kompleks Radenci'
(Ur. obj., št. 33/87, Ur.l. RS, št. 37/96) in Obstoječa UN:
Ureditveni načrt 'Kopališče v Radencih' (Ur. obj., št. 27/86) |
83.
128. |
RA 27 |
Čistilna naprava Radenci:
-razširitev obstoječe ČN |
O-območja
okoljske infrastrukture
PC-površine cest |
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-
območje katastrofalnih in redkih poplav
-RP
Murska depresija -vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
O-76.
PC-75. |
RA 28 |
Kopališče Radenci:
Ureditveni načrt 'Kopališče v Radencih' |
BT- površine za turizem
|
-varstvo KD
(EŠD: 14066, 946)
-vvo-vrelčni nivo,
-DPNp |
Obstoječa UN: Ureditveni načrt 'Kopališče v Radencih' (Ur.
obj., št. 27/86) in Ureditveni načrt
'Zdraviliški kompleks Radenci' (Ur. obj, št. 33/87, Ur.l. RS,
št. 37/96) |
83.
128. |
RA 29 |
Pokopališče Radenci |
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZK-pokopališče |
-erozija
-vvo-vrelčni nivo
|
Obstoječi UN – Ureditveni načrt 'Pokopališče Radenci' (Ur.l.
RS, št. 7/95) |
83. |
RA 30 |
"Živalski vrt" Radenci:
-ribnik
-parkirišče za obiskovalce
-ipd. |
BD-površine drugih območij
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine
K1-najboljša kmetijska zemljišča
VC- celinske vode |
-
erozija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
BD-70.
ZS-70.
PO-75.
PC-75.
K1-78.
VC-80. |
RA 31 |
Območje predvidene gospodarske cone |
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
PC-75.
K1-78. |
RA 32 |
Turistično območje-apartmajsko naselje:
-apartmaji, turistični objekti |
BTm- površine za turizem
PC-površine cest
O-okoljska
infrastruktura
VC-celinske vode |
-območje redkih poplav
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
PC-75.
VC-80.
O-76. |
RA 33 |
Naselje Radenci – DOSOR |
SB-stanovanjske površine za posebne namene
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine cest |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
SB-53.
ZS-53.
PC-75. |
RA 34 |
Naselje Radenci – Novi center |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
pOPPN |
84. |
RA 35 |
Naselje enostanov. hiš |
SS-stanovanjske površine |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
55. |
RA 36 |
Naselje Radenci |
SS-stanovanjske površine |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
pOPPN |
84. |
RA 37 |
Naselje Radenci:
-
individualne hiše |
SS-stanovanjske površine |
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
47. |
Naselje RIHTAROVCI |
RI 1 |
Naselje Rihtarovci:
-gostinski lokal
-obrt
|
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
|
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-območje redkih poplav
-
erozija
-RP
Murska depresija -vvo-vrelčni nivo,
-DPNp |
|
SK-62.
PC-75.
|
Naselje TURJANCI |
TU 1 |
Naselje Turjanci:
-okrepčevalnica
-kmetijski objekti
-skladišča
-obrt
|
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
O-območja
okoljske infrastrukture |
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-območje redkih poplav
-erozija
-RP
Murska depresija -vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
SK-62.
O-76.
PO-75. |
TU 2 |
Gospodarska cona Turjanci:
-
obst. gradbena dejavnost
|
IG-gospodarske cone |
-
erozija
-RP
Murska depresija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
72. |
TU 3 |
Vodni vir Turjanci:
-za
zaščito vodnega vira
|
PC-površine cest
O-območja
okoljske infrastrukture
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-varovalni gozd
-območje redkih poplav
-RP
Murska depresija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
O-76.
K1-78.
G-79.
PC-75. |
Naselje HRASTJE – MOTA |
HM 1 |
Naselje Hrastje-Mota:
-kapele
-domačije in hiše
-kmetije
-okrepčevalnica
-ribiški dom
-prehod čez železnico
-obrt |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
BC-športni center
PC-površine cest
|
-varstvo KD
(EŠD: 1002, 12285, 12286, 14031, 14032, 14033),
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-območje redkih poplav
-erozija
-RP
Murska depresija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
SK-62.
IK-73.
CD-67.
BC-69.
PC-75.
|
HM 2 |
Center Hrastje-Mota:
-gasilski
dom
-poligon
-igrišče
|
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
K1-najboljša kmetijska zemljišča |
-varstvo narave
(EPO)
-
erozija
-RP
Murska depresija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
CD-67.
ZS-69.
K1-78. |
HM 3 |
Zaselek Hrastje-Mota |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča |
-varstvo narave
(NV, EPO,Natura)
-območje redkih poplav
-RP
Murska depresija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
SK-62.
PC-75.
K1-78. |
HM 4 |
Čistilna naprava Hrastje-Mota |
O-območje
okoljske infrastrukture |
-varstvo narave
(EPO)
-RP
Murska depresija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
O-76. |
Naselje MURŠČAK |
MU 1 |
Naselje Murščak:
-»stara« šola
-kapelica
-društvo |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
-varstvo KD
(EŠD: 14046)
-
erozija |
|
SK-63.
CD-67.
PC-75. |
MU 2 |
Zaselek Murščak:
-kapelice in domačije |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
-varstvo KD
(EŠD: 13597, 14045)
-
erozija |
|
SK-63.
CD-67.
PC-75. |
Naselje MURSKI VRH |
MV 1 |
Naselje Murski Vrh – Murščak |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-varstvo KD
(EŠD: 963)
-
erozija |
|
SK-63.
PC-75. |
Naselje HRAŠENSKI VRH |
HV 1 |
Naselje Hrašenski Vrh:
-gasilski dom
-TP
-domačije
-znamenje |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
E-območja
energetske infrastrukture |
-varstvo KD
(EŠD: 13572, 14034)
-
erozija |
|
SK-63.
CD-67.
E-77.
PC-75. |
Naselje RAČKI VRH |
RV 1 |
Naselje Rački Vrh – sever:
-kapelica
-okrepčevalnica |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-varstvo KD
(EŠD: 14065)
-
erozija
-vvo-vrelčni nivo |
|
SK-63.
PC-75. |
RV 2 |
Naselje Rački Vrh – jug:
-zidanice |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-varstvo KD
(EŠD: 989)
-
erozija |
|
SK-63.
PC-75. |
Naselje TURJANSKI VRH |
TV 1 |
Naselje Turjanski Vrh |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-
erozija |
|
SK-63.
PC-75. |
Naselje PARIČJAK |
PA 1 |
Naselje Paričjak:
-večstan. obj.
-obrt
-kapelica in znamenje
-vodohran
-
turistično območje |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti,
BTm- mešane površine za turizem
PC-površine cest
O-območje
okoljske infrastrukture |
-varstvo KD
(EŠD: 966, 14058, 14059)
-
erozija
-vvo-vrelčni nivo |
|
SK-63.
CD-67.
BTm-71.
O-76.
PC-75. |
PA 2 |
Naselje Paričjak – Zgornji Kocjan |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-erozija
-vvo-vrelčni nivo |
|
SK-63.
PC-75. |
PA 3 |
Vinska klet Kapela – Paričjak:
-vinarska dej., ipd.
-vinska klet in domačija |
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
-
erozija
-varstvo KD
(EŠD: 14056, 23245) |
|
IK-73. |
PA 4 |
Igrišče Paričjak:
-urejeno zeleno igrišče z manjšim objektom |
BC-športni center
PC-površine cest |
-
erozija |
|
BC-69.
PC-75. |
PA 5 |
Letališka steza Paričjak:
-
letališka steza za ultralahka letala z pripadajočimi objekti in
golf igriščem |
BC-športni center
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport |
-
erozija
-
vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
BC-69.
ZS-69. |
Naselje KAPELSKI VRH |
KV 1 |
Naselje Kapelski Vrh – Paričjak:
-
blok
-gasilski dom
-krajevna skupnost
-razna društva
-spomenik z zelenico
-»s.p.-ji«
-vplivno območje cerkve, domačija in zidanica |
SS-stanovanjske površine
SK-površine podeželskega naselja
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine
|
-varstvo KD
(EŠD: 958, 14057, 14060)
-
erozija |
|
SK-63.
SS-63.
CD-67.
CU-68.
PC-75.
PO-75.
|
KV 2 |
Župnija Kapela – Kapelski Vrh:
-cerkev sv. Magdalene z vplivnim območjem
-župnišče
-dostopna pot |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
O-okoljska
infrastruktura |
-varstvo KD
(EŠD: 958)
-
erozija |
|
CU-68.
PC-75.
O-76. |
KV 3 |
Naselje Kapelski Vrh – center:
-osnovna šola
-igrišče (šolsko)
-hotelsko in turistično podjetje
-vplivno območje cerkve in zidanice |
CD-druga območja centralnih dejavnosti
BT-površine za turizem
BC-športni centri
PC-površine cest |
-varstvo KD
(EŠD: 958, 987)
-
erozija |
|
CD-67.
BC-69.
BT-71.
PC-75.
|
KV 4 |
Zaselek Kapelski Vrh – vzhod:
-vplivno območje cerkve in zidanice |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-varstvo KD
(EŠD: 958, 988, 14037)
-
erozija |
|
SK-63.
PC-75. |
KV 5 |
Zaselek Kapelski Vrh – vzhod:
-vplivno območje cerkve in kapela
-TP
-društva
-pivnica, ipd. |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
E-območja
energetske infrastrukture |
-varstvo KD
(EŠD: 958, 14036)
-
erozija |
|
SK-63.
CD-67.
E-77.
PC-75. |
KV 5/1 |
Zaselek Kapelski Vrh – postajališče za avtodome |
SK-površine podeželskega naselja |
-erozija |
|
SK-63.
|
KV 6 |
Pokopališče Kapela:
-pokopališče z vežico in parkiriščem
|
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZK-pokopališče
PO-ostale prometne površine |
-
erozija |
Obstoječi UN -
(Ureditveni načrt Pokopališče Kapela (Ur.obj., št. 19/90,
17/01)) |
83. |
KV 6/1 |
Pokopališče Kapela |
ZK-pokopališče |
-
erozija |
|
74. |
KV 7 |
Vinska klet Kapela – Kapelski Vrh:
-vinogradništvo in vinarstvo, ipd. |
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
|
-
erozija |
|
73. |
KV 8 |
Zaselek Kapelski Vrh – jug |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-
erozija |
|
SK-63.
PC-75. |
KV 9 |
Zaselek Kapelski Vrh |
SK-površine podeželskega naselja |
-
erozija |
pOPPN |
84. |
Naselje SPODNJI KOCJAN |
SK 1 |
Naselje Spodnji Kocjan – sever |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-varstvo KD
(EŠD: 14069)
-
erozija |
|
SK-63.
PC-75. |
SK 2 |
Naselje Spodnji Kocjan – jug |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-
erozija |
|
SK-63.
PC-75. |
Naselje KOCJAN |
KC 1 |
Naselje Kocjan |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-
erozija |
|
SK-63.
PC-75. |
Naselje OKOSLAVCI |
OK 1 |
Naselje Okoslavski Vrh:
-kapelica in domačija
-obrt |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
-varstvo KD
(EŠD: 14048, 14054)
-
erozija |
|
SK-63.
CD-67.
PC-75. |
OK 2 |
Naselje Dragotinski Vrh (del):
-klet in viničarija |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-varstvo KD
(EŠD: 17533, 17534) |
|
SK-63.
PC-75. |
OK 3 |
Naselje Okoslavci:
-kapelica
-hiše
-domačije
-gasilski dom |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
-varstvo KD
(EŠD: 14050, 14052, 14053)
-območje katastrofalnih poplav
-erozija
-HMO |
|
SK-62.
CD-67.
PC-75. |
Naselje RADENSKI VRH |
RD 1 |
Naselje Radenski Vrh – sever |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-
erozija
-vvo-vrelčni nivo |
|
SK-63.
PC-75. |
RD 2 |
Naselje Radenski Vrh – jug |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-
erozija |
|
SK-63.
PC-75. |
RD 3 |
Zaselek Radenski – Kapelski Vrh |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-
erozija |
|
SK-63.
PC-75. |
Naselje KOBILŠČAK |
KO 1 |
Naselje Kobilščak:
-vinske kleti in domačije |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-varstvo KD
(EŠD: 13577, 13578, 13579)
-
erozija
-vvo-vrelčni nivo |
|
SK-63.
PC-75. |
Naselje JANŽEV VRH |
JV 1 |
Naselje Janžev Vrh – sever |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-varstvo KD
(EŠD: 986)
-
erozija |
|
SK-63.
PC-75. |
JV 2 |
Naselje Janžev Vrh – center:
-vrtec
-manjše
-trgovinice
-gasilski dom
-parkirišče
-TP
-hram
-viničarija
-kapela |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine
E-območja
energetske infrastrukture |
-varstvo KD
(EŠD: 986, 13573, 20732)
-
erozija |
|
SK-63.
CD-67.
PC-75.
PO-75.
E-77. |
JV 3 |
Naselje Janžev Vrh – Melanjski Vrh |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
-varstvo KD
(EŠD: 14043)
-
erozija |
|
SK-63.
CD-67.
PC-75 |
JV 4 |
Zaselek Janžev Vrh |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-
erozija |
|
SK-63.
PC-75 |
JV 5 |
Zaselek Janžev Vrh |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-varstvo narave
(EPO)
-
erozija
-vvo-vrelčni nivo |
|
SK-63.
PC-75 |
JV 6 |
Naselje Janžev Vrh – jug:
-kapelica |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
-varstvo KD
(EŠD: 14035)
-vvo-vrelčni nivo |
|
SK-63.
CD-67.
PC-75 |
JV 7 |
Vinska klet Kapela – Kapelski Vrh:
-vinogradništvo in vinarstvo, ipd. (hram) |
BTm- površine za turizem |
-varstvo KD
(EŠD: 986)
-
erozija |
|
BTm-71. |
JV 8 |
Motokros steza Janžev Vrh |
BC-športni center |
-
varstvo narave
(EPO)
-
erozija |
|
BC-69. |
Naselje ZGORNJI KOCJAN |
ZK 1 |
Del naselja Rožički Vrh |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
-
erozija |
|
SK-63.
PC-75 |
ODPRTA KRAJINA Občine Radenci |
EU 1-DPA |
DLN za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri |
VI-območja vodne infrastrukture |
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-varovalni gozd
-območje redkih poplav
-RP
Murska depresija
-HMO
-DPN
-DPNp |
DPN
(URLRS, št. 79/04,
33/07-ZPNačrt) |
82. |
EU 2-DPA |
DLN za avtocesto na odseku Cogetinci – Vučja vas |
PC-površine cest |
-območje katastrofalnih poplav
-erozija
-DPN |
DPN
(URL
RS, št. 93/01,
110/02-ZUreP-1, 33/07-ZPNačrt) |
82. |
EU 3-DPA |
DPN za DV 2 x 110 kV Lenart – Radenci |
PC-površine cest
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave
(EPO, Natura)
-
erozija
-vvo-vrelčni nivo
-DPN |
DPN
(URL
RS, št. 20/09) |
82. |
EU 4-DPA |
DPN za DV 2 x 110 kV Lenart – Radenci |
PC-površine cest
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave
(EPO, Natura)
-vvo-vrelčni nivo
-DPN |
DPN
(URL
RS, št. 20/09) |
82. |
EU 5-DPA |
DPN za DV 2 x 110 kV Lenart – Radenci |
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave
(EPO)
-
erozija
-DPN |
DPN
(URL
RS, št. 20/09) |
82. |
EU 6-DPA |
DPN za DV 2 x 110 kV Lenart – Radenci |
PC-površine cest
E-območja
energetske infrastrukture
A-površine
razpršene poselitve
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdne
površine |
-vvo-vrelčni nivo
-DPN
-DPNp |
DPN
(URL
RS, št. 20/09) |
82. |
EU 7-DPA |
DPN za DV 2 x 110 kV Lenart – Radenci |
G-gozdna
zemljišča |
-DPN |
DPN
(URL
RS, št. 20/09) |
82. |
EU 8-DPA |
DPN za DV 2 x 110 kV Lenart – Radenci |
G-gozdna
zemljišča |
-DPN |
DPN
(URL
RS, št. 20/09) |
82. |
EU 9 |
DPN – vmesni prostor |
K1-najboljša kmetijska zemljišča |
-vvo-vrelčni nivo |
|
78. |
EU 10 |
DPN – vmesni prostor |
K2-druga kmetijska zemljišča |
-varstvo narave
(EPO)
-
erozija
-vvo-vrelčni nivo |
|
79. |
EU 11 |
Odprta krajina – varovanja:
-vodni viri
-zajetja
|
PC-površine cest
O-območja
okoljske infrastrukture
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske vode |
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-varovalni gozd
-območje katastrofalnih in redkih poplav
-vvo-vrelčni nivo
-RP
Murska depresija
-DPNp |
|
O-76.
G-79.
K1-78.
VC-80
PC-75. |
EU 11/1 |
Odprta krajina:
-varovanja
-krajina |
PC-površine cest
O-območja
okoljske infrastrukture
A-površine
razpršene poselitve
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske vode |
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-varovalni gozd
-območje katastrofalnih in redkih poplav
-RP
Murska depresija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
A-64.
O-76.
G-79.
K1-78.
VC-80.
PC-75. |
EU 12 |
Odprta krajina:
-varovanja |
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-varovalni gozd
-območje katastrofalnih in redkih poplav
-RP
Murska depresija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
G-79.
K2-78.
|
EU 13 |
Odprta krajina:
-varovanja
-varstvo vodnih virov
-varstvo KD
-gomilna grobišča
-domačija
-zdraviliški park
-ribiški dom |
BC-športni center
PC-površine cest
O-območja
okoljske infrastrukture
A-površine
razpršene poselitve
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske vode
OO-ostala območja |
-varstvo KD
(EŠD: 947, 14855, 946)
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-varovalni gozd
-območje redkih poplav
-RP
Murska depresija
vvo–občinski nivo
(2.
in 3. režim),
-vvo-vrelčni nivo
-HMO
-DPNp |
|
A-64.
BC-69.
PC-75.
O-76.
G-79.
K1-78.
K2-78.
VC-80.
OO-76. |
EU 13/1 |
Odprta krajina:
-varovanja
|
O-območja
okoljske infrastrukture
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske vode |
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-območje redkih poplav
-RP
Murska depresija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
O-76.
G-79.
K1-78. |
EU 13/2 |
Odprta krajina:
-varovanja
-komasacije |
O-območja
okoljske infrastrukture
PC-površine cest
A-površine
razpršene poselitve
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-varovalni gozd
-območje redkih poplav
-RP
Murska depresija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
O-76.
G-79.
K1-78.
PC-75.
|
EU 13/3 |
Odprta krajina:
-varovanja
-komasacije |
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-območje redkih poplav
-RP
Murska depresija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp
|
|
K1-78.
|
EU 13/4 |
Odprta krajina:
-
varovanja
-
komasacije |
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-varovalni gozd
-območje redkih poplav
-RP
Murska depresija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
K1-78.
G-79.
PC-75 |
EU 13/5 |
Odprta krajina:
-
varovanja
-
komasacije |
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske vode |
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura)
-varovalni gozd
-območja redkih poplav
-RP
Murska depresija
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp |
|
K1-78.
G-79.
VC-80.
|
EU 14 |
Odprta krajina-naselje Murski Vrh:
-varovanja |
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave
(EPO, Natura)
-erozija |
|
K1-78.
G-79. |
EU 15 |
Odprta krajina-naselje Murščak:
-varovanja |
K1-najboljša kmetijska zemljišča |
-varstvo narave
(EPO, Natura)
-erozija |
|
78. |
EU 16 |
Odprta krajina-naselje Hrašenski Vrh:
-varovanja |
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave
(EPO, Natura)
-erozija |
|
78. |
EU 17 |
Odprta krajina-naselje Rački Vrh:
-varovanja |
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave
(EPO, Natura)
-erozija |
|
G-79.
|
EU 18 |
Odprta krajina-naselje Okoslavci:
-varovanja |
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave
(NV)
-območje katastrofalnih poplav
-Pm,
Ps, Pv, Pp
-erozija
-vvo-vrelčni nivo |
|
K1-78. |
EU 19 |
Odprta krajina-naselje Janžev Vrh:
-varovanja |
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave
(NV,
EPO)
-vvo-vrelčni nivo
-erozija |
|
K1-78.
K2-78.
G-79.
PC-75.
|
EU 20 |
Odprta krajina-naselje Janžev Vrh:
-varovanja |
PC-površine cest
A-površine
razpršene poselitve
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave
(EPO, Natura)
-erozija
-vvo-vrelčni nivo |
|
A-64.
PC-75.
G-79.
K1-78.
K2-78.
|
EU 21 |
Odprta krajina-naselje Janžev Vrh |
PC-površine cest
K2-druga kmetijska zemljišča |
-varstvo narave (EPO)
-vvo-vrelčni nivo |
|
G-79.
K2-78.
|
EU 22 |
Odprta krajina:
-ostali del občine |
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
PC-površine cest
PŽ-površine železnic
E-območja
energetske infrastrukture
O-območja
okoljske infrastrukture
A-površine
razpršene poselitve,
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske vode |
-varstvo KD
(EŠD: 931, 934, 938, 941, 951, 952, 958, 963, 986, 989, 990,
13597, 13598, 13601, 14031, 14035, 14048, 14049, 14050, 14051,
14057, 14082)
-varstvo narave
(NV,
EPO, Natura),
-območje katastrofalnih in redkih poplav
-Pm,
Ps, Pp
-erozija
-RP
Murska depresija
-vvo-vrelčni nivo
-HMO
-DPNp |
|
IK-73.
A-64.
E-77.
O-76.
PC-75.
PŽ-75.
G-79.
K1-78.
K2-78.
VC-80.
|
|
|
Legenda:
|
·
varstvo KD –
objekti in območja nepremične kulturne dediščine, (EŠD –
evidenčna številka objektov in območij nepremične kulturne dediščine)
evidentiranih v Registru nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu
za kulturo (februar 2016); |
·
varstvo narave
– NV – območja naravnih vrednot, evidentirana v Atlasu okolja,
april 2015; EPO – ekološko pomembna območja, evidentirana v
Atlasu okolja, april 2014; Natura - posebna varstvena območja
narave, določena na podlagi Uredbe URL RS, št. 21/2016;
|
·
varovalni gozdovi
– območja varovalnih gozdov, določeni na podlagi Uredbe URL RS, št.
39/15; |
·
območja
katastrofalnih in redkih poplav – poplavna območja, določena na
podlagi Opozorilne karte poplav, ki jo vodi Agencije Republike Slovenije
za okolje (januar 2015); |
·
Pm, Ps, Pv, Pp
– razredi poplavne nevarnosti (Pm – območje majhne nevarnosti, Ps –
območje srednje nevarnosti, Pv - območje velike nevarnosti, Pp – območje
preostale nevarnosti), evidentirani v Atlasu okolja, januar 2015; |
·
erozija –
erozijsko ogrožena območja, evidentirana v Atlasu okolja, november 2013; |
·
RP Murska
depresija - raziskovalni prostor za namen izkoriščanja
geotermičnega vira na območju Murske depresije (Ministrstvo za
infrastrukturo in prostor, Sektor za energetiko in rudarstvo, oktober
2013); |
·
vvo-občinski nivo
(2. in 3. režim) – vodovarstveni pasovi določeni na občinskem
nivoju, evidentirani v Atlasu okolja, januar 2015; |
·
vvo- vrelčni nivo
– vodovarstveno območje mineralnih vod, evidentirano v Atlasu okolja,
december 2011; |
·
HMO – območja
hidromelioracij, iz evidence Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, februar 2015; |
·
DPN – območje
veljavnih državnih prostorskih aktov, iz evidence Ministrstva za okolje
in prostor, april 2016; |
·
DPNp -
območja državnih prostorskih aktov v pripravi, iz evidence Ministrstva
za okolje in prostor, maj 2016 |
·
pOPPN –
območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov |
|
45. člen |
(namenska
raba prostora) |
(1) Osnovna
namenska raba prostora se deli na: |
·
območja stavbnih
zemljišč, |
·
območja kmetijskih
zemljišč, |
·
območja gozdnih
zemljišč, |
·
območja vodnih
zemljišč, |
·
območja drugih
zemljišč. |
|
|
|
(2) Za
celotno območje občine je za posamezno enoto urejanja prostora glede na
pretežno rabo določena podrobnejša namenska raba prostora v skladu s
Prilogo k Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega
prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene
gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št.
99/07). |
(3)
Namembnost posameznih območij podrobne namenske rabe je opisana v
navedem Pravilniku iz 1. točke tega člena in v Prostorskem redu
Slovenije in povzeta v opisu namenske rabe v posamezni enoti urejanja
prostora ter razvidna iz grafične priloge Prikaz namenske rabe zemljišč
in enot urejanja prostora. |
(4) Pomen
izrazov v odloku: |
·
OPN - občinski
prostorski načrt, |
·
OPPN - občinski
podrobnejši prostorski načrt, |
·
EUP - enota urejanja
prostora, |
·
pEUP- podenota
urejanja prostora, |
·
PIP - prostorsko
izvedbeni pogoji, |
·
PNRP - podrobnejša
namenska raba prostora |
·
GJI - gospodarska
javna infrastruktura. |
|
46. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor in
strokovne rešitve prostorskih ureditev in urbanistični, arhitekturni ali
krajinski natečaji) |
(1) PIP za
načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih na območju naselja
Radenci, v nižinskih in ostalih strnjenih naseljih, zaselkih in na
stavbnih zemljiščih v razpršeni poselitvi ter na območjih, kjer so
dovoljeni posegi, določajo: |
·
namembnost in vrsto
objektov po območjih podrobne namenske rabe, |
·
tipologijo in
oblikovanje območij in objektov, |
·
lego objektov, |
·
velikost in
zmogljivost objektov, |
·
parcelacijo stavbnih
zemljišč, |
·
ureditev zelenih in
drugih javnih površin, |
·
priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
·
celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih |
·
dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih
potreb, |
·
varovanje zdravja
ljudi, |
·
druge pogoje. |
(2) Na vseh
EUP na območjih stavbnih zemljišč in ostalih zemljiščih, na katerih
odlok dovoljuje posege razen, če za posamezno območje PNRP ni določeno
drugače, se kot poseg štejejo: |
·
izvedba gradbenih in
drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, dozidavo, |
·
nadzidavo,
rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali njegovega dela, |
·
sprememba namembnosti
objekta, |
·
pridobitev gradbenega
dovoljenja za obstoječi objekt, |
·
vzdrževanje objektov
in naprav, |
·
dela v zvezi s
pripravo stavbnega zemljišča. |
Posegi se
nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj
zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. |
(3) Pri
gradnji in določanju velikosti in oblik nezahtevnih in enostavnih
objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo
teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in
enostavnih objektov. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva
tipologija zazidave na območju Občine Radenci. |
(4) V EUP so
na posameznih območjih PNRP dopustni posegi iz (2) odstavka tega člena
za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o vrsti objektov glede
na zahtevnost, po določilih tega odloka in po določilih, ki so za
posamezno PNRP določena v Prilogi 1 (nezahtevni, enostavni objekti), če
ni v členih odloka določeno drugače. |
(5) Sestavni
del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta se štejejo tudi
Prikazi območij EUP in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi
obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju posamezne
infrastrukture, lahko izvajajo posegi iz drugega odstavka tega člena
tega odloka, predvidene ali obstoječe infrastrukture, pod pogoji, ki so
za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku. |
(6) Kot
območje prometne infrastrukture se štejejo tudi vse površine, ki v
grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne
infrastrukture in so del druge PNRP zemljišč in so v grafičnih prikazih
izvedbenega dela OPN označene v grafičnih prikazih »Prikazi območij EUP
in gospodarske javne infrastrukture pod oznako: DP, LC in OP«, kot
predvidene ali obstoječe ali v prikazih stanja prostora v »Prikazih
gospodarske javne infrastrukture« ali so evidentne v zemljiško
katastrskem prikazu ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste,
poti) ali pa so kategorizirane občinske ceste. |
(7) OPN na
novo določa mejo stavbnih zemljišč za nova nezazidana območja, kot tudi
za pozidana območja ter območja cest in poti. Za določitev meje stavbnih
zemljišč je podlaga lahko različna, v primeru nezazidanih zemljišč je to
zemljiškokatastrski prikaz, v primeru razširitev stavbnih zemljišč pod
že zgrajene objekte, pa se je meja določila glede na položaj objektov na
DOF-u, katastru stavb oz. položaj objektov in mej na
zemljiškokatastrskem načrtu (ZKN). Meje območij prometnih površin z
oznako PNRP PC so določene na podlagi zemljiškokatastrskega prikaza cest
in poti ali na podlagi dejanskega položaja cest v prostoru. |
Zemljiškokatastrski prikaz je lahko položajno nenatančen, razen tega se
lahko tudi razlikuje od dejanskega stanja poteka cest in poti v naravi.
V teh primerih se pri uporabi (interpretaciji) grafičnih prikazov cest
in objektov upošteva dejansko stanje v naravi, torej se interpretira
(upošteva, pazi na) nenatančen prikaz zemljiških parcel. Torej se v
primerih, ko prihaja do večjih odstopanj med ZKN in ZKP upošteva, da je
meja stavbnih zemljišč pod objekti in pripadajočimi funkcionalnimi
zemljišči v teh primerih izrisana na položajno natančnejše geodetske
podlage (DOF, kataster stavb ali ZKN). V primeru, ko cesta še nima
natančno določenega položaja parcele v ZKP, se pri uporabi
(interpretaciji) grafičnih prikazov namenske rabe upošteva še druge
evidence (kategorizacija cest, ipd.). |
|
(8)
Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP je podlaga
podrobne
opredelitve objektov Uredba o uvedbi
in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov
državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05, 109/11),
Priloga 1:
CC-SI – Struktura ali njene spremembe. |
(9) Poleg PIP-ov za posamezne EUP se pri
gradnji objektov upoštevajo tudi skupni PIP-i.
|
(10) OPN Občine Radenci je podlaga za
pridobitev gradbenega dovoljenja, razen za območja, kjer veljajo
obstoječi ali so predvideni OPPN-ji. |
(11)
Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN, druge prostorske
ureditve iz OPN-ja (kompleksnejše, reprezentativne in javne ureditve)
ali na drugih območjih, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil
sprejet OPN, se lahko tudi pridobijo z izdelavo variantnih rešitev ali z
javnim natečajem. |
(12)
Variantne rešitve izdela več različnih načrtovalcev (najmanj tri).
Izdelane morajo biti tako, da jih je mogoče med seboj primerjati.
V
postopku
priprave
variantnih
rešitev
mora
sodelovati
predstavnik
Občine
Radenci.
Najustreznejšo variantno rešitev izbere za ta namen določena
komisija, ki mora vključevati vsaj arhitekta in krajinskega arhitekta,
potrdi pa jo pristojni organ Občine Radenci. |
(13) Kadar
se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z izdelavo variantnih
rešitev, se za njihovo pripravo, vrednotenja in primerjave uporabljajo
predpisi, ki urejajo vsebino, obliko in način priprave variantnih
rešitev prostorskih ureditev. |
(14) Javni natečaj se lahko izvede
za strokovne rešitve
prostorskih
ureditev,
kadar
gre
za
načrtovanje
prostorske
ureditve
ob javnih
površinah
ali javnim programom, za
kompleksne
prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju
prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske
dominante. Javni natečaj se izvede v skladu s predpisi, ki predpisujejo
izvedbo javnih natečajev. |
(15) Kadar
načrtovane ureditve zajemajo zavarovana območja ali objekte kulturne
dediščine, se mora pred izvedbo javnega natečaja pridobiti natečajne
podloge organa pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
|
|
|
47. člen
|
(območje
individualne stanovanjske gradnje v Radencih) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
RA 1, RA 8 in RA 37 so na območju z oznako PNRP SS, ki
so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, dopustni posegi iz
46. člena odloka, za naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
enostanovanjske
stavbe, |
·
dvostanovanjske
stavbe, |
·
znotraj obstoječih
vil v EUP RA 1 in v RA 8 (v obeh EUP ob Panonski cesti) se lahko
|
·
uredi več stanovanj, |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
poslovne in upravne
stavbe namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, |
·
storitvene in mirne
obrtne dejavnosti, ki ne presegajo hrupa predpisanega za to območje,
|
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij - le garažne stavbe, |
·
druge stavbe, ki
niso uvrščene drugje (pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica,
|
·
letna kuhinja, ute in
podobno), |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in
podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
(2) V EUP
RA 1 na območju z oznako PNRP BT, ki je namenjena turističnim
dejavnostim, so dopustni posegi iz 46. člena odloka, za naslednje vrste
objektov: |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena (paviljoni in podobni objekti za turistične
dejavnosti), |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij - le garažne stavbe, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
(3) V EUP
RA 1 na območju z oznako PNRP CU, ki je namenjena centralnim
dejavnostim, so dopustni posegi iz 46. člena odloka, za naslednje vrste
objektov: |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
trgovske, gostinske,
obrtno/proizvodne stavbe iz skupine industrijskih stavb in storitvene
dejavnosti s pritiklinami, |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali
namenjene javni rabi, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
toplarne, kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot
energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
(4) V EUP
RA 1 na območju z oznako PNRP ZP (zelene površine), ki je
namenjena parkom, kot urejena območja odprtega prostora v naselju, so
dopustni posegi iz 46. člena odloka, za naslednje vrste objektov: |
·
nestanovanjske
stavbe: |
· paviljoni, stojnice in šotori (oboje ob začasnih prireditvah), pod pogojem, da služijo dejavnostim v okviru
preživljanja prostega časa, ki so vezani na program parka, kar dopolnjuje program zasnove parka,
|
·
gradbeni
inženirski objekti (razen industrijskih gradbenih kompleksov,
obrambnih objektov, objektov za ravnanje odpadkov ter pokopališča), |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede lege in velikosti objektov |
(1) Stavbe v
RA 1 morajo biti odmaknjeni od ulice (to so: Ulica Pohorskega bataljona,
Ulica Štefana Kovača, Lackova ulica, Kerenčičeva ulica, Jurkovičeva
ulica) 5, 10, 20, 10 in 5 m, gledano po vrsti od juga proti severu.
Razmiki med objektom in parcelno mejo v RA 1 in v RA 8 morajo biti
najmanj 3 m, od najbolj izpostavljenega dela objekta. Objekti v RA 8 in
RA 37 morajo imeti vsaj eno stranico vzporedno s prometnico. Odmiki od
prometnice morajo zagotavljati prometno varnost. |
(2) Etažnost
objektov na območju SS in CU je lahko do K+P+1 ali do K+P+M. Pri
objektih etažnosti K+P+1, pod dvokapno streho ni kolenčnega zidu,
strešna lega mora ležati na strešni plošči, prostor pod streho je lahko
izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Pri
dvokapnih objektih z etažnostjo K+P+M so na dvokapnih strehah poleg
strešnih oken lahko pultna okna in frčade. Višje obstoječe objekte ter
vile se lahko obnavlja v obstoječih višinskih gabaritih. Pritličje in
vhod novega stanovanjskega objekta je lahko največ pol etaže nad
terenom. |
(3) Etažnost
objektov na območju BT, ZP je lahko le pritlična. Oblikovanje objektov
je svobodno. |
(4) Tlorisna
oblika objektov na območju SS in CU mora biti pravokotnih, kvadratnih
oblik z dodajanjem in odvzemanjem volumnov. Obstoječe nestanovanjske
stavbe na območju SS se lahko rekonstruirajo, vzdržujejo, novogradnje
nestanovanjskih stavb na mestu obstoječe nestanovanjske stavbe (če se
poruši) se gradi v obstoječih gabaritih. |
(5) Na območju CU je faktor zazidanosti 0,8. Obstoječi obrtno proizvodni objekti se lahko ohranijo pod pogojem,
da bistveno ne povečujejo negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih
emisij) glede na obstoječe obremenitve.
|
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Strehe
so enakokotne dvokapnice, s slemenom vzporednim z daljšo stranico
objekta ali ravne. Na območju BT, CU in ZP so strehe lahko tudi ravne,
enokapne ali nižjih naklonov. V primeru gradnje na območju tradicionalne
lokalne arhitekture mora streha biti dvokapnica pod naklonom od 30 do
45°, strešni material mora biti bobrovec ali druga kritina opečne barve,
sleme mora biti orientirano pravokotno na prometnico. Na nestanovanjskih
objektih, enostavnih in nezahtevnih objektih so lahko tudi druge
kritine, ki so opečne, sive ali temno rjave barve. Vsi dodatki na
objektu morajo biti iz naravnih materialov. Dvokapni deli objektov se
lahko kombinirajo z ravnim ali enokapnim delom objekta. |
(2) Naklon
dvokapnih streh na stanovanjskih objektih je od 30 do 45°. Kvalitetno
obstoječo arhitekturo (vile, ipd.) se obnavlja v obstoječih naklonih.
|
(3) Na
objektih je dovoljena tudi uporaba drugih sodobnih materialov (fasadne
plošče) (na SS v manjšem deležu). Na območju BT in ZP je oblikovanje
skladno z ostalo urbano opremo v naselju. |
(4) Zelene
površine se urejajo tako, da se ob posegu ohranja čim več obstoječe
vegetacije. Novogradnje naj bodo
zasnovane regionalno – iz morfološkega vidika ali glede uporabe
lokalnih materialov. Pri oblikovanju otroških igrišč je potrebno
zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3-6, 6-12
let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve zaradi varstva otrok.
Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale. Sprehajalne poti se
naj utrdijo in opremijo s klopmi ter koši za odpadke. Tipologija
objektov in opreme naj izhaja iz regionalnih značilnosti krajine.
|
(5)
Zasaditve se izvedejo z avtohtonim drevjem in grmovjem. Okoli objektov
ali ureditev se lahko postavi ograja, ki se v primeru postavitve žične
ograje čim bolj obsadi. |
(6) Ob
športnih in igralnih površinah se lahko postavijo zaščitne mreže, ki se
oblikovno in pozicijsko prilagodijo namenu. |
(7) Proste
javne površine se zasadijo in namenijo tudi ureditvi otroških igrišč.
Urejanje zelenih površin, rekreacijskih površin, otroških igrišč se
izvaja v skladu z veljavnimi standardi. |
d)
Ostali pogoji – omilitveni ukrepi |
(1) Poleg
navedenih pogojev za EUP RA 1 se upoštevajo omilitveni ukrepi, ki so za
območja ohranjanje narave navedeni v 110. členu tega odloka.
|
(2) Na
območju RA 8 z oznako PNRP SS velja za prvo vrsto stavb z varovanimi
prostori ob glavni in regionalni cesti III. SVPH. Za preostala območja
EUP RA 8 veljajo določila glede SVPH iz 121. člena. |
|
48. člen
|
(območje
individualne stanovanjske gradnje v Radencih) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor, velikost in
oblikovanje objektov |
(1) V EUP
RA 2 so na območju z oznako PNRP SS, ki je namenjena bivanju
brez ali s spremljajočimi dejavnostmi, dopustni posegi v skladu s 46.
členom, za naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
eno in dvo
stanovanjske stavbe. Znotraj stanovanjskega objekta so dovoljene osebno
storitvene spremljajoče dejavnosti pod pogojem, da njihov delež ne
presega deleža stanovanjske funkcije in ne vpliva na zunanjo podobo
stanovanjskega objekta ter ne presega predpisane mejne ravni hrupa,
|
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
poslovne in upravne
stavbe namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, |
·
samostojne prodajalne
in butiki, lekarne in prodajalne očal in druge storitvene dejavnosti, |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij - le garažne stavbe, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene nikjer (nadstrešnice na avtobusnih in drugih
postajališčih, pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna
kuhinja, ute in podobno), |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in
podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1) Tloris
objekta mora biti pravokotne oblike, dimenzij največ 10 x 12 m, oziroma
enak, kot je pri ostalih prevladujočih tipskih objektih na območju
morfološke enote. Med Zupančičevo ulico in Ulico Slavka Osterca smejo
biti objekti dimenzij največ 11 x 15 m, ostali pogoji so identični za
celotno morfološko enoto. Na strehah so lahko le strešna okna. Pred
osnovnim objektom se ne smejo izvajati nadstrešnice za avto, vetrolovi,
terase z nadstrešnico, zimski vrtovi. |
(2) Objekti
v EUP RA 2 morajo imeti daljšo stranico vzporedno s Titovo cesto. Odmik
objektov od parcelnih mej se določi glede na položaj v odnosu do ceste: |
·
južno od ceste: 4 m
od ceste, 3 m od meje proti bližjemu sosednjemu objektu,
|
·
severno od ceste: 8 m
od ceste, 3 m od meje proti bližjemu sosednjemu objektu, |
·
vzhodno in zahodno od
ceste: 4 m od ceste in 4m od severne parcelne meje, |
·
v primeru
vogalnih parcel se upošteva položaj glede na cesto, ki je severno
oziroma južno. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Streha
mora biti dvokapnica v naklonu od 20 do 30°, s slemenom vzporednim s
Titovo cesto. |
(2) Objekt
mora imeti klet in visoko pritličje. |
(3)
Zasaditve se izvedejo z avtohtonim drevjem in grmovjem. Okoli objektov
ali ureditev se lahko postavi ograja, ki se v primeru postavitve žične
ograje čim bolj obsadi. Proste javne površine se zasadijo in namenijo
tudi ureditvi otroških igrišč. Urejanje
zelenih površin, rekreacijskih površin, otroških igrišč se izvaja v
skladu z veljavnimi standardi. |
d)
Ostali pogoji - omilitveni ukrepi: |
(1) Na
območju RA 2 z oznako PNRP SS velja za prvo vrsto stavb z varovanimi
prostori ob glavni cesti III. SVPH. Za preostala območja EUP RA 2
veljajo določila glede SVPH iz 121. člena. |
|
49. člen
|
(območje
pretežno centralnih dejavnosti v občinskem središču) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor, velikost in
oblikovanje objektov |
(1) V EUP
RA 3 na območju z oznako PNRP CU (osrednja območja centralnih
dejavnosti), kjer gre za prepletanje trgovskih, oskrbnih, obrtnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanju,
so dopustno posegi v skladu z 46. členom, za naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
stanovanja znotraj
nestanovanjskega dela stavbe, |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
gostinske stavbe
(gostilne, restavracije in točilnice), |
·
trgovske in stavbe za
storitvene dejavnosti, |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, |
·
industrijske stavbe
(od teh avtomehanične delavnice in podobne delavnice), ki ne presegajo
mejne ravni hrupa za to območje, |
·
poslovne in upravne
stavbe, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene nikjer (nadstrešnice na avtobusnih in drugih
postajališčih), pomožne stavbe (drvarnica, lopa, ropotarnica, letna
kuhinja, ute in podobno), |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b) Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1) Etažnost
objektov je lahko do K+P+1. Objekti ne smejo biti višji kot 7 m.
Velikost objektov se prilagodi namenu. |
(2) Razmiki
med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj 4,0 m in najmanj
tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta,
da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno –
tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Dopustno
je svobodno oblikovanje objektov. Dopustna je uporaba sodobnih
materialov na objektu. Tlorisi objektov so kvadratni ali pravokotni.
|
(2) Streha
je lahko dvokapna, enokapna ali ravna. Enokapnice morajo imeti naklon od
5 do 20°, dvokapnice pa od 20 do 45°. Objekti ob Radgonski cesti morajo
imeti glavno (oblikovano) fasado orientirano na cesto. Dvokapni deli
objektov se lahko kombinirajo z ravnim ali enokapnim delom objekta.
Strehe so v opečni, sivi ali rjavi barvi. Na strehah objektov so
dovoljena strešna okna, pultna okna in frčade. |
(3)
Zasaditve se izvedejo z avtohtonim drevjem in grmovjem. Okoli objektov
ali ureditev se lahko postavi ograja, ki se v primeru postavitve žične
ograje čim bolj obsadi. |
|
50. člen
|
(območje
kolektivne stanovanjske gradnje v Radencih) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor, velikost in
oblikovanje objektov |
V EUP RA
4 na območju z oznako PNRP SS (stanovanjske površine), ki je
namenjena bivanju brez ali s spremljajočimi nemotečimi dejavnostmi, so
dopustni posegi v skladu s 46. členom, za naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
enostanovanjske
stavbe (vrstne in atrijske stavbe), |
·
dvo, tri in
večstanovanjske stavbe. |
·
Dovoljene so
nestanovanjske dejavnosti v sklopu stanovanjskih objektov pod pogojem,
da ne vpliva na zunanjo podobo stanovanjskega objekta (pisarne in
poslovni prostori namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, le v pritličju
- samostojne prodajalne in butik, lekarne in prodajalne očal in druge
storitvene dejavnosti) ter so nemoteče za stanovanjsko sosesko,
|
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
trgovske stavbe
(butiki, prodajalne, lekarne, idp.) in storitvene dejavnosti, |
·
poslovne in upravne,
|
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij – le garažne stavbe, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene nikjer (nadstrešnice na avtobusnih in drugih
postajališčih), pomožne stavbe (drvarnica, lopa, ropotarnica, letna
kuhinja, ute in podobno), |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1) Etažnost
večstanovanjskih objektov je do K+P+4, ob zagotavljanju zadostne
osvetlitve okoliškim objektom. |
(2) Etažnost
objektov enostanovanjskih vrstnih objektov pa je do P+M. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Naklon
strehe mora biti enak kot naklon sosednjega objekta v nizu. V primeru
rekonstrukcije ali novogradnje celotnega niza objektov so dovoljene
dvokapne, enokapne in ravne strehe. Pomožni, nezahtevni in enostavni
objekti so pred stanovanjskimi objekti prepovedani. Na strehe objektov
se lahko namestijo strešna okna. |
(2) Pri oblikovanju objektov v nizu se
mora posnemati osnovna morfologija (postavitev, lega, odmik, ipd.) in
tipologija (barve fasad in streh, materiali, naklon strehe, okna, ipd.)
obstoječih objektov. Če so objekti v nizu, morajo biti posamezne enote
zamaknjene. |
(3) Ob
novogradnjah ali rekonstrukcijah celotnega niza je dopustno svobodno
oblikovanje objektov. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na
objektu. |
(4)
Zasaditve se izvedejo z avtohtonim drevjem in grmovjem. Območja se lahko
ogradijo, ki se v primeru postavitve žične ograje čim bolj obsadi. V
okolici večstanovanjskih objektov se izvede zasaditev (drevje in
grmovje) in območje nameni tudi ureditvi otroških igrišč. |
(5) Urejanje zelenih površin,
rekreacijskih površin, otroških igrišč se izvaja v skladu z veljavnimi
standardi. |
|
51. člen
|
(območje
blokovne gradnje v Radencih) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor, velikost in
oblikovanje objektov |
(1) V EUP
RA 5 na območju z oznako PNRP SS, ki je namenjena bivanju
brez ali s spremljajočimi dejavnostmi, so dopustni posegi v skladu z 46.
členom, za naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
večstanovanjske
stavbe s pritiklinami. Dovoljene so nestanovanjske dejavnosti z
nemotečimi dejavnostmi v pritličju objektov pod pogojem, da ne vpliva na
zunanjo podobo objekta (poslovni prostori namenjeni lastnemu poslovanju
podjetij, samostojne prodajalne in butiki, lekarne in prodajalne očal in
druge storitvene dejavnosti), |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
trgovske stavbe
(butiki, prodajalne, lekarne, ipd.) in storitvene dejavnosti, |
·
poslovne in upravne
stavbe, |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij - le garažne stavbe, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene nikjer - pomožne stavbe: drvarnica, lopa,
ropotarnica, ute in podobno, |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
(2) V EUP RA 5 je na območju z oznako PNRP ZS (zelene
površine), ki so namenjene športu in rekreaciji, možni gradnja,
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev drugih gradbenih inženirskih
objektov za šport, rekreacijo in prosti čas ter gradbenih inženirskih
objektov namenjenih dejavnosti na območju v skladu s 46. členom ter
objektov in ureditev iz Priloge 1. |
(3) V EUP RA 5 je na območju z oznako PNRP
ZP
(parkovne površine), ki so namenjeni ureditvi odprtega prostora v
naselju, je dopustna gradnja drugih gradbenih inženirskih objektov za
šport, rekreacijo in prosti čas ter postavitev parkovnih elementov
(paviljoni, stojnice, klopi, fontane, poti, ipd.) ter gradbenih
inženirskih objektov, namenjenih dejavnosti na območju v skladu s 46.
členom ter objektov in ureditev iz Priloge 1 . |
b)
Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1) Etažnost
objektov na območju SS je do K+P+5, ob zagotavljanju zadostne osvetlitve
okoliškim objektom. Ob Titovi cesti je dopustna etažnost K+P+2+M.
Parkirišča morajo biti skupna, lahko so pod (na podlagi geomehanskega
poročila) ali ob objektih. |
(2) Odmik
stavb od vseh prometnic mora biti najmanj 6 m. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Dopustno
je svobodno oblikovanje objektov z uporabo sodobnih materialov na
objektu. |
(2) Če so
objekti v nizu, morajo biti posamezne enote zamaknjene. Strehe so lahko
ravne, dvo in enokapne z naklonom od 5 do 45°. Dvokapni deli objektov
se lahko kombinirajo z ravnim ali enokapnim delom objekta. Strehe so v
opečni, sivi ali rjavi barvi. Na strehah objektov so lahko strešna okna.
Na mansardah so lahko pultna okna in frčade. |
|
(3)
Zasaditve se izvedejo z avtohtonim drevjem in grmovjem. Okoli objektov
ali ureditev se lahko postavi ograja, ki se v primeru postavitve žične
ograje čim bolj obsadi. |
(4) Ob
športnih in igralnih površinah se lahko postavijo zaščitne mreže, ki se
oblikovno in pozicijsko prilagodijo namenu. |
(5) Urejanje zelenih površin,
rekreacijskih površin, otroških igrišč se izvaja v skladu z veljavnimi
standardi. |
d)
Ostali pogoji - omilitveni ukrepi: |
(1) Na
območju EUP RA 5 z oznako PNRP SS velja za prvo vrsto
stavb z varovanimi prostori ob regionalni cesti III. SVPH. Za preostala
območja veljajo določila glede SVPH iz 121. člena. |
|
52. člen |
(območje
vrtca in zelenih površin v Radencih) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
RA 6 je na območju s PNRP CD (območje centralnih
dejavnostih), ki je namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim
dejavnostim, so dopustni posegi v skladu z 46. členom, za naslednje
vrste objektov: |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena (stavbe za izobraževanje in vzgojo, stavbe za
zdravstvo) s pritiklinami, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na 899+ strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti in lege |
(1) Dopustno
je svobodno oblikovanje objektov z uporabo sodobnih materialov na
objektu. |
(2) Etažnost
objektov je do K+P+1. |
(3) Odmik od
vseh prometnic mora biti najmanj 6,0 m. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Strehe
so lahko dvokapne, enokapne ali ravne. Enokapnice morajo imeti naklon od
5 do 20°, dvokapnice pa od 20 do 45°. Strehe so v opečni, sivi ali rjavi
barvi. Dvokapni deli objektov se lahko kombinirajo z ravnim ali
enokapnim delom objekta. |
(2) Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objektov. Pri urejanju rekreacijskih
površin, igralnih površin in umeščanju igral se mora upoštevati veljavne
predpise in standarde. |
(3)
Zasaditve se izvedejo z avtohtonim drevjem in grmovjem. Okoli objektov
ali ureditev se lahko postavi ograja, ki se v primeru postavitve žične
ograje čim bolj obsadi. |
(4) Ob
športnih in igralnih površinah se lahko postavijo zaščitne mreže se
oblikovno in pozicijsko prilagodijo namenu. |
d)
Ostali pogoji – omilitveni ukrepi: |
(1) Na
območju vzgojno izobraževalne ustanove - vrtec Radenci v EUP RA 6, z
oznako PNRP CD velja II. SVPH. Za preostalo območje EUP RA 6 veljajo
določila glede SVPH iz 121. člena. |
|
53. člen
|
(območje
družbene infrastrukture v Radencih - RA 10, RA 16 in RA 33) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
RA 10 in RA 16 je na območju z oznako PNRP CU in CD,
ki sta namenjeni ureditvi centralnih dejavnosti, so dopustni posegi v
skladu s 46. členom, za naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
eno, dvo in
večstanovanjske stavbe (samo na območju CU pod pogojem, da je del
objekta namenjen za javno funkcijo, kar ne velja ob rekonstrukciji,
vzdrževanju in dozidavi obstoječih eno in dvostanovanjskih stavb).
Eventualna dopolnilna dejavnost mora biti skladna z dopustno
namembnostjo na območju. |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
gostinske stavbe,
|
·
poslovne in upravne
stavbe, |
·
trgovske (samostojne
prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal) in stavbe za osebno
storitvene dejavnosti, obrtne dejavnosti iz skupine industrijskih stavb
(pekarne, ipd.) |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena, |
·
športne dvorane, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, razen kmetijskih, |
·
pritikline, kot so
garaže, kleti, kurilnice, nastreški, terase in podobno, |
·
pokrita igrišča pod
šotorom, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
(2) V EUP
RA 33 na območju s podrobno namensko rabo SB (stanovanjske
površine za posebne namene), ki so namenjene občasnemu ali stalnemu
bivanju različnih skupin prebivalstva (dom starejših, dijaški dom,
ipd.), so dopustni posegi v skladu z 46. členom za vrste objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
stanovanjske stavbe
za posebne družbene skupine, z možnostjo dopolnilne nemoteče dejavnosti
v pritličju objektov, |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
gostinske (bife,
slaščičarna, ipd.), trgovske (butik, prodajalna lastnih izdelkov, ipd.)
stavbe ter storitvene dejavnosti (frizer, kozmetični salon, masažni
salon, zdravnik, zobozdravnik, lekarna, fizioterapevt, ipd.) za namene
dejavnosti na območju, |
·
poslovne in upravne
stavbe za namene dejavnosti na območju, |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij – le garažne stavbe, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene nikjer - pomožne stavbe: lopa, uta in podobno,
|
·
pritikline, kot so
garaže, kleti, kurilnice, zimski vrt, nastreški, terase in podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
(3) V EUP
RA 16 in RA 33 so na območju z oznako PNRP ZD (druge
urejene zelene površine) in z oznako PNRP ZS (površine za oddih,
rekreacijo in šport) dopustni posegi iz 46. člena, za naslednje objekte:
|
·
gradbeni
inženirski objekti (razen industrijskih gradbenih kompleksov,
obrambnih objektov, objektov za ravnanje odpadkov ter pokopališča), |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti in lege |
|
(1) Etažnost
objektov na območju CU, CD je do K+P+1+M ali do K+P+2+M. Etažnost
stanovanjskih objektov je lahko največ do K+P+1 ali K+P+M. |
(2) Etažnost
objektov na območju SB je do K+P+4, ob zagotavljanju zadostne osvetlitve
okoliškim objektom. |
(3) Tlorisna
oblika objektov mora biti podolgovata ali kvadratna. |
(4)
Parkirišča ob javnih objektih morajo biti skupna, lahko so pod objektih
(na podlagi geomehanskega poročila) ali ob objektih. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1)
Stanovanjski objekti morajo imeti pravokotne ali kvadratne tlorise v
razmerju 1:1 do 1:1,3. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na
objektu. Objekti naj delujejo čim bolj urbano. |
(2)
Tipologija javnih objektov naj izhaja iz njihove namembnosti ter
tlorisna zasnova iz njihovih funkcionalnih potreb
in prostorskih kapacitet območja ali
parcele. |
(3) Strehe
na javnih objektih so lahko dvokapne, enokapne ali ravne, z naklonom od
5 do 45°. Če so objekti v nizu, morajo biti posamezne enote zamaknjene.
Dvokapni deli objektov se lahko kombinirajo z ravnim ali enokapnim delom
objekta. Kritina mora biti v opečnih, sivih ali rjavih barvah.
|
(4) Pri
objektih namenjenih javni funkciji in posebnim družbenim skupinam je
dopustno svobodno oblikovanje objektov. Dopustna je uporaba sodobnih
materialov na objektih. Uporaba materialov naj se prilagodi estetiki ter
funkcionalni, tehnološki in energetski racionalnosti objekta.
|
(5) Za
stanovanjske objekte velja, da morajo imeti vsaj eno stranico vzporedno
s prometnico. Vhod v objekt je lahko največ pol etaže nad terenom.
Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti na območju
stanovanjske gradnje najmanj 4 metre, oziroma tolikšni, da zagotavljajo
osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo
na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno –
varstvenimi in obrambnimi predpisi. |
(6)
Zasaditve se izvedejo z avtohtonim drevjem in grmovjem. Okoli objektov
ali ureditev se lahko postavi ograja, ki se v primeru postavitve žične
ograje čim bolj obsadi. |
(7) Ob
športnih in igralnih površinah se lahko postavijo zaščitne mreže, ki se
oblikovno in pozicijsko prilagodijo namenu. |
(8)
Urejanje zelenih površin, rekreacijskih
površin, otroških igrišč se izvaja v skladu z veljavnimi standardi. |
d)
Ostali pogoji – omilitveni ukrepi |
(1) V EUP RA
33 velja II. SVPH. V kolikor se bo v prihodnje izkazalo, da pasivna
zaščita na fasadah objektov z varovanimi prostori v EUP RA 33 (oznaka
PNRP je SB) ne omogoča zadostne zaščite prebivalcev pred hrupom (npr.
zaradi povečanja prometa po železniški progi ipd.), naj se pristopi k
ponovni preučitvi potrebnih ukrepov za zaščito prebivalcev stavb z
varovanimi prostori pred hrupom, ki ga povzroča železniški promet v EUP
EU_22 (oznaka PNRP je PŽ). |
|
54. člen
|
(prostor
med cesto in železnico v Radencih) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
RA 11 je na območju z oznako PNRP ZP (parkovne površine), ki
so namenjeni ureditvi zelenih pasov s parkovno ureditvijo, možna
postavitev parkovnih elementov (paviljoni, stojnice, klopi,
fontane,ipd.) ter gradbenih inženirskih objektov (razen industrijskih
gradbenih kompleksov, obrambnih objektov, objektov za ravnanje odpadkov
ter pokopališča) ter objekti iz Priloge 1 v skladu s 46. členom.
Postavitev obvestilne neprometne signalizacije na tem območju ni
dovoljena. Obstoječa neprometna obvestilna signalizacija se lahko
rekonstruira, poruši in vzdržuje. Dovoljena je ureditev zelenih površin
in počivališč. Dovoljena je ureditev parkirnih površin pod pogojem, da
njihov delež ne presega deleža zelenih površin. Območje mora biti
zasajeno z drevjem in grmovjem v skladu s prometnimi predpisi. Objekti
in naprave morajo biti na celotnem območju oblikovno poenoteni.
|
|
55. člen
|
(območje
individualnih in vrstnih hiš v Radencih) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
RA 12, RA 35 so na območju z oznako PNRP SS, ki so namenjene
bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi, dopustni posegi v skladu
z 46. členom za naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
eno in
dvostanovanjske stavbe (dvojčki, vrstne hiše), |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
znotraj
stanovanjskega objekta so dovoljene nemoteče osebno storitvene
spremljajoče dejavnosti pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža
stanovanjske funkcije in ne vpliva na zunanjo podobo stanovanjskega
objekta (pisarne in poslovni prostori namenjeni lastnemu poslovanju
podjetij, samostojne prodajalne in butik, lekarne in prodajalne očal in
druge osebno storitvene dejavnosti ter garažne stavbe) in iz skupine
nestanovanjskih objektov še avtopralnice ter polirnice v RA 12, |
·
stavbe za promet in
izvajanje komunikacij - garažne stavbe, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene nikjer - pomožne stavbe: drvarnica, lopa,
ropotarnica, letna kuhinja, ute in podobno), |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in
podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1) Etažnost
objektov v RA 12 je lahko do K+P+M, v RA 35 pa so objekti lahko le
pritlične izvedbe (do K+P). Tlorisna oblika objektov mora biti
podolgovata ali kvadratna. |
(2) Objekti
morajo imeti enotno obcestno gradbeno linijo z upoštevanjem sanitarno –
tehničnih, požarno – varstvenih in obrambnimi predpisi ter ne delujejo
škodljivo na sosednje objekte. V EUP RA 35 se upošteva obstoječa
morfologija postavitve objektov (gradbena linija, orientacija
objektov,…) in tipologija obstoječe pozidave (naklon strehe, tlorisni,
smer slemena, obdelava fasade in višinski gabariti,..). Novi
stanovanjski objekti so pravokotne oblike. Razvrščeni so od južnega dela
zemljišča proti severnemu. Sleme orientirano po daljši stranici objekta
v smeri vzhod - zahod. |
(3)
Pritličje v RA 12 je lahko največ pol etaže nad terenom. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Strehe v
RA 12 so dvokapne z naklonom od 30 do 45°. Dvokapni deli objektov se
lahko kombinirajo z ravnim ali enokapnim delom objekta. Kritina mora
biti v opečnih, sivih ali rjavih barvah. Strehe v RA 35 so enokapne z
naklonom 5˚. Vsi objekti v EUP RA 35 morajo imeti enotne naklone in
enotne kritine. |
(2) Na
fasadah je dovoljena tudi uporaba drugih sodobnih materialov (fasadne
plošče). |
(3)
Zasaditve se izvedejo z avtohtonim drevjem in grmovjem. Okoli objektov
ali ureditev se lahko postavi ograja, ki se v primeru postavitve žične
ograje obsadi. Urejanje zelenih površin,
rekreacijskih površin, otroških igrišč se izvaja v skladu z veljavnimi
standardi. |
|
56. člen
|
(individualna stanovanjska gradnja ˝stari Radenci˝) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
RA 15, RA 15/1, RA 19, RA 17, BO 2, BO 5 so na območju z oznako
PNRP SS, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi
dejavnostmi in SSm, ki so namenjene mešanim stanovanjskim
površinam (bivanju in spremljajočim dejavnostim), dopustni posegi
v skladu s 46. členom, za naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
eno in
dvostanovanjske stavbe, |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
znotraj
stanovanjskega objekta so dovoljene osebno storitvene spremljajoče
dejavnosti pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske
funkcije in ne vpliva na zunanjo podobo stanovanjskega objekta (pisarne
in poslovni prostori namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, samostojne
prodajalne in butiki, lekarne in prodajalne očal in druge storitvene
dejavnosti ter garažne stavbe). Dozidava obstoječih obrtnih objektov je
možna v EUP RA 15, RA 15/1 pod pogojem, da ni presežen faktor
zazidanosti ter dejavnost ne povečujejo negativnih vplivov na okolje.
Dejavnosti, za katere bi bilo potrebno izdelati presojo vplivov na
okolje so prepovedane, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene nikjer (nadstrešnice na avtobusnih in drugih
postajališčih, pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna
kuhinja, ute in podobno), |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in
podobno, |
·
obstoječe kmetije se
lahko obnavlja, rekonstruira in vzdržuje, novi kmetijski objekti, razen
pomožni, enostavni in nezahtevni kmetijski objekti v naselju Radenci,
so prepovedani, |
·
obstoječe
nestanovanjske stavbe oz. dejavnosti se lahko rekonstruira, vzdržuje in
gradi v obstoječih gabaritih, razen v EUP RA 17, |
·
poslovne stavbe na
EUP RA 15, RA 15/1, RA 17, BO 2, BO 5, |
·
gostinske in
trgovske stavbe (trgovske do 100 m2) v EUP RA 15 in RA 15/1, |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena v EUP RA 15, RA 15/1, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene nikjer - pomožne stavbe: drvarnica, lopa,
ropotarnica, letna kuhinja, ute in podobno), |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in
podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1.
|
|
(2) V EUP
RA 15/1 na območju, ki je namenjeno drugim centralnim dejavnostim
(sakralnim objektom, ipd.), so na območju z oznako PNRP CD,
dopustni posegi v skladu s 46. členom za, naslednje vrste objektov: |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
stavbe za opravljanje
verskih obredov s pripadajočimi objekti, |
·
garažne stavbe, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
(3) V EUP
RA 15 so na območju z oznako PNRP CU (kapelice, gasilski
domovi, vrtci, trgovine, ipd.), ki so namenjene osrednjim centralnim
dejavnostim s stanovanjskimi objekti, dopustni posegi v skladu s 46.
členom, za naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
večstanovanjske
stavbe s pripadajočimi objekti, |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
poslovne in upravne
stavbe, |
·
stavbe za
opravljanje verskih obredov, župnišča, |
·
gostinske in trgovske
stavbe (trgovske do 100 m2), |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena, |
·
garažne stavbe, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene nikjer - pomožne stavbe: drvarnica, lopa,
|
·
ropotarnica, letna
kuhinja, ute in podobno, |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in
podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov |
·
ter pokopališča), od
industrijskih gradbenih kompleksov le kotlovnice in sončne elektrarne
|
·
na strehah objektov,
kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
(4) V EUP
RA 15/1 so na območju z oznako PNRP ZD (druge urejene zelene
površine), dopustni posegi iz 46. člena, za naslednje objekte:
|
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča, industrijskih gradbenih kompleksov), |
·
objekti iz Priloge 1.
|
b)
Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1)
Stanovanjski objekti so etažnosti do K+P+1 ali do K+P+M. Pri objektih
etažnosti K+P+1, pod dvokapno streho ni kolenčnega zidu, strešna lega
mora ležati na strešni plošči, prostor pod streho je lahko izkoriščen,
na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Na mansardah so lahko
izvedena strešna okna, pultna okna in frčade. |
(2) Višina
večstanovanjskih in objektov namenjenih centralnim dejavnostim je največ
do K+P+2, če to dopušča višinska zasnova okoliških objektov. Pri
objektih etažnosti K+P+2, pod streho ni kolenčnega zidu, strešna lega
mora ležati na strešni plošči, prostor pod streho je lahko izkoriščen,
na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Sprememba višine mora
biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljena s prikazom višin sosednjih objektov. Objekti so lahko
podkleteni, pri določanju kote kleti v nižini se upošteva višina talne
vode. |
(3) Sakralni
objekti in zvoniki ob gasilskih domovih na območju CU in CD so lahko
višji. Velikost in višina teh objektov se prilagodi namenu. |
(4) Glavna
fasada objekta v RA 17 mora biti krajša in orientirana proti cesti.
Objekti morajo biti s krajšo stranico postavljeni vzporedno s
prometnico. Odmik od prometnice mora biti enak kot pri sosednjih
objektih, ob upoštevanju prometno – varnostnih predpisov. Pritličje
objekta mora biti na terenu, razen ko to ni racionalno zaradi možnosti
poplavljanja. |
(5) Objekti
morajo imeti enotno obcestno gradbeno mejo. Objekt mora imeti vsaj eno
stranico vzporedno s prometnico. Odmik stanovanjskega objekta ob
Kapelski cesti mora biti vsaj 5 m od prometnice in ob Gubčevi 5 m od
prometnice, v primeru centralnih dejavnosti v objektu je odmik lahko
večji. Na posameznih območjih EUP RA 15/1 je pri novogradnjah stavb
potrebno upoštevati omejitve, ki so podane z gradbeno mejo, ki je
razvidna iz grafičnih prikazov izvedbenega dela, v EUP RA 19 pa
strokovne rešitve glede parcelacije, gradbenih mej in linij, ki so v
prilogi tega akta. Gradbene meje iz prejšnjega stavka v EUP RA 19
veljajo pri gradnji manj zahtevnih stavb. Pri EUP RA 15/1 se upošteva
priložena strokovna rešitev ureditve vzporedne prometne povezave med
Finžgarjevo in Kajuhovo ulico v naselju Radenci. Pritličje stavbe sme
biti največ pol etaže nad terenom. |
(6) Razmiki
med objekti morajo biti tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno
zemljišče okoli objekta in da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte,
skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi
predpisi. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Strehe
so dvokapne z naklonom od 30 do 45°, s smerjo slemena po daljši stranici
objekta v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne
tipologije gradnje pretežno opečne. Na območju EUP RA 15/1 so strehe
lahko tudi ravne in enokapne. Strešne frčade in pultna okna so dovoljene
na mansardah. Dvokapni deli objektov se lahko kombinirajo z ravnim ali
enokapnim delom objekta. Kritina mora biti v opečnih, sivih ali rjavih
barvah |
(2)
Štirikapne strehe so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v
primerih zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete obstoječe tipologije
pozidave, kar mora biti utemeljeno s slikovnimi prikazi sosednjih
objektov v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
|
(3) Tlorisna
oblika objektov je podolžna, lahko je lomljena ali kvadratna.
|
(4) Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Okoli stanovanjskih
objektov se lahko postavi ograja, ki se v primeru žične izvedbe, obsadi.
|
(5)
Trgovski, proizvodni, skladiščni, servisni in obrtni objekti se morajo
ograditi z netransparentno ograjo vsaj do višine 2,0 m, ki se lahko
obsadi z zeleno avtohtono živico. Ograja je lahko žična ali
transparentna, če je ob njej zasajena živa meja. |
(6) Pri
zasaditvah se uporablja avtohtono vegetacijo.
Urejanje zelenih površin, rekreacijskih
površin, otroških igrišč se izvaja v skladu z veljavnimi standardi. |
d)
Ostali pogoji – omilitveni ukrepi: |
(1) Na
območju EUP RA 15 in RA 17 z oznako PNRP SS velja za prvo vrsto stavb z
varovanimi prostori ob regionalni in glavni cesti III. SVPH. Za
preostala območja EUP RA 15 in RA 17 veljajo določila glede SVPH iz
121. člena. |
|
57. člen
|
(rekreacijske površine v Radencih) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
RA 18 na območjih namenjenih za šport in rekreacijo, z oznako PNRP
BC, so dopustni posegi iz 46. člena tega odloka, za naslednje
objekte: |
·
nestanovanjske
stavbe skladne z namembnostjo območja: |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena: športne dvorane - na območju je dovoljena gradnja
objektov za potrebe športa in rekreacije, katerih tipologija naj bo
skladna z namembnostjo v kombinaciji s kulturnimi, razvedrilnimi,
izobraževalnimi in gostinskimi dejavnostmi. Območje naj služi
prvenstveno športu, rekreaciji, oddihu in potrebam otrok,
|
·
garažne stavbe,
|
·
druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene nikjer - pomožne stavbe, |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1) Etažnost
objektov je pritlična. Tribune in podobni objekti se glede višin
prilagodijo namenu. |
(2) Tlorisna
oblika objektov se prilagaja namenu. Velikost objektov je omejena samo z
njihovimi funkcionalnimi potrebami. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Strehe
se prilagajajo namenu. Na strehah/tribuni je možna ureditev sončnih
sprejemnikov. Na strehah so lahko izvedena strešna okna. Kritina mora
biti v opečnih, sivih ali rjavih barvah. Ravne strehe se lahko ozeleni. |
(2) Oblikovanje objektov naj izhaja iz
funkcionalnih potreb in trendovskih usmeritev. Pri oblikovanju objektov
za potrebe športa se naj uporablja čim več naravnih materialov.
|
(3) Pri oblikovanju otroških igrišč je
potrebno zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3-6,
6-12 let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve zaradi varstva
otrok. Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale. Sprehajalne
poti se naj utrdijo in opremijo s klopmi, koši za odpadke. Urejanje
zelenih površin, rekreacijskih površin, otroških igrišč se izvaja v
skladu z veljavnimi standardi. |
(4)
Prepovedane so intenzivne barve fasad, prepovedano je risanje/dodajanje
okraskov. |
(5) Pri
zasaditvi se uporablja avtohtono drevje in grmovje. |
(6)
Rekreacijska cona se lahko ogradi, zaščitne mreže ob igralnih površinah
se oblikovno in pozicijsko prilagodijo namenu. |
|
58. člen |
(območje
centralnih dejavnosti) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
RA 22 na območju z oznako PNRP CU, ki so namenjene osrednjim
centralnim dejavnostim in drugim podobnim dejavnostim, so dopustni
posegi v skladu z 46. členom, za vrste objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
stanovanje znotraj
nestanovanjskega dela stavbe, |
·
nestanovanjske
stavbe v kombinaciji z bivanjem: |
·
gostinske stavbe
(gostilne, gostišča, restavracije in točilnice), |
·
poslovne in upravne
stavbe (druge poslovne stavbe), |
·
trgovske in stavbe za
storitvene dejavnosti, |
·
skladiščne in
montažne hale, |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene nikjer - pomožne stavbe: drvarnica, lopa,
ropotarnica, letna kuhinja, ute in podobno, |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in
podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
(2)
Obstoječe stanovanjske stavbe je dovoljeno rekonstruirati, nadzidati,
prizidati. K obstoječim stanovanjskim objektom je možna gradnja drugih
nestanovanjskih stavb, ki niso uvrščene nikjer - pomožne stavbe, kot so
drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute in podobno ter ostale
pritikline, kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski
vrtovi in podobno. Novogradnje samostojnih stanovanjskih objektov so
prepovedane. |
(3) Na
območju zelenih površin z oznako podrobne namenske rabe ZD je
območje namenjeno urejanju razbremenilnega bazena, dovoljeni so posegi
iz 46. člena odloka za gradbene inženirske objekte (razen
obrambnih objektov, objektov za ravnanje odpadkov, pokopališča in
industrijskih gradbenih kompleksov) in posege iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1) Etažnost
objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Tlorisna oblika objektov mora biti
podolgovata ali kvadratna. Pri objektih etažnosti K+P+1 pod dvokapno
streho ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči,
prostor pod streho je lahko izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko
le strešna okna. Pri dvokapnih objektih z etažnostjo K+P+M so na
dvokapnih strehah poleg strešnih oken lahko pultna okna in frčade.
|
(2) Pri vseh
novogradnjah in parcelacijah na območju je potrebno upoštevati omejitve,
ki so podane z gradbeno mejo, ki je razvidna iz grafičnih prikazov
izvedbenega dela v EUP RA 22. Znotraj gradbenih mej morajo biti razmiki
med objektom in parcelno mejo najmanj 4,0 m in najmanj tolikšni, da
zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne
delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno –
tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi. |
(3) Na
podlagi geološke presoje je možno umestiti eventualno manjkajoča
parkirišča pod objekti. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Strehe
so lahko dvokapne, enokapne ali ravne. Enokapne morajo imeti naklon od 5
do 10°, dvokapne pa do 45°. |
(2) Dvokapni
deli objektov se lahko kombinirajo z ravnim ali enokapnim delom objekta.
Strehe so v opečni, sivi ali rjavi barvi. |
(3)
Zasaditev se izvede z avtohtonim drevjem in grmovjem. Okoli
stanovanjskih objektov se lahko postavi ograja. Žična ograja se obsadi.
Okoli manipulativnih (skladiščnih) površin nestanovanjskih objektov se
postavi ograja ali izvede zasaditev. |
|
59. člen |
(območje
večstanovanjske gradnje v Radencih) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
RA 21, RA 23 je na območju z oznako PNRP SS, ki so
namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi in SSm,
ki so namenjene mešanim stanovanjskim površinam (bivanju in
spremljajočim dejavnostim), dopustna gradnja v skladu s 46. členom, za
naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
večstanovanjske
stavbe s pritiklinami. |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
dovoljene so
nestanovanjske dejavnosti v pritličju objektov pod pogojem, da ne
vpliva na zunanjo podobo objekta (pisarne in poslovni prostori namenjeni
lastnemu poslovanju podjetij, samostojne prodajalne in butiki, lekarne
in prodajalne očal in druge osebno storitvene dejavnosti, bife), |
·
garažne stavbe,
|
·
druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene nikjer - pomožne stavbe: drvarnica, lopa,
ropotarnica, ute in podobno, |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in
podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne, na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
(2) Na
območju s podrobno namensko rabo N, ki je območje za potrebe
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (zaklonišče) je dovoljena
gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev in prizidava objekta
ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gradbenih
inženirskih objektov namenjeni dejavnosti na območju ter objekti iz
Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti |
Etažnost
objektov je do K+P+3. Na območju N so objekti (zaklonišče) vkopani. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Strehe
so lahko ravne, enokapne ali dvokapne. Enokapne morajo imeti naklon od 5
do 10°, dvokapne pa do 45°. Nad streho zaklonišča je zelenica.
|
(2) V EUP RA
23 se pri oblikovanju objektov v nizu
mora posnemati osnovna morfologija (postavitev, lega, odmik, ipd.) in
tipologija (barve fasad in streh, materiali, naklon strehe, okna, ipd.)
obstoječih objektov. Ob novogradnjah ali rekonstrukcijah
celotnega niza je dopustno svobodno oblikovanje objektov. |
(3) Na
fasadah je dovoljena tudi uporaba drugih sodobnih materialov (fasadne
plošče). |
(4)
Zasaditev se izvede z avtohtonim drevjem in grmovjem. Območje se lahko
ogradi. Žična ograja se obsadi. V okolici večstanovanjskih objektov se
izvede zasaditev (drevje in grmovje) in območje nameni tudi ureditvi
otroških igrišč. Urejanje zelenih
površin, rekreacijskih površin, otroških igrišč se izvaja v skladu z
veljavnimi standardi. |
|
60. člen
|
(površine
drugih območij - BD) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
RA 7 na območju z oznako PNRP BD,
ki je namenjeno obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim,
poslovnim, muzejskim, turističnim in proizvodnim dejavnostim in je
dopustna gradnja v skladu s 46. členom, za naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
stanovanje znotraj
dejavnosti (rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitev obstoječih),
|
·
nestanovanjske
stavbe, vse v povezavi z dejavnostjo na območju: |
·
poslovne in upravne
stavbe, |
·
trgovske in
storitvene dejavnosti, |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena, |
·
skladišča, delavnice
(mirne obrtne delavnice, pekarna, tiskarna, avtopralnica, avtomehanična
delavnica in podobno) ter garažne stavbe. Dejavnosti, za katere bi bilo
potrebno izdelati presojo vplivov na okolje so prepovedane.
|
·
gostinske stavbe, |
·
trgovske stavbe
namenjene dejavnosti na območju, |
·
druge nestanovanjske
stavbe (razen kmetijskih, obrednih in pokopaliških), |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1) Etažnost
objektov je največ P+M ali P+1. Pri objektih etažnosti P+1, pod dvokapno
streho ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči,
prostor pod dvokapno streho je lahko izkoriščen, na tovrstnih objektih
so lahko le strešna okna. Pri dvokapnih objektih z etažnostjo P+M so na
strehah poleg strešnih oken lahko pultna okna in frčade. Muzejski,
turistični in podobni objekti lahko posnemajo arhitekturo iz časa
ustanovitve zdravilišča. |
(2) Objekti
ne smejo biti višji kot 12 m. Tlorisna zasnova objekta naj izhaja iz
njegovih funkcionalnih potreb. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Strehe
so lahko ravne, enokapne ali dvokapne. Dvokapni deli objektov se lahko
kombinirajo z ravnim ali enokapnim delom objekta. Strehe so v opečni,
sivi ali rjavi barvi. |
(2)
Tipologija objektov naj izhaja iz njihove namembnosti. |
(3) Na
fasadah je dovoljena uporaba sodobnih materialov. Uporaba materialov naj
se prilagodi tehnološki in energetski racionalnosti objekta.
|
(4)
Zasaditev se izvede z avtohtonim drevjem in grmovjem. Območje se ogradi
z netransparentno ograjo ali z žično, ki se obsadi. |
d)
Ostali pogoji – omilitveni ukrepi |
(1) Poleg
navedenih pogojev za EUP RA 7 se upoštevajo omilitveni ukrepi, ki so za
območja ohranjanje narave navedeni v 110. členu tega odloka.
|
|
61. člen
|
(apartmajsko naselje) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
RA 32 na območjih stavbnih zemljišč, namenjenim turističn -
rekreacijskim dejavnostim, z oznako PNRP BTm, so dopustni posegi
iz 46. člena tega odloka za objekte: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
eno, dvo in
večstanovanjske stavbe, le kot počitniške stavbe v turistične namene, |
·
nestanovanjske
stavbe, vse v povezavi z dejavnostjo na območju: |
·
gostinske, trgovske
in storitvene dejavnosti, |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena, |
·
garažne stavbe, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti |
(1) Etažnost
eno in dvostanovanjskih objektov je do P+M ali do P+1, etažnost
večstanovanjskih in nestanovanjskih objektov je do K+P+1+M ali do K+P+2.
Pri objektih etažnosti P+1 in K+P+2, pod dvokapno streho ni kolenčnega
zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči, prostor pod streho je
lahko izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Pri
dvokapnih objektih z etažnostjo P+M ali K+P+1+M so na strehah poleg
strešnih oken lahko pultna okna in frčade. Eno in dvostanovanjske enote
so lahko montažne izvedbe. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Strehe
so lahko ravne, enokapne ali dvokapne. Dvokapni deli objektov se lahko
kombinirajo z ravnim ali enokapnim delom objekta. Strehe so v opečni,
sivi ali rjavi barvi. |
(2) Na
fasadah je dovoljena tudi uporaba drugih sodobnih materialov (fasadne
plošče) ter kombinacije z lesom. |
|
(3) Območje
se lahko ogradi z netransparentno ograjo ali z žično, ki se obsadi. |
|
|
|
62. člen
|
(prostorsko izvedbeni pogoji za območje podeželskih naselij v ravninskem
svetu - SK) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
BO 1, BO 3, ŠR 1, RI 1, TU 1, HM 1, HM 3, OK 3 na
območju z oznako PNRP SK, ki so namenjene stanovanjskim površinam
za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi, so dopustni posegi v skladu s 46. členom, za
naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
eno in dvo
stanovanjske stavbe (samostojne hiše, kmečke hiše, podeželske hiše,
dvojčki in |
·
podobne
enostanovanjske hiše), |
·
stanovanjske stavbe
za posebne družbene skupine, |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
gostinske stavbe:
penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z
nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij, gostilne,
restavracije in točilnice, |
·
poslovne in upravne
stavbe: stavbe javne uprave - in sicer samo stavbe s pisarnami in
poslovnimi prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, različnih
društev, ipd. in druge poslovne stavbe - in sicer samo stavbe s
pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju
podjetij, |
·
trgovske stavbe (do
100 m2) in sicer samo samostojne prodajalne in butiki,
prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti, ipd in stavbe za storitvene
dejavnosti, vključno z drugimi obrtnimi/proizvodnimi delavnicami iz
skupine industrijskih stavb in skladišč (kot so pekarne, tiskarne,
mizarske, avtomehanične in podobne delavnice s skladišči, samostojna
skladišča, rezervoarji, silosi) pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni
hrupa ter ne predstavljajo vizualno degradacijo prostora. Dejavnosti, za
katere bi bilo potrebno izdelati presojo vplivov na okolje so
prepovedane, kar ne velja za kmetijske. |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena - in sicer samo dvorane za družabne prireditve,
muzeji, knjižnice, stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo, stavbe za zdravstveno oskrbo - in sicer samo zasebne ambulante in
veterinarske ambulante, |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, skladne z namembnostjo območja ali
namenjene javni rabi, |
·
druge nestanovanjske
stavbe (razen zidanic). Prepovedano je postavljanje netipičnih objektov,
kot so kašče, kozolci, ipd. ne glede na vrsto objektov.
|
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in
podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1) Etažnost
objektov je lahko do K+P+1 ali do K+P+M. V kolikor je objekt podkleten
je lahko vhod v objekt največ pol etaže nad terenom, oz. klet je lahko
pol etaže nad okoliškim terenom, etažnost pri tovrstnem objektu je do
K+P. Pri objektih etažnosti K+P+1 ali K+P, pod streho ni kolenčnega
zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči, prostor pod streho je
lahko izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna.
|
(2) Višina
kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno
izpostavljeni v širšem prostoru oz. predstavljati nove dominante v
prostoru, kar mora biti vkomponirano v silhueto naselja in prikazano ter
utemeljeno v projektni dokumentaciji. Silosi so lahko visoki do 12,5 m.
Silosi ne smejo biti umeščeni na robu oz. vhodu naselja ali zaselka,
kjer bi bili vidno izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju domačije ter se
jih izdatno obsadi. Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj
prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. |
(3) Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in
javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe in spremljajoče
dejavnosti) se gradi ob cesti, pri tem se upošteva obstoječa ulična gradbena linija (če je izrazita) ali največ v
10,0 m enotnem odmiku od kategoriziranih državnih in občinskih cest (od roba asfalta), če gradbene linije ni.
Objekte za kmetijsko proizvodnjo se gradi v notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova
razporeditve objektov drugačna. Objekte za spremljajoče dejavnosti se lahko gradi tudi v notranjosti parcele.
V kolikor ni prostorskih možnosti za gradnjo oz. širitev kmetij in objektov za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti
ob domačiji se le te lahko uredi, kot samostojne objekte, na sosednjih stavbnih zemljiščih domačije v 10,0 m
odmiku od obstoječe gradbene linije, v kolikor gradbene linije ni zaznati pa v 20,0 m odmiku od javne ceste.
|
(4) Odmik
objekta od prometnice mora zagotavljati prometno varnost. Razmiki med
objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj 4 metre in najmanj
tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta,
da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno –
tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi. |
c) Pogoji
glede oblikovanja |
(1)
Tradicionalna tipologija zazidave se ohranja. Objekti morajo biti
oblikovani regionalno – ali z uporabo materialov, tipičnih za lokalno
arhitekturo ali s posnemanjem tradicionalnih stavbnih proporcev in
oblik. Oblika sakralnih objektov se prilagodi namenu in je skladna s
kulturno varstvenimi pogoji in soglasji. |
(2) Tlorisna
oblika objektov je podolgovata, lahko je lomljena. Kvadratni tlorisi so
možni na območju obstoječih kvadratnih gradenj, tovrstna umestitev mora
biti utemeljena v projektni dokumentaciji s prikazom sosednjih objektov.
K osnovnim objektom je dopustna gradnja prizidkov oz. pritiklin.
|
(3) Strehe
na stanovanjskih objektih na območju ohranjene tradicionalne gradnje so
enakokotne dvokapnice z naklonom od 30 do 45°, strešni material mora
biti opečen. Prizidkom se streha lahko podaljša ali se izvede z manjšim
naklonom. |
(4) Strehe
na novih stanovanjskih objektih izven območij strnjenih tradicionalnih
delov naselij so dvokapnice v naklonu od 30 do 45°, ki se lahko
kombinirajo z ravno streho. Štirikapne strehe so dopustne na območju
obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete
obstoječe tipologije pozidave. Tovrstno oblikovanje streh mora biti
utemeljeno v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljena
s prikazom sosednjih objektov. Zaradi velikosti poslovnih, obrtnih in
kmetijskih objektov so lahko strehe manjšega naklona in sicer
dvokapnice, naklona od 10 do 45°. Ti objekti so lahko izvedeni do
maksimalne višine 12,00 m (višina od terena okoliškega objekta do
slemena objekta). Strehe naj bodo v opečni, rjavi in sivi barvi. Ravne
in enokapne strehe so možne na enostavnih in nezahtevnih objektih ter
ostalih pomožnih objektih in pritiklinah, ki so manjši od osnovnega
objekta (garaže, nadstreški, pokritih terasah, zimski vrtovi, vetrolovi,
drvarnice) ter trgovskih in storitvenih objektih. |
(5) V
strnjenih naseljih in zaselkih morajo biti smeri slemen usklajene z
obstoječo zazidavo, praviloma pa so smeri slemen vzporedne s cesto.
Sleme objekta mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. |
(6) Na
strehi se lahko izvajajo strešna okna, frčade in pultna okna. Strešne
frčade oz. kukerli ter pultna okna so lahko z dvokapno streho ali ravno
strešico in zidcem ob straneh. Dopustna je izvedba čopov, kjer so
avtohtoni oziroma prevladujoči. |
(7) Na
kmetijskih objektih so strehe dvokapne, na pomožnih, nezahtevnih,
enostavnih objektih in prtiklinah so lahko tudi enokapne. Višina
kmetijskih objektov se prilagodi namenu, ki pa ne smejo vizualno
izstopati iz višinskega gabarita naselja ali predstavljati novo
dominanto v prostoru. Strehe silosov se prilagodi namenu. |
(8) Fasade
se lahko kombinirajo z lesom. Vsi dodatki na objektu morajo biti iz
naravnih materialov. |
d)
Ostali pogoji – omilitveni ukrepi |
(1) Poleg
navedenih pogojev za EUP TU 1, HM 1, HM 3, se upoštevajo omilitveni
ukrepi, ki so za območja ohranjanje narave navedeni v 110. členu tega
odloka. |
|
|
|
63. člen
|
(prostorsko izvedbeni pogoji za stanovanjska območja, podeželska naselja
in zaselke v gričevnatem svetu - SS, SK) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
MU 1, MU 2, MV 1, HV 1, RV 1, RV 2, TV 1,
PA 1, PA 2, KV 1, KV 4, KV 5, KV 5/1, KV 8, SK 1, SK
2, KC 1, OK 1, OK 2, RD 1, RD 2, RD 3, KO 1, JV 1, JV 2, JV 3, JV 4, JV
5, JV 6, ZK 1 je na območju z oznako PNRP SK, ki so namenjene
stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in
površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi ter na območju z oznako PNRP
SS, ki so namenjena stanovanjski gradnji s spremljajočimi
dejavnostmi, je dopustna gradnja v skladu s 46. členom, za
naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
eno in dvo
stanovanjske stavbe (samostojne hiše, kmečke hiše, podeželske hiše,
dvojčki in podobne enostanovanjske hiše), |
·
večstanovanjske
stavbe - na mestu obstoječih ali v neposredni bližini,
|
·
stanovanjske stavbe
za posebne družbene skupine, |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
gostinske stavbe in
sicer: penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z
nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij (tudi kampi,
šotorišča, ob dejavnosti in v skladu z predpisi), gostilne, restavracije
in točilnice, mladinska prenočišča, počitniški domovi in druge gostinske
stavbe, ki niso razvrščene drugje, |
·
poslovne in upravne
stavbe: samo pisarne in poslovni prostori lokalnih skupnosti, krajevnih
uradov, različnih društev ipd., stavbe s pisarnami in poslovnimi
prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, kot del
stanovanjskega objekta, kot prizidek k stanovanjskemu objektu ali kot
del druge dejavnosti, |
·
trgovske (do 100 m2):
samostojne prodajalne in butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske
dejavnosti, ipd. |
·
stavbe za storitvene
dejavnosti, vključno z drugimi obrtnimi/proizvodnimi delavnicami iz
skupine industrijskih stavb (kot so pekarne, tiskarne, mizarske,
avtomehanične in podobne delavnice s skladišči in samostojna skladišča
rezervoarji in silosi) pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa
ter ne predstavljajo vizualno degradacijo prostora. Dejavnosti, za
katere bi bilo potrebno izdelati presojo vplivov na okolje so
prepovedane, kar ne velja za kmetijske. |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena: dvorane za družabne prireditve, muzeji in knjižnice,
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, stavbe za
zdravstveno oskrbo, |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali za
nemene javne rabe, |
·
druge nestanovanjske
stavbe; vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima potencialni
|
·
investitor v lasti in
izkazani obdelavi vinograd v površini 3000 m2. Prepovedano je
postavljanje netipičnih objektov, kot so kašče, kozolci, ipd. ne glede
na vrsto objektov. Na območju s podrobno namensko rabo SS so
kmetijske stavbe prepovedane. V EUP KV 5/1 je možna ureditev
postajališča s spremljajočimi objekti in napravami za avtodome. |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in
podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov
le kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1) Etažnost
objektov je do K+P+M ali do K+P+1. Pri objektih etažnosti K+P+1 ali K+P,
pod dvokapno streho ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na
strešni plošči, prostor pod streho je lahko izkoriščen, na tovrstnih
objektih so lahko le strešna okna. Na objektih K+P+M so lahko strešna
okna, pultna okna ali frčade. |
(2) Višina
kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno
izpostavljeni v širšem prostoru oz. predstavljati nove dominante v
prostoru. Ti objekti morajo biti vkomponirani v silhueto naselja in
prikazano ter utemeljeno v projektni dokumentaciji. Silosi so lahko
visoki do 12,5 m. Silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na
robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Umeščajo se v
notranjosti ali ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. Oblikovanje
nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani
tipologiji prostora. |
(3) Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in
javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in ostale poslovne, javne stavbe in spremljajoče
dejavnosti) se gradi ob cesti, pri tem se upošteva obstoječa ulična gradbena linija (če je izrazita) ali največ v
10,0 m enotnem odmiku od kategoriziranih državnih in občinskih cest (če gradbene linije ni ali ni izrazita).
Odstopanja pri umeščanju objektov na parcelo, iz prejšnjega stavka, so možna, če za predpisane odmike
objektov ni prostorskih možnosti zaradi strmega ali plazovitega terena, utesnjenosti prostora, odmika od
zavarovanih območij ali sledi obstoječemu vzorcu zazidave, ipd., kar mora biti prikazano in utemeljeno v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja. Objekte za kmetijsko proizvodnjo, obrtne stavbe se gradi v notranjosti
parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prav tako
prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji. Gostinske, trgovske objekte, kot pritikline k stanovanjskemu
objektu ter objekte za spremljajoče dejavnosti se lahko gradi tudi v notranjosti parcele. V kolikor ni prostorskih
možnosti za gradnjo oz. širitev kmetij in objektov za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti se le te lahko uredi,
kot samostojne objekte, na sosednjih stavbnih zemljiščih v 10,0 m odmiku od obstoječe gradbene linije, v kolikor
gradbene linije ni zaznati pa v 20,0 m odmiku od javne ceste.
|
c) Pogoji glede oblikovanja
|
(1) Potrebno
je ohranjati tradicionalno tipologijo zazidave na razloženih slemenskih
naseljih z manjšimi individualnimi stanovanjskimi objekti, katerih
namembnost je skladna z dopustno namembnostjo na območju. |
(2) Objekti
naj bodo vzdolžno zasnovani, tlorisi, ki so lahko lomljeni v ključ.
Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu, če objekt upošteva
tradicionalno morfologijo in tipologijo, značilno za območje. V
strnjenih naseljih in zaselkih morajo biti smeri slemen usklajene z
obstoječo zazidavo, praviloma pa so smeri slemen vzporedne s cesto.
Sleme objekta mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. |
(3) Strehe
na stanovanjskih objektih na območju ohranjene tradicionalne gradnje so
enakokotne dvokapnice z naklonom od 30 do 45°, strešni material mora
biti bobrovec ali druga kritina opečne barve. Prizidkom na teh območjih
se streha lahko podaljša, naklon je od 30 do 45°. Na nestanovanjskih
objektih, enostavnih in nezahtevnih objektih so lahko druge kritine, ki
so lahko opečne, sive ali temno rjave barve. Dopustna je izvedba čopov,
kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči. |
(4) Strehe
na novih objektih izven območij strnjenih tradicionalnih delov naselij
so enakokotne dvokapnice v naklonu od 30 do 45°, ki se lahko kombinirajo
z ravno ali enokapno streho. Štirikapne strehe so dopustne na območju
obstoječih štirikapnic, v primeru zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete
obstoječe tipologije pozidave. Tovrstno oblikovanje streh mora biti
utemeljeno v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljena
s prikazom sosednjih objektov. Zaradi velikosti nestanovanjskih objektov
in na kmetijskih, nezahtevnih, enostavnih objektih in pritiklinah so
strehe lahko z manjšim naklonom in sicer dvokapnice, naklona od 10 do
45°. Ti objekti so lahko izvedeni do maksimalne višine 12,00 m (višina
od terena okoliškega objekta do slemena objekta). Te strehe naj bodo v
opečni, rjavi in sivi barvi. Ravne in enokapne strehe so možne tudi na
pomožnih objektih, ki so manjši od osnovnega objekta (garaže,
nadstreški, pokritih terasah, zimski vrtovi, vetrolovi, drvarnice,…).
|
(5) Fasade
se lahko kombinirajo z lesom. Vsi dodatki na objektu morajo biti iz
naravnih materialov. |
(6) Urbana
oprema, ki predstavlja značilen grajen ali krajinski ambient, mora biti
oblikovana enotno. Oblikovanje objektov mora izhajati iz morfologije
avtohtonega stavbarstva in mora biti oblikovano enotno za celotno
območje. Uporablja se naj predvsem les, opeko in kamen. |
(7)
Zasaditev okoli objektov ter strižene živice morajo biti iz nabora
avtohtonih rastlin. |
|
|
|
64. člen |
(območje
razpršene poselitve - A in razpršene gradnje) |
1.
Razpršena poselitev |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
V EUP EU
6-DPA, EU 11/1, EU 13/2, EU 13, EU 20, EU 22 na območjih
stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako PNRP A, ki so
namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in kmetijam z
dopolnilnimi dejavnostmi, so dopustni posegi iz 46. člena tega odloka,
za objekte: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
eno in dvo
stanovanjske (razen individualnih vil in vrstnih hiš),
|
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
poslovne in upravne
stavbe: stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori lokalnih skupnosti,
krajevnih uradov, različnih društev, ipd., stavbe s pisarnami in
poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, kot
del stanovanjskega objekta, kot prizidek k stanovanjskemu objektu ali
kot del druge dejavnosti, |
·
trgovske stavbe (do
100 m2) – samostojne prodajalne in butiki, prodajalne
dopolnilne kmetijske dejavnosti, ipd., kot del stanovanjskega objekta,
kot prizidek k stanovanjskemu objektu oz. kot del druge dejavnosti. |
·
storitvene
dejavnosti, vse pod pogojem, da so del stanovanjskega kompleksa, kot
prizidek k stanovanjskemu objektu ali kot del druge dejavnosti, |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena: dvorane za družabne prireditve, muzeji in knjižnice,
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, zasebne
ambulante in veterinarske ambulante, pomožne stavbe in tribune na
športnih igriščih, |
·
stavbe za promet in
izvajanje komunikacij, skladne z namembnostjo območja ali namenjene
javni rabi, |
·
gostinske stavbe:
samo penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z
nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij (kampi,
šotorišča, ob dejavnosti in v skladu z predpisi), gostilne, restavracije
in točilnice, druge gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev - in
sicer samo mladinska prenočišča, počitniški domovi in druge gostinske
stavbe, ki niso razvrščene drugje, |
·
stavbe za storitvene
dejavnosti vključno z drugimi obrtnimi/proizvodnimi delavnicami iz
skupine industrijskih stavb (kot so pekarne, tiskarne, mizarske,
avtomehanične in podobne delavnice s skladišči ali samostojnimi
skladišči, rezervoarji in silosi) pod pogojem, da ne presegajo mejne
ravni hrupa in vizualno ne degradirajo prostora. Dejavnosti, za katere
bi bilo potrebno izdelati presojo vplivov na okolje so prepovedane,
kar ne velja za kmetijske. |
·
druge nestanovanjske
stavbe; vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima potencialni
investitor v lasti in izkazani obdelavi vinograd v površini 3000 m2, |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in
podobno, |
·
gradbenih
inženirskih objekti; od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne, na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1) Etažnost
objektov je do K+P+M. Na objektih so lahko strešna okna, pultna okna ali
frčade. Strešne frčade oz. kukerli ter pultna okna so lahko z dvokapno,
enokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh. |
(2) Višina
kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno
izpostavljeni v širšem prostoru oz. predstavljati nove dominante v
prostoru. Umeščajo se v ozadju domačije oz. gospodarskih objektov ter se
jih izdatno obsadi. Silosi so lahko visoki do 12,5 m. Silosi ne smejo
biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na robu zaselka, kjer bi bili vidno
izpostavljeni. Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj
prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri umeščanju
višjih objektov so izjeme kadar gre za dominantne objekte v prostoru
tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve,…). |
(3) Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske
stavbe, vaško-gasilske domove, gostinske in spremljajoče dejavnosti se gradi ob cesti, pri tem se upošteva
obstoječa ulična gradbena linija (če je izrazita) ali največ v 10,0 m enotnem odmiku od kategoriziranih državnih
in občinskih cest, če gradbene linije ni ali ni izrazita. Odstopanja pri umeščanju objektov na parcelo, iz
prejšnjega stavka, so možna, če za predpisane odmike objektov ni prostorskih možnosti zaradi strmega ali
plazovitega terena, utesnjenosti prostora, odmika od zavarovanih območij, ali sledi obstoječemu vzorcu zazidave,
ipd., kar mora biti prikazano in utemeljeno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Objekte za kmetijsko
proizvodnjo in obrt se gradi v notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve
objektov drugačna, kar mora biti prav tako prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji. Gostinske, trgovske
objekte, kot pritikline k stanovanjskemu objektu ter objekte za spremljajoče dejavnosti se lahko gradi tudi v
notranjosti parcele. V kolikor ni prostorskih možnosti za gradnjo oz. širitev kmetij in objektov za spremljajoče in
dopolnilne dejavnosti se le te lahko uredi kot samostojne objekte, na sosednjih stavbnih zemljiščih v 10,0 m
odmiku od obstoječe gradbene linije, v kolikor gradbene linije ni zaznati pa v 20,0 m odmiku od javne ceste.
|
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Potrebno
je ohranjati tradicionalno tipologijo zazidave z individualnimi
stanovanjskimi objekti, katerih namembnost skladna z dopustno
namembnostjo na območju. |
(2) Tlorisna
oblika objektov je podolžna, lahko je lomljena. Kvadratni tlorisi so
možni le v zaselkih, kjer so ti obstoječi in sicer v primerih zapolnitve
vrzeli oz. kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Tovrstno
oblikovanje mora biti utemeljeno v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljena s prikazom sosednjih objektov. |
(3) Strehe
na objektih morajo biti enakokotne dvokapnice pod naklonom 30 do 45°,
strešni material mora biti bobrovec ali druga kritina opečne barve,
sleme mora biti vzporedno s plastnicami ali prometnico. Na
nestanovanjskih objektih, enostavnih in nezahtevnih objektih so lahko
tudi druge kritine, ki so opečne, sive ali temno rjave barve. Štirikapne
strehe so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih
zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete obstoječe tipologije pozidave z
manjšim naklonom od prepisanega. Tovrstno oblikovanje streh mora biti
utemeljeno v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljena
s prikazom sosednjih objektov. |
(4) Na
strehi se lahko izvajajo strešna okna, pultna okna ali frčade. Strešne
frčade oz. kukerli, pultna okna so lahko z dvokapno, enokapno ali ravno
strešico in zidcem ob straneh. Dopustna je izvedba čopov, kjer so
avtohtoni oziroma prevladujoči. |
(5) Objekt
mora imeti vsaj eno stranico vzporedno s prometnico oz. v primeru
gruče, zaselka skladno s tipologijo pozidave zaselka. Vhod v objekt je
lahko največ pol etaže nad terenom. Etaže objekta se morajo prilagajati
morfologiji terena. |
(6)
Ravne, enokapne strehe in dvokapne strehe z manjšim naklonom so možne na
pomožnih objektih, pritiklinah in enostavnih ter nezahtevnih objektih.
Na kmetijskih objektih, ne glede na zahtevnost, so strehe dvokapne z
manjšimi nakloni. Višina kmetijskih objektov je lahko visoka do 12 m. Ti
objekti so lahko kriti z opečno, rjavo in sivo bravo kritine. |
(7) Fasade
se lahko kombinirajo z lesom. Vsi dodatki na objektu morajo biti iz
naravnih materialov. |
(8) Urbana
oprema, ki predstavlja značilen grajen ali krajinski ambient, mora biti
oblikovana enotno. Oblikovanje objektov mora izhajati iz morfologije
avtohtonega stavbarstva in mora biti oblikovano enotno za celotno
območje. Uporablja se naj predvsem les, opeko in kamen. |
(9)
Zasaditev okoli objektov in strižene živice mora biti iz nabora
avtohtonih rastlin. |
d)
Ostali pogoji – omilitveni ukrepi |
(1) Poleg
navedenih pogojev za EUP EU 13 se upoštevajo omilitveni ukrepi, ki so za
območja ohranjanje narave navedeni v 110. členu tega odloka.
|
2.
Razpršena granja |
(1) Na
območju zemljiščih pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč je
dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo: rekonstrukcijo,
vzdrževanje, dozidava obstoječih objektov do 20 % povečanja bruto
tlorisne površine, gradbenih inženirskih objektov (razen obrambnih
objektov, objektov za ravnanje odpadkov ter pokopališča), od
industrijskih gradbenih kompleksov le kotlovnice in sončne elektrarne na
strehah objektov, kot energetski objekti s pripadajočo opremo in
inštalacijami) in objektov iz Priloge 1, sprememba namembnosti zakonito
zgrajenih objektov, odstranitev obstoječih objektov. |
(2) Dopustna
je sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
eno in dvo
stanovanjske stavbe – in sicer samo podeželske in kmečke hiše |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
gostinske stavbe:
penzione, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z
nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij, (kampi,
šotorišča, kot del dejavnosti in v skladu z predpisi), gostilne,
restavracije in točilnice, druge gostinske stavbe za kratkotrajno
nastanitev, |
·
poslovne in upravne
stavbe: stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori različnih društev,
ipd., stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni
lastnemu poslovanju podjetij, kot del stanovanjskega objekta, kot
prizidek k stanovanjskemu objektu ali kot del druge dejavnosti,
|
·
trgovske stavbe:
samostojne prodajalne in butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske
dejavnosti, ipd., kot del stanovanjskega objekta, kot prizidek k
stanovanjskemu objektu ali kot del druge dejavnosti, |
·
stavbe za storitvene
dejavnosti - vključno z drugimi obrtnimi/proizvodnimi delavnicami iz
skupine industrijskih stavb (kot so pekarne, tiskarne, mizarske,
avtomehanične in podobne delavnice s skladišči ali samostojnimi
skladišči, rezrevoarji in silosi) pod pogojem, da ne presegajo mejne
ravni hrupa in vizualno ne degradirajo prostora. Dejavnosti, za katere
bi bilo potrebno izdelati presojo vplivov na okolje so prepovedane,
kar ne velja za kmetijske. |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena: muzeji, stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo, zasebne ambulante in veterinarske
ambulante, stavbe za šport – in sicer samo pomožne stavbe na športnih
igriščih, |
·
druge nestanovanjske
stavbe: vinske kleti in zidanice pod pogojem, da ima investitor v lasti
ali izkazanem najemu vinograd v velikosti 3000 m2.
|
(3) V
kolikor obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni prikazan v kartografskem
prikazu izvedbenega dela prostorskega načrta na kartah 3. Prikaz območij
enot urejanja prostora ter osnovne oziroma PNRP, zanj veljajo enake
določbe, kot za prikazane objekte. |
(4) Na
funkcionalnem zemljišču ali gradbeni parceli, ki pripada obstoječemu
objektu (če je bilo v gradbenem dovoljenju določeno) ali na/ob zemljiški
parceli, kjer se nahaja objekt (fundus), je dopustna postavitev
nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov iz Priloge 1, ki so
dopustni za območje PNRP z oznako A oz. za območje PNRP, na stiku katere
oz. na kateri se nahajajo obstoječi objekti, zgrajeni do sprejetja tega
prostorskega načrta. |
(5) Za
obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s
področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso
opredeljeni kot razpršena poselitev, se za zgrajene objekte upoštevajo
PIP, kot je določeno za razpršeno poselitev z oznako podrobne namenske
rabe A in sicer glede lege, velikosti in oblikovanja. Smiselno se za
območja razpršene gradnje upoštevajo tudi skupni PIP. |
|
|
|
65. člen
|
(splošno) |
(1) V
nadaljevanju so navedeni skupni PIP za posamezna območja podrobne
namenske rabe in veljajo za vsa stavbna zemljišča po posamezni namenski
rabi, če ni za posamezno namensko rabo v posamezni EUP v členih odloka
določeno drugače. |
|
66. člen
|
(prostorsko izvedbeni pogoji za centralne dejavnosti - CD)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
BO 1, ŠR 1, HM 1, HM 2, MU 1, MU 2, HV 1, PA 1, KV 1, KV 3, KV 5, OK
1, OK 3, JV 2, JV 3, JV 6 na območju z oznako PNRP CD
(kapelice, gasilski domovi, vrtci, trgovine ipd.), ki so namenjene
drugim centralnim dejavnostim, so dopustni posegi v skladu s 46. členom,
za naslednje vrste objektov: |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
poslovne in upravne
stavbe, |
·
gostinske stavbe:
penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, z ali brez
restavracij, gostilne, restavracije in točilnice, |
·
trgovske stavbe (do
400 m2) - samo samostojne prodajalne in butiki, razen
v EUP KV 3, |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, skladne z namembnostjo območij ali
namenjene javni rabi, |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena - dvorane za družabne prireditve, muzeji in knjižnice,
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, stavbe za
zdravstveno |
·
oskrbo - in sicer
samo zasebne ambulante in veterinarske ambulante, stavbe za šport , |
·
druge stavbe, ki niso
uvrščene drugje, razen kmetijskih, |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in
podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1) Velikost
obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča velikost parcele in
odmiki od meja in sosednjih objektov. Višina objektov je lahko do K+P+2
ali do K+P+1+M, če to dopušča višinska zasnova okoliških objektov.
Višina mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljena s prikazom višin sosednjih objektov. Objekti so
lahko podkleteni, pri določanju kote kleti v nižini se upošteva višina
talne vode, v gričevnatem delu pa konfiguracija terena ter rezultati
geomehanskega poročila. Stropna plošča kleti na ravnini je lahko 55 cm
nad terenom, na gričevnatem delu pa je lahko ena celotna stran kleti
objekta na prostem. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna
oblika objektov je podolžna, lahko je lomljena ali kvadratna. |
(2) Strehe
morajo biti enakokotne dvokapnice z nakloni od 35 do 45°, s smerjo
slemena po daljši stranici objekta, strehe v opečni, rjavi in sivi barvi
ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne.
Štirikapne strehe so možne na objektih centralnih dejavnost v naklonu od
20 do 45°. Enokapne in ravne strehe oz. strehe z manjšimi nakloni so
možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta in so v ozadju
objekta ter na enostavnih, nezahtevnih in pomožnih objektih ter na
širših objektih (širši od 12 m). Ravni deli streh ali vkopani objekti so
lahko ozelenjeni. |
(3) Na
strehah se lahko izvajajo strešna okna, na mansardnih pa tudi pultna
okna ali frčade. Strešne frčade oz. kukerli, pultna okna so lahko z
dvokapno, enokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh. Dopustna je
izvedba čopov, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči. |
(4) Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Zasaditve se izvedejo z
avtohtonim drevjem in grmovjem. Okoli objektov ali ureditev se lahko
postavi ograja, ki se v primeru postavitve žične ograje čim bolj
obsadi. |
(5) Ob
športnih in igralnih površinah se lahko postavijo zaščitne mreže, ki se
oblikovno in pozicijsko prilagodijo namenu. |
(6) Proste
javne površine se zasadijo in namenijo tudi ureditvi otroških igrišč.
Urejanje zelenih površin, rekreacijskih površin, otroških igrišč se
izvaja v skladu z veljavnimi standardi. |
d)
Ostali pogoji – omilitveni ukrepi |
(1) Poleg
navedenih pogojev za EUP HM 1 se upoštevajo omilitveni ukrepi, ki so za
območja ohranjanje narave navedeni v 110. členu tega odloka.
|
|
67. člen
|
(prostorsko izvedbeni pogoji za osrednja območja centralnih dejavnosti –
CU) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
KV 1, KV 2 so na območju z oznako PNRP CU (kapele, gasilski
domovi, vrtci, trgovine ipd.), ki so namenjene osrednjim centralnim
dejavnostim, dopustni posegi v skladu s 46. členom za naslednje vrste
objektov: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
eno in dvo
stanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš in počitniških hišic),
|
·
večstanovanjske
stavbe, |
·
stanovanjske stavbe
za posebne družbene skupine, |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
poslovne in upravne
stavbe, |
·
gostinske stavbe, |
·
trgovske stavbe (do
400 m2), stavbe za storitvene dejavnosti ter
obrtne/proizvodne dejavnosti iz skupine industrijskih stavb samo
delavnice, pekarne, tiskarne, in podobne delavnice, |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena - dvorane za družabne prireditve, muzeji in knjižnice,
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, stavbe za
zdravstveno oskrbo - in sicer samo zasebne ambulante in veterinarske
ambulante, stavbe za šport, stavbe za promet in stavbe za izvajanje
komunikacij, skladne z namembnostjo območij ali namenjene javni rabi,
|
·
druge stavbe, ki
niso uvrščene drugje, razen kmetijskih, |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in
podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski
objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti |
(1) Velikost
obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča velikost parcele in
odmiki od meja in sosednjih objektov. Višina enostanovanjskih objektov
je do K+P+1 ali do K+P+M. Višina večstanovanjskih objektov ali objektov
namenjenih centralnim dejavnostim je K+P+2 ali K+P+1+M, če to dopušča
višinska zasnova okoliških objektov. Sprememba višine mora biti
utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljena
s prikazom višin sosednjih objektov. Objekti so lahko podkleteni, pri
določanju kote kleti v nižini se upošteva višina talne vode, v
gričevnatem delu pa konfiguracija terena. Stropna plošča kleti na
ravnini je lahko 55 cm nad terenom, na gričevnatem delu pa je lahko ena
celotna stran kleti objekta na prostem. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna
oblika objektov je podolžna, lahko je lomljena ali kvadratna. |
(2) Strehe
na stanovanjskih objektih morajo biti enakokotne dvokapnice z nakloni od
35 do 45°, s smerjo slemena po daljši stranici, objekti v opečni, rjavi
in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno
opečne. Štirikapne strehe so možne na objektih centralnih dejavnost v
naklonu od 25 do 35°. Štirikapne strehe na območju stanovanjske gradnje
so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve
vrzeli oz. kontinuitete obstoječe tipologije pozidave, kar mora biti
utemeljeno s slikovnimi prikazi sosednjih objektov v projektni
dokumentaciji. Enokapne in ravne strehe oz. strehe z manjšimi nakloni so
možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta in so v ozadju
objekta, na enostavnih, nezahtevnih in pomožnih objektih ter na večjih
in širših objektih (širši od 12 m). Ravni deli streh ali vkopani objekti
so lahko ozelenjeni. |
(3) Na
strehah se lahko izvajajo strešna okna, na mansardnih pa tudi pultna
okna ali frčade. Strešne frčade oz. kukerli, pultna okna so lahko z
dvokapno, enokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh. Dopustna je
izvedba čopov, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči. |
(4) Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Zasaditve se izvedejo z
avtohtonim drevjem in grmovjem. Okoli objektov ali ureditev se lahko
postavi ograja, ki se v primeru postavitve žične ograje čim bolj
obsadi. |
(5) Ob
športnih in igralnih površinah se lahko postavijo zaščitne mreže, ki se
oblikovno in pozicijsko prilagodijo namenu. |
(6) Proste
javne površine se zasadijo in namenijo tudi ureditvi otroških igrišč.
Urejanje zelenih površin, rekreacijskih površin, otroških igrišč se
izvaja v skladu z veljavnimi standardi. |
|
68. člen
|
(športne
površine - BC in ZS) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
ŠR 3, PA 4, PA 5, KV 3, HM 1, EU 13 je na območjih stavbnih
zemljišč, ki so namenjena ureditvi rekreacijskih površin, športnih in
turističnih dejavnosti, z oznako PNRP BC, dopustna izvedba
posegov iz 46. člena tega odloka, za objekte: |
·
stanovanjske
stavbe: |
·
počitniške hišice,
|
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena; stavbe za kulturo in razvedrilo, stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, stavbe za šport in podobne
stavbe potrebne za obratovanje dejavnosti na območju, |
·
trgovske in gostinsko
stavbe znotraj posamezne dejavnosti na območju (npr. prodaja čebelarskih
pridelkov v čebelarskem domu, gostinska ponudba v lovskem, ribiškem domu
ali v/ob športnem objektu, ipd.), |
·
poslovne in upravne
stavbe; le za delovanje dejavnosti na območju, stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, skladne z namembnostjo območij ali
namenjene javni rabi, |
·
društveni objekti,
kot so ribiški, lovski, čebelarski dom in podobno, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, razen kmetijskih, obrednih in pokopaliških stavb,
|
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kurilnice, kotlovnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi
in podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov), od industrijskih gradbenih kompleksov le kotlovnice in sončne
elektrarne na strehah objektov, kot energetski objekti s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
(2) V EUP
HM 2, PA 5 na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena ureditvi
zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport na prostem (vzletišče in
golf), z oznako PNRP ZS, so dopustni posegi iz 46. člena tega
odloka, za objekte: |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
stavbe za šport;
montažni objekti, na točkovnih temeljih, kot so nadstrešnice, objekti
za izobraževanje - rekreacijo, turizem, igrala, urbana oprema,
|
·
druge nestanovanjske
kmetijske stavbe – in sicer samo montažne stavbe za shranjevanje orodja
in mehanizacije (npr. lope, ipd.), |
·
druge stavbe, ki niso
uvrščene drugje – stavbe montažne izvedbe, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov in industrijskih gradbenih kompleksov), |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1) Etažnost
objektov je pritlična. Tribune in podobni objekti se glede višin
prilagodijo namenu. |
(2) Tloris
se prilagaja namenu. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Strehe
se prilagajajo namenu. Na strehah/tribuni je možna ureditev sončnih
sprejemnikov. |
(2)
Prepovedane so intenzivne barve fasad, prepovedano je risanje/dodajanje
okraskov in poševnin. |
(3) Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Zasaditve se izvedejo z
avtohtonim drevjem in grmovjem. Okoli objektov ali ureditev se lahko
postavi ograja, ki se v primeru postavitve žične ograje čim bolj
obsadi. |
(4) Ob
športnih in igralnih površinah se lahko postavijo zaščitne mreže se
oblikovno in pozicijsko prilagodijo namenu. |
(5) Proste
javne površine se zasadijo in namenijo tudi ureditvi otroških igrišč.
Urejanje zelenih površin, rekreacijskih površin, otroških igrišč se
izvaja v skladu z veljavnimi standardi. Urbana oprema je enotno
oblikovana in iz naravnih materialov |
d)
Ostali pogoji – omilitveni ukrepi |
(1) Poleg
navedenih pogojev za EUP EU 13, HM 1, se upoštevajo omilitveni ukrepi,
ki so za območja ohranjanje narave navedeni v 110. členu tega odloka. |
(2) Na
območju vzgojno izobraževalne ustanove - vrtec in OŠ Kapela v EUP KV 3,
z oznako PNRP CD velja II. SVPH. Za preostalo območje EUP KV 3 veljajo
določila glede SVPH iz 121. člena. |
(3) Prelet
ultralahkih naprav nad območji z določeno II. SVPH naj bo omejen na
najmanjšo možno mero. |
69. člen |
(območje
namenjeno športu - BC - motokros) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP JV 8 je na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena
ureditvi rekreacijskih površin in športnih dejavnosti, poligonu za vadbo
in tekme, prostoru za spremljevalne programe (potrebe športnikov in
spremljevalnega osebja), odprt prostor za potrebe obiskovalcev
(parkirišča, poseben prostor za gledalce,…), postavitev objektov za
športne in turistične namene ter začasne objekte v času prireditev, z
oznako PNRP BC, dopustna izvedba posegov iz 46. člena tega
odloka, za objekte: |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena; stavbe za kulturo in razvedrilo, stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, stavbe za šport in podobne
stavbe potrebne za obratovanje dejavnosti na območju, |
·
trgovske in gostinsko
stavbe za namene posamezne dejavnosti na območju v/ob športnem objektu,
ipd., |
·
poslovne in upravne
stavbe; le za delovanje dejavnosti na območju, |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, |
·
društveni objekti in
podobno, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, razen kmetijskih, obrednih in pokopaliških stavb,
|
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kurilnice, kotlovnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi
in podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov), od industrijskih gradbenih kompleksov le kotlovnice in sončne
elektrarne na strehah objektov, kot energetski objekti s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1
ter začasni objekti v času prireditev. |
b)
Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1) Etažnost
objektov je pritlična oz. največ P+1. Tribune, stolpi in podobni objekti
se glede višin prilagodijo namenu. |
(2) Tloris
se prilagaja namenu. Objekti so grajeni, montažni ali mobilni. |
(3) Steza za
motokros bo potekala po terenu, okoli steze pa se razmestijo še ostali
spremljajoči objekti, kot so: tribune za gledalce, park ferme za
tekmovalne ekipe, klubski objekt ter postavitev začasnih objektov v času
izvajanja prireditev (stojnice, točilni pult, šotor, oder z ali brez
nadstreška, sanitarije, ipd.). |
(4) Do motokros steze se uredi dostopna pot širine min. 2,5 m, ki se
priključi na lokalno cesto. Na območju ob klubskemu objektu se zagotovi
minimalno število parkirnih mest in prostor za intervencijo. Omenjeni
prostor mora biti ločen od same proge in ni predviden za uporabo
tekmovalcem ali gledalcem v času dirke. Za obiskovalce se zagotovi
predpisano število parkirnih mest. |
(5) Tekmovalna proga mora biti licencirana in pripravljena po pravilih
International Motorcycling Federation (FIM) za motokros veljavnega
pravilnika Avto-moto zveza Slovenije (AMZS). Deli tekmovalne proge so:
štartna ravnina, čakalna cona, sodniška mesta, prostor za mehanike,
parkirni prostor – boks, prostor za časomerilsko službo ter samo
dirkališče. |
(6) Štartna ravnina ne sme biti daljša od 125 m in ne krajša od 80 m. Na
tem delu proge ne sme biti nobenega skoka. |
(7) Čakalna cona se umesti v neposredni bližini štartne rampe in sicer
za toliko motociklov kot je mest na štartni rampi. Čakalna cona se
ogradi. Na vhodu mora biti postavljena ura, ki kaže službeni čas v
sekundah. |
(8) Sodniška
mesta se razvrstijo vzdolž celotne proge na način, da je z njimi
zagotovljena vidljivost celotne proge. Sodniška mesta so oštevilčena in
primerno zavarovana. |
(9) Ob stezi se uredi prostor za mehanike
in signalizerje, ki je ograjen in ustrezno označen, z urejenim vhodom in
izhodom. Ponoven izhod v času dirke na progo mora biti kontroliran s
strani sodnika in ne sme ovirati ostalih voznikov na stezi. Popravilo in
zamenjava delov med vožnjo se lahko izvede le v prostoru za mehanike.
Kakršnakoli pomoč izven tega prostora je prepovedana, razen za
službujoče športne funkcionarje.
|
(10) Parkirni prostor za voznike - boks se uredi na utrjeni in ravni
površini, ki mora biti primerne površine oz. velikosti in racionalno
izkoriščen. Boks mora imeti direkten dostop do čakalne cone in kratko
testno progo. Poti so vedno proste, tako da je ves čas omogočen izhod
kateremukoli vozniku. Zagotovljen mora biti ustrezen prostor za pranje
motociklov z lovilcem olj z priklopi za pralne avtomate (min. 20
priklopov). V boksih je obvezna uporaba neprepustne zaščitne ponjave,
minimalne velikosti 2 x 2 metra za vsak motor, ki mora biti nameščena
pod motorjem, ko je ta v boksu. |
Boks ima sledečo opremo: |
·
prostor za tehnični pregled in verifikacijo v času dirke, |
·
sanitarije, |
·
zagotovljeno pitno vodo v času dirke, |
·
tablo za objavo rezultatov in informacij v času dirke, |
·
posode za odlaganje
odpadkov (posebej označeno posodo za odlaganje odpadkov naftnih
derivatov), |
·
gasilne aparate, |
·
ustrezno ozvočenje v času dirke. |
(11) Prostor za časomerilsko službo se umesti ob progi v liniji cilja.
Urediti se mora primeren prostor z vso zahtevano tehnično opremo.
|
(12) Ob stezi oz. dirkališču mora biti v času dirke urejeno oz.
zagotovljeno: |
·
zaprt prostor - park ferme (pot do njega mora biti dobro označena),
|
·
prostor za novinarje (telefonska linija/internet), prostor za žirijo s
fotokopirnim strojem in računalnikom, |
·
ozvočenje za gledalce in voznike ob dirkah, parkirišče za gledalce,
sanitarije za gledalce, |
·
zdravstveno službo, |
·
gasilsko službo, |
·
redarsko službo, |
·
gostinsko službo.
|
(13) Klubski objekt je namenjen dejavnosti kluba ter kot servisni objekt
dirkališča. V pritličju se uredijo sanitarije in garderobe za tekmovalce
in tekmovalke ter klubski prostor, nad pritličjem se uredi prostore za
vodje dirke, novinarje in posebne povabljence. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Strehe
se prilagajajo namenu. Na strehah/tribuni je možna ureditev sončnih
sprejemnikov. |
(2)
Prepovedane so intenzivne barve fasad. Objekti so lahko leseni. |
(3) Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Zasaditve se izvedejo z
avtohtonim drevjem in grmovjem. Okoli objektov ali ureditev se lahko
postavi ograja, ki se v primeru postavitve žične ograje čim bolj
obsadi. |
(4) Ob
športnih površinah se lahko postavijo zaščitne mreže, ki se oblikovno in
pozicijsko prilagodijo namenu. |
(5) Proste
površine se zasadijo. Urejanje zelenih
površin, rekreacijskih površin se izvaja v skladu z veljavnimi
standardi. Urbana oprema je enotno oblikovana in iz naravnih
materialov. Zagotovi se predpisano število parkirknih mest. |
(6) Okoli steze se ohranja in vzdržuje gozdni pas, ki ščiti okolico
pred hrupom in pogledi. Ohranja se tudi ostala vegetacija, ki se nahaja
med stezo. Vstop na območje se uredi s posebnim vhodom ter s prostorom
za parkiranje. Večji odprti prostor za postavitev objektov in
organizacijo tekem ter druge športno rekreativne vsebine se uredi
znotraj kompleksa EUP JV 8. Objekti in naprave vizualno ne smejo
izstopati. Objekte kakor tudi stezo se umešča na način, da se ne posega
grobo v obstoječi teren in se mu z umestitvami čim bolj prilagaja.
Površine izven ureditvenega območja, za vožnje motoristov, se ne
uporablja oz. so prepovedane. Eventualna (obstoječa) degradirana
območja, se sanira. |
d)
Ostali pogoji – omilitveni ukrepi |
(1)
Izvajanje dejavnosti motošporta v EUP JV 8 je dopustno največ 3 dni v
tednu, treningi morajo potekati po naprej določenem urniku. Izvajanje
dejavnosti motošporta ni dopustno ponoči, v jutranjih urah, po 19h
zvečer, v običajnem času igre otrok na prostem, na območju bližnjega
vrtca, ob nedeljah in praznikih. Izvajanje dejavnosti je izjemoma
dopustno tudi ob nedeljah, vendar le v kolikor gre za prireditev večjega
obsega (npr. tekmovanja, ipd.), prireditelj dogodka pa mora za njegovo
izvedbo pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Tovrstni izredni
dogodki so dopustni le nekajkrat na leto, v času njegove izvedbe pa
kritične vrednosti kazalcev hrupa ne smejo biti presežene. Upravljavec
motokros steze naj podrobnejši urnik treningov uskladi s predstavniki
lokalne skupnosti. |
(2) Z
namenom zmanjšanja imisij onesnaženja zraka na območju EUP JV 8 je v
sušnem vremenu potrebno preprečiti prašenje (npr. ureditev namakalnega
sistema). Za preprečevanje prašenja skrbi upravljavec motokros steze. |
|
70. člen |
(območja
namenjena turizmu - BD – živalski vrt) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
RA 30, na območju stavbnih zemljišč, namenjenih posebnim dejavnostim
s spremljajočimi dejavnostmi (živalski vrt z domačijo), z oznako PNRP
BD, so dopustni posegi iz 46. člena tega odloka, za objekte:
|
·
stanovanjske
stavbe: |
·
enostanovanjske
stavbe - samostoječa hiša, kmečka hiša in druge podeželske hiše in
objekte za potrebe lastnika ali upravljavca dejavnosti, |
·
nestanovanjske
stavbe - za potrebe delovanja živalskega vrta, za spremljajoče
|
·
dejavnosti živalskega
vrta in pripadajoče stavbe za bivalni objekt : |
·
stavbe splošnega
družbenega pomena, |
·
gostinske stavbe,
|
·
trgovske stavbe in
stavbe za storitvene dejavnosti, |
·
poslovne in upravne
stavbe, |
·
vse stavbe, naprave
in omrežja, ki jih zahteva predpis o bivalnih razmerah in oskrbi živali
prostoživečih vrst v ujetništvu in ostali predpisi, ki urejajo to
področje, |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in
podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov), |
·
od industrijskih
gradbenih kompleksov le kotlovnice in sončne elektrarne na strehah
|
·
objektov, kot
energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
(2) Na
območju EUP RA 30, je na območjih stavbnih zemljišč, namenjeno
površinam za oddih, rekreacijo in šport, z oznako podrobne namenske rabe
ZS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega posege iz
46. člena tega odloka za objekte: |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
montažni objekti, na
točkovnih temeljih, kot so zatočišča za živali, nadstrešnice, hlevi,
ipd., |
·
objekti za
izobraževanje, igrala in ostali objekti in oprema za potrebe dejavnosti
na območju, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov) od industrijskih gradbenih kompleksov le kotlovnice in sončne
elektrarne na strehah objektov, kot energetski objekti s pripadajočo
opremo in inštalacijami ter objekti za šport, rekreacijo, turizem in
drugi objekti za prosti čas, kjer je predvidena turistično -
rekreacijska dejavnost in je možna ureditev travnatih, peščenih igralnih
površin, postavitev rekreacijske opreme, urbane opreme, igral za otroke
in varovalnih ograj/mrež, dostopnih poti (peščenih, tlakovanih),
ureditev razsvetljave in vodnih površin (okrasnih bazenov/bajerjev,
ribnikov), zasaditve, ipd., |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti in lege objektov |
(1) Etažnost
objektov na območju BD je do K+P+1 ali do K+P+M. Na območju ZS je
etažnost objektov največ P. Objekti za nastanitev živali, ki zahtevajo
višje/večje gabarite se prilagodijo namenu in funkciji. |
(2) Odmik
objektov od prometnice mora upoštevati prometno – varnostne predpise.
Pritličje objekta mora biti na terenu razen, ko to ni racionalno zaradi
možnosti poplavljanja. Razmiki med objekti morajo biti tolikšni, da
zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta in da ne
delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno –
tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Strehe
na vseh objektih na območju BT morajo biti dvokapnice z nakloni 30º do
45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri
slemena sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi. Strehe z
manjšim naklonom so možne na pomožnih, nezahtevnih in enostavnih
objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več
kot 10 m). Pomožni objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno
kot osnovni objekt. Ravne strehe so dovoljene le pod pogojem, da večji
del objekta predstavlja dvokapna streha ter manjši del objekta ravna
streha. Ravne strehe so možne na nezahtevnih in enostavnih objektih,
razen na kmetijskih. |
(2)
Dovoljena so strešna okna, frčade, pultna okna z dvokapno, enokapno ali
ravno strešico in zidcem ob straneh. Na območju ZS se strehe na
montažnih objektih prilagodijo namenu. Dopustna je izvedba čopov. Ravne
strehe se lahko ozeleni. |
(3) Objekti
morajo biti oblikovani regionalno – ali z uporabo materialov, tipičnih
za lokalno arhitekturo, ali s posnemanjem tradicionalnih stavbnih
proporcev in oblik. |
(4) Vsi
dodatki na objektu morajo biti iz naravnih materialov. Objekti so lahko
tudi leseni, montažni. |
(5) Okolico
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem
robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. |
(6) Okolica
kompleksa in notranji kompleksi se lahko ogradijo. Sosedska ograja se
postavi znotraj parcele v odmiku 0,5 m ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje se prilagaja namenu, pri tem se
upošteva določila predpisov. |
|
71. člen |
(območja
namenjena turizmu – BT in BTm) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
KV 3, PA 1, JV 7 (vinska klet) je na območjih stavbnih zemljišč, ki
so namenjena površinam za turizem, z oznako PNRP BT in BTm,
dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega posege iz 46. člena
tega odloka, za objekte: |
·
stanovanjske
stavbe - le za namene turistične dejavnosti: |
·
počitniške hišice, |
·
nestanovanjske
stavbe - le za namene turistične dejavnosti: |
·
gostinske stavbe,
|
·
trgovske stavbe,
|
·
stavbe splošnega
družbenega pomena, |
·
poslovne in upravne
stavbe, |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, |
·
druge nestanovanjske
stavbe (vinske kleti, zidanice in objekti namenjeni dejavnosti na
območju, tudi prireditveni prostor, tržnica, gledališče na prostem,
igrala, urbana opremaipd.), |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in
podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov), od industrijskih gradbenih kompleksov le kotlovnice in sončne
elektrarne na strehah objektov, kot energetski objekti s pripadajočo
opremo in inštalacijami in objekti za delovanje dejavnosti na območju, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoj glede velikosti |
(1) Etažnost
objektov je največ do K+P+1+M. |
(2) Tloris
je podolžen, lahko tudi lomljen. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Strehe
so dvokapne v naklonu od 25 do 45°. Manjši nakloni streh, enokapni ali
ravni so lahko na pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih. Kritina
mora biti opečne barve. Objekti za namene vinogradniške dejavnosti so
lahko vkopani in imajo ozelenjeno streho ali nad streho urejeno
zelenico. Na strehah objektov so lahko strešna okna, pultna okna in
frčade ter sprejemniki sončne energije. Tradicionalni objekti se lahko
kombinirajo z moderno arhitekturo, ki tvorijo oblikovno celoto.
|
(2)
Prepovedane so intenzivne barve fasad, prepovedano je risanje/dodajanje
okraskov in poševnin. |
(3) Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Zasaditve se izvedejo z
avtohtonim drevjem in grmovjem. Okoli objektov ali ureditev se lahko
postavi ograja, ki se v primeru postavitve žične ograje čim bolj obsadi.
Urbana oprema je enotno oblikovana in iz naravnih materialov. |
d)
Ostali pogoji – omilitveni ukrepi |
Na območju
EUP PA 1 z oznako PNRP BTm velja za prvo vrsto stavb z varovanimi
prostori ob regionalni cesti III. SVPH. Za preostala območja EUP PA 1
veljajo določila glede SVPH iz 121. člena. |
72. člen |
(območja
namenjena gospodarskim dejavnostim - IG) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območju, ki je namenjeno gospodarskim dejavnostim, z oznako PNRP IG
v EUP TU 2 in BO 9, so dopustni posegi iz 46. člena, za
objekte: |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
trgovske in stavbe za
storitvene dejavnosti (trgovina pod pogojem, da služi prodaji izdelkov
|
·
gostinske stavbe
(gostilne, restavracije in točilnice v okviru dejavnosti),
|
·
poslovne in upravne
stavbe s stanovanjem za lastnika ali upravljavca – v delu poslovnega
|
·
objekta,
|
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, |
·
industrijske stavbe
in skladišča, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice/kotlovnice, nadstreški in podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov), od industrijskih gradbenih kompleksov le kotlovnice in sončne
elektrarne na strehah objektov, kot energetski objekti s pripadajočo
opremo in inštalacijami ali objekti za delovanje dejavnosti na območju, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede lege in velikosti objektov |
(1) Oblika
objektov je prilagojena funkciji dejavnosti, strehe v naklonu ali ravne,
kritina opečne, rjave ali sive barve. Višina novih objektov ne sme
presegati obstoječih proizvodnih objektov v tej enoti nad urejenim
terenom. |
(2) Etažnost
objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Pri objektih etažnosti K+P+1, pod
streho ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči,
prostor pod streho je lahko izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko
le strešna okna. Kolenčni zid mansarde je lahko višine do 1,6 m. Na
strehah mansard so lahko tudi strešna in pultna okna. |
c)
Pogoji glede oblikovanja objektov |
(1) Tlorisna
oblika objektov je podolžna, lahko je lomljena. |
(2) Strehe
so dvokapne v EUP BO 9 so lahko tudi ravne ali enokapne. Strehe na
pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih in pritiklinah so lahko
ravne ali enokapne. |
(3) Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti ozelenjena
tako, da grmovna in drevesna vegetacija zakriva fasade objektov. Pri
zasaditvi se uporabi avtohtono drevnino. |
(4) Odmik
objekta od prometnice mora zagotavljati prometno varnost. Razmiki med
objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj 4 metre in najmanj
tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta,
da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno –
tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi. |
(5) Okrog
kompleksa se postavi netransparentno ali žično ograjo, ki se obsadi v
skladu s splošnimi pogoji. |
(6) V
kolikor je vhod na območju EUP TU 2 za delovne stroje ločen od glavnega
vhoda, morajo za to biti izpolnjeni pogoji, kot je urejena dostopna pot
v ustrezni širini. |
73. člen |
(območja
namenjena intenzivni kmetijski proizvodnji – IK) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
HM 1, PA 3, KV 7 in EU 22 na območju stavbnih zemljišč, ki so
namenjena površinam za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP
IK, so dopustni posegi iz 46. člena tega odloka, za objekte:
|
·
stanovanjske
stavbe: |
·
eno in
dvostanovanjska stavba v PA 3 (za lastnika ali upravljavca), |
·
nestanovanjske
stavbe - pod pogojem, da služijo dejavnosti na območju:
|
·
trgovske stavbe (pod
pogojem, da služijo trženju izdelkov dopolnilne dejavnosti ali
kmetijskih pridelkov ter proizvodov (razen v EUP HM 1) in stavbe za
storitvene dejavnosti, |
·
gostinske stavbe
(razen v EUP HM 1 in v EU 22), |
·
poslovne in upravne
stavbe, s stanovanjem za upravljavca (razen v HM 1 in EU 22),
|
·
industrijske stavbe
in skladišča, |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, |
·
druge nestanovanjske
stavbe, |
·
ostale pritikline,
kot so garaže, kleti, kurilnice/kotlovnice, nadstreški in podobno, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov), od industrijskih gradbenih kompleksov le kotlovnice in sončne
elektrarne na strehah objektov, kot energetski objekti s pripadajočo
opremo in inštalacijami ali objekti za delovanje dejavnosti na območju, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti objektov |
(1) Etažnost
objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Višina, oblika posameznih proizvodnih
in skladiščnih objektov se višinsko lahko prilagodi namenu (rezervoar,
silos,…). |
(2) Odmik
objekta od prometnice mora zagotavljati prometno varnost. Razmiki med
objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj 4,0 metre in najmanj
tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta,
da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno –
tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi. |
c)
Pogoji glede oblikovanja objektov |
(1) Tlorisna
oblika objektov je podolžna, lahko je lomljena. Tlorisna oblika
posameznih proizvodnih in skladiščnih objektov se oblikovno prilagodi
namenu (silosi, ipd.). |
(2) Strehe
so enakokotne dvokapnice v naklonu od 30 do 45° s kritino opečne barve.
Strehe na pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih so lahko ravne,
enokapne ali manjšega naklona. Strehe na posameznih proizvodnih in
skladiščnih objektih se oblikovno prilagodijo namenu (silosih, ipd.). |
(3) Okolica
objektov se lahko ogradi in uredi glede na funkcijo objekta in mora biti
ozelenjena tako, da grmovna in drevesna vegetacija zakriva fasade
objektov. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevnino. |
d)
Ostali pogoji – omilitveni ukrepi |
(1) Poleg
navedenih pogojev za EUP HM 1 in HM 3, se upoštevajo omilitveni ukrepi,
ki so za območja ohranjanje narave navedeni v 110. členu tega odloka.
|
74. člen |
(območja
za pokopališča – ZK) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Območji
pEUP KV 6/1 in EUP KV 6, sta opredeljeni kot območje
zelenih površin - pokopališče z oznako PNRP ZK. Območje pEUP KV
6/1 se ureja z OPN medtem ko EUP KV 6 z veljavnim OPPN. Občina lahko
pEUP vključi k OPPN-ju, tako da bodo nove rešitve vsebinsko in
funkcionalno povezane z rešitvami v OPPN-ju. Na območju EUP KV 6/1, so v
skladu s 46. členom, dopustni naslednji posegi: |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
obredne stavbe, ki se
funkcionalno navezujejo z objekti in ureditvami v EUP KV 6, parkovna ter
urbana oprema, avtohtona zasaditev. Nove rešitve v EUP KV 6/1 se
vsebinsko in funkcionalno navezujejo na rešitve v OPPN za EUP KV 6.
|
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij – le garažne stavbe - v montažni
izvedbi, |
·
ostale pritikline,
nadstreški in podobno - v montažni izvedbi, |
·
drugi nestanovanjski
objekti, ki niso uvrščeni drugje, kot so lope, ute in podobno - v
montažni izvedbi, |
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov, in industrijskih gradbenih kompleksov), |
·
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede velikosti objektov |
(1) Višina
eventualnih objektov je usklajena z višino ter gabariti objektov iz EUP
KV 6. |
(2)
Zagotovljena morajo biti skupna parkirišča. Območje se lahko ogradi. |
c)
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Glede oblike
eventualnih objektov v EUP KV 6/1 se upošteva določila oblikovanja, ki
so predpisana za EUP KV 6, tako so objekti in ureditve oblikovno skladni
ter vsebinsko in funkcionalno povezani. Objekti in oprema morajo biti
oblikovno usklajeni. Urbana oprema, poti, ipd. morajo biti iz avtohtonih
materialov. Okolica se lahko ogradi. |
|
|
|
75. člen
|
(območje
prometne infrastrukture - PC, PŽ in PO) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na vseh EUP, kjer so območja prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in območja prometne
infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako PNRP PC in PO ter na vseh prometnih površinah iz
izvedbenega dela GJI, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih pasovih, so
dopustni posegi iz 46. člena tega odloka, za objekte:
|
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, |
·
druge stavbe, ki niso
uvrščene drugje - za namene dejavnosti na območju in rekonstrukcija,
|
·
vzdrževanje in
odstranitev obrednih stavb (kapele, kužna znamenja, križev) ter ostalih
obeležij, |
· trgovina, gostinstvo, pisarne in druge spremljajoče storitvene dejavnosti, le na avtobusnih in železniških
postajah,
|
·
gradbeni
inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje
odpadkov), od industrijskih gradbenih kompleksov (na
avtobusni/železniški postaji) le kotlovnice in sončne elektrarne na
strehah objektov, kot energetski objekti s pripadajočo opremo in
inštalacijami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
(2) Posegi
so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen
objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec
tega objekta. |
(3) Na
prometnih površinah je možna postavitev obvestilne neprometne
signalizacije v skladu s predpisi ter rekonstrukcija, porušitev,
vzdrževanje spomenikov, objektov, panojev in obvestilne neprometne
signalizacije pod pogoji in v soglasju z upravljavcem ceste. |
b)
Pogoji glede velikosti in oblikovanja |
(1) Velikost
in oblika objektov na območju prometnih površin se prilagodi namenu.
Zasaditve se izvajajo z avtohtonim drevjem in grmovjem. |
d) Ostali
pogoji – omilitveni ukrepi |
(1) Poleg
navedenih pogojev za EUP EU 11/1, EU 13, HM 1, RA 1, RA 7, se
upoštevajo omilitveni ukrepi, ki so za območja ohranjanje narave
navedeni v 110. členu tega odloka. |
|
76. člen
|
(območje
okoljske infrastrukture – O in ostala območja OO) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
BO 8, TU 3, RA 27, HM 4 in na ostalih območjih z oznako PNRP
O ter na območjih iz izvedbenega dela GJI, ki so namenjene
za izvajanje gospodarske javne službe s področja oskrbe prebivalstva s
pitno vodo, črpanja ostalih voda in s področja čiščenja odpadnih voda
ter ravnanju z odpadki, vključno z vsemi tehničnimi objekti in
napravami, s katerimi se izboljša delovanje in poveča kapaciteta naprave
ter dostopnimi potmi in nasutji, so dopustni posegi v skladu s 46.
členom, za naslednje vrste objektov: |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene drugje, pod pogojem, da so namenjene dejavnosti
na območju ali izvajanju dejavnosti gospodarskih javnih služb, |
·
gradbeni
inženirski objekti, s spremljajočimi objekti in napravami, ki so
namenjeni delovanju dejavnosti ali povezavi ter priključitvi v omrežje,
|
·
objekti iz Priloge 1. |
(2) Na
območju ostalih območij, s PNRP OO, se nahaja zaprta deponija, ki
se mora sanirati. Do izdelave projekta sanacije se območje le vzdržuje.
Dopustni so le nujni posegi. Po izdelavi projekta sanacije so dovoljeni
posegi iz projekta sanacije. |
(3) Na
območju zaprtega odlagališča nenevarnih odpadkov v Hrastje Moti se
morajo izvajati dejavnosti (vzdrževanje in varovanje odlagališča,
obratovalni monitoring, redni pregledi stanja telesa odlagališča,
izdelava letnih poročil o stanju odlagališča itd.), kot izhaja iz
odločbe ARSO št. 35468-8/2003-37 z dne 13.04.2011. |
(4) Sanacija
zaprtega odlagališča nenevarnih odpadkov se naj izvede skladno z
morebitnimi zahtevami pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
b)
Pogoji glede velikosti in oblikovanja |
(1) Velikost
in oblika objektov na območju z oznako PNRP O se prilagodi namenu. Okrog
teh objektov ali ureditev se lahko uredi višja žična ograja. Okolica
območja se zasadi z avtohtonim drevjem in grmovjem. |
(2) Znotraj
območja EUP TU 3 se vodni viri (vodnjaki) lahko ogradijo z žično
ograjo na površini velikosti 10 x 10 m do višine 2,2 m. |
d)
Ostali pogoji – omilitveni ukrepi |
(1) Poleg
navedenih pogojev za območje okoljske infrastrukture z oznako PNRP O, ki
se nahajajo v EUP EU 11, EU 11/1, EU 13, EU 13/1, RA 27, se upoštevajo
omilitveni ukrepi, ki so za območja ohranjanje narave navedeni v 110.
členu tega odloka. |
|
77. člen
|
(območje
elektroenergetske infrastrukture - E) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območju stavbnih zemljišč, ki so območja elektroenergetske
infrastrukture z oznako PNRP E ter na ostalih območjih iz
izvedbenega dela GJI, ki so opredeljeni kot energetski vodi ter na
območju stavbnih zemljišč, na katerih je urejena elektroenergetska
infrastruktura in je del druge namnske rabe, so dopustni posegi iz 46.
člena tega odloka, za objekte: |
·
nestanovanjske
stavbe: |
·
druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene drugje, pod pogojem, da so namenjene dejavnosti
na območju, |
·
gradbeni
inženirski objekti, ki so namenjeni delovanju dejavnosti ali
povezavi ter priključitvi v omrežje s spremljajočimi objekti in
napravami, |
·
objekti iz Priloge 1. |
b) Pogoji
glede velikosti in oblikovanja |
(1) Velikost
in oblika objektov elektroenergetske infrastrukture se prilagodi namenu.
Okrog teh objektov ali ureditev se lahko uredi višja ograja. Okolica
območja se zasadi z avtohtonim drevjem in grmovjem. V JV 2 je možna
ureditev prometnih površin v skladu z soglasjem upravljavca. |
d)Ostali
pogoji – omilitveni ukrepi |
(1) Poleg
navedenih pogojev za območje elektroenergetske infrastrukture z oznako
PNRP E, ki se nahajajo v EUP RA 1 se upoštevajo omilitveni ukrepi, ki so
za območja ohranjanje narave navedeni v 110. členu tega odloka.
|
(2) Na
območju vzgojno izobraževalne ustanove - vrtec Radenci v EUP JV 2, z
oznako PNRP CD velja II. SVPH. Za preostalo območje EUP JV 2 veljajo
določila glede SVPH iz 121. člena. |
|
|
|
78. člen |
(območja
kmetijskih zemljišč – K1, K2) |
(1) Na
kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so
namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe oz. brez
spremembe namenske rabe dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije,
vzdrževanja in odstranitve): |
·
na K1 in K2: |
·
agrooperacije na vseh
kmetijskih zemljiščih izven območja varstva narave, |
·
na območju varstva
narave le nezahtevne agromelioracije, ki so določene v 110. členu tega
odloka, |
·
komasacije z
nezahtevnimi agromelioracijami na območjih varstva narave le v EUP EU
1/1, EU 13/1, EU13/4 do EU 13/5 in pod pogoji iz 110. člena tega
odloka, |
·
pomožni kmetijski
objekti ter ostali objekti opredeljeni v Prilogi 1 in opore za mreže
proti toči (le v kmetijske namene), |
·
gradbeni inženirski
objekti: daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska
omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi (iz skupine 221)
ter lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopkovna) komunikacijska omrežja (iz skupine 222),
|
·
posegi za začasne
ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
·
rekonstrukcije
lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje
načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni
zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter
objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je na območju ceste
treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste,
|
·
premični čebelnjak,
pomožna kmetijska - gozdarske oprema (npr. brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toč, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne
nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža lovska
preža, |
·
smučišča vključno z
začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami, |
·
objekt za rejo
živali (npr. premični kokošnjaki), ki se ga po prenehanju uporabe
lahko odstrani. Po odstranitvi objekta je treba vzpostaviti prvotno
stanje na zemljišču na katerem je bil zgrajen. |
·
začasni objekti:
|
·
kiosk oz.
tipski zabojnik, |
·
pomol, to je
vstopno izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez
čolnov,odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče
kot del gostinskega obrata, |
·
pokriti
prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, |
·
oder z
nadstreškom, sestavljeni iz montažnih elementov, |
·
cirkus, če so
šotor in drugi objekti montažni, |
·
začasna
tribuna za gledalce na prostem, |
·
objekti,
namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi. |
Po
odstranitvi objekta je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču na
katerem je bil zgrajen. |
·
ostali posegi na
K1 in K2: |
·
obstoječe poljske
poti se lahko uporabljajo za rekreacijske in turistične poti, |
·
rekonstrukcija,
vzdrževanje, porušitev, spomenikov, kapel, panojev in obvestilne
neprometne signalizacije, |
·
rekonstrukcije,
vzdrževanje ter odstranitev: lokalnih cest, občinskih prometnih površin
ter obstoječih dostopnih poti. Pri tem se upošteva tudi vse prometne
površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko
rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe
zemljišč ali del druge PNRP. Razvidne so: iz grafičnih prikazov stanja
prostora ali v kartografskih prilogah izvedbenega dela prikaza EUP in
podrobne namenske rabe ali v kartografskih prilogah izvedbenega dela
prikaza EUP z GJI (obstoječa ali predvidena) ali evidentne iz
katastrskih načrtov ali pa so zavedene v kategorizaciji občinskih cest
oz. so površine, ki so po dejanski rabi prometne površine. |
(2) Na
kmetijskih površinah so dopustni posegi vodnogospodarskih ureditev za
vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za
izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se
območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.
Dopustne so tudi sanacije; površinskih kopov, cestnih usekov, nasipov
ter posledic erozij ali plazov. |
(3) Na
kmetijskih zemljiščih, kjer so izvedene kmetijske operacije za
izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se vzdržuje in obnavlja drenažni
sistem in osnovna odvodnja s kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih
kmetijskih operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne
sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma
se jih v največji možni meri varuje. |
(4) Agrooperacije je treba
izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne
dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih
koridorjev. Agrooperacije izven varstva narave, se lahko izvajajo na
celotnem območju občine, če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače.
Predmet komasacije so kmetijska
zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča
na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih. |
(5) Objekte in omrežja gospodarske javne
infrastrukture, gradbene inženirske in pomožne infrastrukturne objekte,
katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se lahko izvede v
zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial
kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih, v
čim krajšem poteku in po možnosti: izven sklenjenih kmetijskih površin,
ob robovih parcelnih mej, ob cestnem svetu, med gozdno mejo in njivo ter
se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Globina ali
višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna
normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov je
treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa
urediti zemljišče ob njih. Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se po
opustitvi objekta poruši, zemljišče se vzpostavi v prvotno stanje.
|
(6) V
gričevnatem delu je dovoljeno preoblikovanje površja za intenziviranje
kmetijske proizvodnje ter v ravnini zasipavanje zemljišč z namenom
ekološkega izboljšanja stanja tal v skladu s predpisi o gradnji, varstvu
okolja, ohranjanja narave in predpisi o kmetijskih zemljiščih ter
določilih tega odloka. |
(7) Pri
posegih na kmetijska zemljišča se upoštevajo PIP glede oblikovanja, ki
veljajo za območje razpršene poselitve z oznako PNRP A ter PIP, ki
veljajo za posamezno namensko rabo gospodarske javne infrastrukture ter
skupni in splošni PIP. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno
prilagodijo namenu. |
d)
Ostali pogoji – omilitveni ukrepi |
(1)
Poleg navedenih
pogojev za območje kmetijskih zemljišč z oznako PNRP K1 in K2, ki se
nahajajo v EUP EU 11, EU 11/1, EU 12, EU 13, EU 13/ in EU 13/3 se
upoštevajo omilitveni ukrepi, ki so za območja ohranjanje narave
navedeni v 110. členu tega odloka. |
(2)
V bližini Zdravilišča
Radenci v EUP EU 12 velja v naravnem okolju II. SVPH.
|
|
79. člen
|
(gozdna
zemljišča - G) |
(1) Na
gozdnih zemljiščih, z oznako PNRP G, ki so namenjena za gozdarsko
dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni posegi (gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve), za vrste objektov v
velikosti in pogojih, kot so navedeni v predpisu o vrstah objektov glede
na zahtevnost: |
·
vsi gradbeni
inženirski objekti - razen objekti iz skupine 230 in zahtevni
objekti iz skupine 2412 ter objekti iz skupine 24203; objekti iz skupine
22232 - čistilne naprave se lahko postavljajo na robu gozdnega
zemljišča, |
·
ostali posegi:
objekti in naprave za opazovanje narave, rekreacijske in turistične poti
po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih
površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih,
gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega
primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in
rekreacijske površine kot so paintbol, adrenalinski park, ipd. in drugi
posegi v soglasju z Zavodom za gozdove, |
·
objekti iz Priloge 1. |
(2) Na
gozdnih zemljiščih so dopustni vsi posegi, ki jih načrtujejo ali
dovoljujejo predpisi o gozdovih. Posegi morajo biti načrtovane tako, da
omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. Posegi so
dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti
in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v
nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno
soglasje od pristojne javne gozdarske službe. |
(3)
Dovoljeni so nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive
na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
(4) Krčitev
gozda – odstranitev gozda zaradi spremembe namembnosti, ki je predvidena
v prostorskih planskih aktih občine (te krčitve se lahko izvajajo le na
stavbnih, kmetijskih in vodnih zemljiščih). |
(5) Posegi
na območju varovanih gozdov in gozdni prostor s poudarjenimi ekološkimi
funkcijami 1. in 2. stopnje niso dovoljeni. Izjemoma se posegi dovolijo
v izrednih primerih, oziroma s soglasjem ministra za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano in ministra za okolje in prostor. |
(6)
Ograditev gozda je dovoljena le za potrebe zaščite gozdnega mladja oz. v
primerih, ki jih dovoljuje zakon o gozdovih in v skladu z zakonom o
gozdovih. |
(7) Gozdnega
drevja brez predhodne označitve za posek od pristojnega revirnega
gozdarja ni dovoljeno posekati. |
(8)
Sanacija nelegalnih površinskih kopov (brez možnosti nadaljnjega
izkoriščanja mineralnih surovin) in cestnih usekov ter nasipov ter
dopustno raziskovanje mineralnih surovin je možno izvajati pod pogojem,
da raziskovanje trajno ne spreminja ali poškoduje naravnega stanja
območja ter da se po raziskovanju zemljišča povrnejo v prvotno stanje.
|
(9) Za vse
posege v gozd in gozdni prostor je potrebno soglasje pristojne območne
enote Zavoda za gozdove Slovenije. |
|
(10) Pri
posegih v gozna zemljišča se upoštevajo PIP glede oblikovanja, ki
veljajo za območje razpršene poselitve z oznako PNRP A ter PIP, ki
veljajo za posamezno namensko rabo gospodarske javne infrastrukture ter
skupni in splošni PIP. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno
prilagodijo namenu. |
d)
Ostali pogoji – omilitveni ukrepi |
(1) Poleg
navedenih pogojev za območje gozdov z oznako PNRP G, ki se nahajajo v
EUP EU 11, EU 11/1, EU 12, EU 13, EU 13/1, EU 13/3 se upoštevajo
omilitveni ukrepi, ki so za območja ohranjanje narave navedeni v 110.
členu tega odloka. |
(2) V
bližini Zdravilišča Radenci v EUP EU 12 velja v naravnem okolju II.
SVPH. |
|
80. člen
|
(območja
vodnih površin - VC) |
(1) Na območjiu celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge namsnke rabe, na območjiu celinskih vodnih zemljišč
z oznako podrobne namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim
pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja,
ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s
predpisi o vodah.
|
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, kot so (gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve ne glede na zahtevnost):
|
·
gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture
ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
·
gradnja objektov grajenega javnega dobra, določenih po različni
zakonodaji, |
·
ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
·
ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
·
gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr.
objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
·
gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
·
gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, |
·
objekti iz Priloge 1. |
(3) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in
priobalnem zemljišču, skladno z veljavnimi predpisi velja, da je na teh
objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali
nadomestna gradnja, če: |
·
se
s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, |
·
se
s tem ne poslabšuje stanja voda, |
·
je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
·
se
s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
·
to
ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, |
·
se
z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prav tako prepovedane
dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: |
·
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, |
·
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, |
·
ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, |
·
onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. |
(5) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano: |
·
odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti
obliki, |
·
odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih
podobnih snovi, |
·
odlaganje odpadkov, |
·
gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
(6) Za vse posege na
območja voda je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni
organ za upravljanje z vodami. |
(7) Na vodnih in
priobalnih zemljiščih, ki so na območjih varstva narave ali so
opredeljena kot naravne vrednote se upošteva varstvene režime in pogoje
varstva narave. |
(8) Za vsako rabo
vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali
podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije. |
(9) V območjih
vodotokov je pri posegih na območje voda potrebo uporabiti avtohtono
vegetacijo, upoštevati geomorfologijo in naravni tok vodotoka.
|
(10) Pri
posegih se upoštevajo PIP glede oblikovanja, ki veljajo za območje
razpršene poselitve z oznako PNRP A ter PIP, ki veljajo za posamezno
namensko rabo gospodarske javne infrastrukture ter skupni in splošni
PIP. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. |
d) Ostali
pogoji – omilitveni ukrepi |
(1) Poleg
navedenih pogojev za območje voda z oznako PNRP VC, ki se nahajajo v
EUP EU 11, EU 11/1, EU 13, se upoštevajo omilitveni ukrepi, ki so za
območja ohranjanje narave navedeni v 110. členu tega odloka.
|
|
81. člen
|
(prostorsko izvedbeni pogoji na območju za potrebe |
varstva
pred naravnimi nesrečami – N in na območju vodne infrastrukture - VI) |
(1) Na
območju drugih zemljišč, ki so območja za potrebe varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, z oznako PNRP N in na območju vodne
infrastrukture, z oznako podrobne namenske rabe VI so dopustne
gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanja na obstoječih
objektih in pripadajočih površinah vključno z gradnjo infrastrukturnih
objektov in naprav oz. posegi, ki jih dovoljujejo področni predpisi. Pri
posegih v obstoječa zaklonišča je skaldu s predpisom o graditvi in
vzrževanju zaklonišča potrebno poskrbeti za revizijo, če gre za posege,
za katera je potrebno gradbeno dovoljenje. |
|
|
|
82. člen
|
(območja
državnih prostorskih načrtov) |
(1) Na
območju EUP EU 1 so na območju državnega prostorskega načrta za
visokovodne nasipe, z oznako podrobne namenske rabe VI, dopustni
le posegi, ki so določeni v Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za
sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri od
Cvena
do Vučje vasi (Ur.l. RS, št. 79/04). |
(2) Na
območju EUP od EU 3 do EU 8 so na območju državnega prostorskega načrta
za daljnovod Lenart - Radenci, dopustni le posegi, ki so določeni v
Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod DV 2 × 110 kV
Lenart-Radenci (Ur.l. RS, št. 20/09). |
(3) Na
območju EUP EU 2 so na območju državnega prostorskega načrta za
avtocesto Cogetinci – Vučja vas, z oznako podrobne namenske rabe PC,
dopustni le posegi, ki so določeni v Uredbi o lokacijskem načrtu za smer
avtoceste Maribor - slovensko - madžarska meja na odseku
Cogetinci -
Vučja vas (Ur.l. RS, št. 93/01). |
(4) Pri
načrtovanju posegov v prostor na območju Občine Radenci se upošteva
območja načrtovanega Državnega prostorskega načrta za izgradnjo
hidroelektrarne Hrastje Mota (DPNp). |
|
83. člen |
(območja
sprejetih občinskih podrobnih prostorskih načrtov) |
(1) Na
območju EUP RA 25, RA 26, RA 29, KV 6, kjer veljajo prostorsko izvedbeni
akti (OPPN, LN, UN, ZN (v nadaljevanju: OPPN)), se območja, do njihovih
sprememb ali novih OPPN-jev, ureja z: |
·
Ureditveni načrt
'Zdraviliški kompleks Radenci' (Ur. objave, št. 33/87, Ur.l. RS, št.
37/96) |
·
(velja za EUP RA 25,
RA 26, RA 28), |
·
Ureditveni načrt
'Kopališče v Radencih' (Ur. objave, št. 27/86) (velja za EUP RA 26 in RA
28), |
·
Ureditveni načrt
'Pokopališče Radenci' (Ur.l. RS, št. 7/95) (velja za EUP RA 29), |
·
-Ureditveni načrt
'Pokopališče Kapela' (Ur. objave, št. 19/90, št. 17/01) (velja
za EUP KV 6), |
·
Odlok o sprejetju
novelacije zazidalnega načrta Boračeva (Ur. objave Pomurskih
občin, št. 34/83 in Uradno glasilo slovenskih občin št.
30/10) (velja za EUP BO 4), |
·
Del Odloka o
sprejetju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Radenci - jug (Ur.
objave Občine Radenci, št. 6/99) (velja za EUP RA 13/2),
|
·
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno trgovski
center v Občini Radenci (UGSO št. 37/10)
(velja za EUP ŠR 5). |
(2) Na
območju občine Radenci veljajo določila naslednjih OPPN-jev: |
·
Lokacijski načrt za
plinovod Boreci – Radenci – Gornja Radgona (Ur. objave, št. 25/1985), |
·
Lokacijski načrt za
plinifikacijo naselij Gornja Radgona in Radenci (Ur.l. RS, št. 75/94,
|
·
Ur.l. RS, št. 7/98). |
(3) Deli
območij zazidalnih načrtov (OPPN), ki niso zajeti v EUP OPPN-jev, kot so
BO 4, RA 25, RA 13/2, so preklicani in se urejajo s PIP, ki so
predpisani za posamezno EUP ali PNRP v predmetnem OPN-ju ali z novim
OPPN-jem. |
(4) Ne glede
na meje EUP RA 25, RA 26, RA 28 se za te EUP-je uporabljajo veljavne
zazidalne načrte (OPPN-je) občine. Pri nadaljnjem načrtovanju EUP RA 25,
RA 26, RA 28 se pri izdelavi novih OPPN-jev prednostno upoštevajo meje
območij EUP-jev iz OPN Radenci. Parkovne
površine vključno z obstoječimi objekti v naselju Radenci so del
varovanega območja vrtnoarhitekturne dediščine EŠD 14066 Radenci -
Zdraviliški park in naselbinske dediščine EŠD 946 Radenci - Zdravilišče
Radenci. V parku se nahaja tudi objekt sakralno-stavbne dediščine EŠD
960 Radenci - Kapela sv. Ane. Ker je bilo območje parka oz. območje EUP
iz prvega stavka tega odstavka v preteklih ujmah močno poškodovano, ga
je nujno sanirati, še pred tem pa je treba pripraviti Konservatorski
načrt. Za park se pred sanacijo pripravi Konservatorski načrt. Pred
izdajo
gradbenega
dovoljenja
soglasjedajalec
preveri
upoštevanje
ukrepa
pri
projektiranju.
Eventualni posamezni OPPN-ji (na podlagi 55. člena ZPNačrt-a),
ki bodo segali na območji kulturne dediščine EŠD 14066 Radenci -
Zdraviliški park in EŠD 946 Radenci - Zdravilišče Radenci, se lahko
urejajo samostojno pod pogojem, da bodo dejavnosti na območju skladne z
dejavnostmi Zdravilišča Radenci in parkom,
do takrat pa se ureja z obstoječimi veljavnimi prostorskimi akti
občine, vse pod pogoji in usmeritvami spomeniškega varstva.
|
(5) Ne glede
na to, da se EUP RA 25 ureja z zazidalnim načrtom, se pri posegih v
prostor, upoštevajo omilitveni ukrepi, ki so za območja ohranjanje
narave navedeni v 110. členu tega odloka. Ukrep se upošteva tudi pri
spremembi prostorskega akta ali pri povsem novi pripravi. |
(6) Ne glede na določila v prostorskih aktih za posamezno EUP
Zdravilišča Radenci se na območju EUP RA 25, RA 26, RA 28 lahko izvaja
prireditev Maraton treh src, tako, da so mejne vrednosti ravni hrupa,
ki veljajo za II. SVPH, izjemoma lahko presežene v času izvedbe
prireditve »Maraton treh src«, večje občinske prireditve in podobnih
prireditev vezanih na dejavnost Zdravilišča Radenci. |
(7) Na
območju EUP RA 25 in RA 28 z oznako PNRP BT velja za prvo vrsto stavb z
varovanimi prostori ob glavni in regionalni cesti III. SVPH. Za
preostala območja EUP RA 25 in RA 28 veljajo določila 121. člena tega
odloka. |
84. člen |
(območja
predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov) |
(1) Občina
lahko na podlagi 55. člena ZPNačrt-a tudi na drugih območjih podrobneje
načrtuje prostorske ureditve, če se za to izkaže potreba po tem, ko je
bil sprejet OPN. |
(2) OPPN, ki
s tem odlokom niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske
ureditve, za katere so znani investitorji ali jih načrtuje občina, za
načrtovanje in rekonstrukcijo GJI, za urejanje površin, namenjenih
javnemu dobro in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in
prenovo naselij, če so skladni s strateškim delom tega odloka ter za
sanacije posledic naravnih nesreč. |
(3) OPPN se
lahko delijo na manjše enote oz. OPPN-je, vendar se ureditve morajo
funkcionalno povezovati oz. vsaka zase tvoriti zaključeno funkcionalno
celoto. |
(4) V EUP RA
9, RA 13, RA 13/1, RA 14, BO 6, BO 7, ŠR 6, RA 20, RA 24, RA 36, KV 9
je predvidena izdelava OPPN. Na območju predvidenih OPPN se vsi
obstoječi infrastrukturni objekti lahko rekonstruirajo, dograjujejo,
odstranjujejo in vzdržujejo ali se za njih pridobi gradbeno dovoljenje
za novogradnjo (če služijo nameravani ureditvi na območju). Na teh
območjih so možne tudi začasne ureditve (začasni objekti) in prireditve,
ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega
povečanja zmogljivosti teh priključkov, odstranitev objektov in druga
dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, gradnja infrastrukturnih
objektov, če gre za povezavo z ostalimi EUP in ne vplivajo na zasnovo
OPPN - ja, postavitev vadbenih objektov in urbane opreme, vzdrževanje
obstoječih objektov (tudi stavb) in naprav, nujni posegi in ureditve, ki
odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost
ljudi in premoženja. Do uveljavitve le-teh niso dopustni nobeni ostali
posegi razen, če s tem odlokom ni določeno drugače. |
(5) Nabor
nezahtevnih in enostavnih objektov ter faktor zazidanosti se navede v
posameznem OPPN-ju posebej. Za vsak OPPN posebej se določi tudi faktor
zazidanosti v skladu z določili Prostorskega reda Slovenije oz. določili
prostorske zakonodaje. |
(6) Na
območju stavbnih zemljišč, ki se urejajo z OPPN, se parcelacija izvaja v
skladu z določili iz podrobnega izvedbenega akta (OPPN-ja). |
(7) Pri
izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih EUP
upoštevajo naslednji pogoji glede namembnosti območja: |
a) RA 9
– območje stanovanjske gradnje - SS: |
(1) V EUP
RA 9, ki je namenjena bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi,
je predviden OPPN za stanovanjsko (eno, dvo in večstanovanjsko gradnjo s
spremljajočimi dejavnostmi) pozidavo s PNRP SS, vključno z
ureditvijo dostopne ceste in poti ter ostalih gradbenih inženirskih
objektov. Pri zasnovi naselja ni nujno upoštevanje obstoječe namenske
rabe PC. Razporeditev poti se prilagodi zasnovi OPPN. Zagotovi se
oblikovanje parcel in objektov, pri katerem mora biti upoštevana
morfologija in tipologija obstoječih objektov v soseščini. Uredijo se
odprte površine soseske, vključno s parkirišči. |
(2) Na
območju EUP RA 9 se mora zagotoviti 20% zelenih površin, v katere se ne
štejejo pasovi, ki obkrožajo parkirišča, objekt ali dvorišče. Zelene
površine morajo biti zelenice, kjer se lahko umesti razne dejavnosti
(zelena igrišča, odbojko na mivki, balinišče, otroška igrišča, parkovna
ureditev,…). |
(3) Do
izdelave OPPN je možna ureditev ceste v EUP RA 9 in cestnega priključka
iz Titove ceste in parkirišča ob priključku. |
b) RA
13 - območje centralnih dejavnosti - CU, ZS:
|
(1) V EUP RA
13, je območje namenjeno izvajanju centralnih dejavnosti (CU) in
urejanju zelenih površin (ZS). Del enote urejanja, opredeljena z oznako
CU, se nameni za ureditev trga in zelenih površin, vključno z ureditvijo
dostopnih poti. Do izdelave OPPN se na območju RA 13 lahko na obstoječih
objektih izvaja rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje. V EUP RA
13/1 se do izdelave OPPN lahko izvaja posege iz 46. člena tega odloka,
glede lege, oblikovanja, velikosti na teh območjih se upoštevajo PIP, ki
velja za EUP RA 15 in skupne ter splošne pogoje iz odloka. Do izdelave
OPPN so dovoljeni posegi, ki zajemajo urejanje vodnega in priobalnega
zemljišča v skladu z predpisi o vodah. Ob izdelavi OPPN se lahko območje
RA 13/2 priključi na območje obdelave. |
c) RA
14 - stanovanjsko naselje - SS: |
(1) Na
območju EUP RA 14 je predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo z oznako
PNRP SS (dvo in večstanovanjske stavbe), vključno z ureditvijo dostopnih
poti. |
(2) Na
območju južno od dostopne ceste so lahko le enostanovanjske stavbe ali
vrstne enostanovanjske hiše, to območje se funkcionalno naveže v EUP RA
12. |
(3) Na
območju EUP RA 14 se mora zagotoviti 20% zelenih površin, v katere se ne
štejejo pasovi, ki obkrožajo parkirišča, objekt ali dvorišče. Zelene
površine morajo biti zelenice, kjer se lahko umesti razne dejavnosti
(zelena igrišča, odbojko na mivki, balinišče, otroška igrišča, parkovna
ureditev, …). V primeru večstanovanjske gradnje se te umestijo v severni
del EUP RA 14. Pri načrtovanju se opredelijo enotna območja vrste
gradnje in oblikovanja s posebnimi PIP-i, tako da območja
enostanovanjske gradnje mejijo na območja z enostanovanjskimi objekti in
območja večstanovanjske gradnje na območja večstanovanjskih objektov oz.
javnih objektov. |
d) RA
34 - območje centralnih dejavnosti - CU: |
(1) V EUP
RA 34 je območje namenjeno izvajanju centralnih dejavnosti z
oznako PNRP CU. Enostanovanjski in samostojni večstanovanjski objekti
so prepovedani. |
(2) Etažnost
objektov je P z možnostjo medetaže. Glavna fasada objekta ne sme biti
orientirana k železniški progi. |
(3) Pri
novogradnjah se upošteva omejitve, ki so podane z gradbeno mejo, ki je
razvidna iz grafičnih prikazov izvedbenega dela v EUP RA 34. |
e) RA
36 - območje stanovanjske gradnje - SS: |
(1) Na
območju EUP RA 36 je predviden OPPN za enostanovanjsko
pozidavo z oznako PNRP SS s spremljajočimi dejvnostmi. Oblikovanje
objektov naj bo podobno, kot je določeno za EUP RA 19. |
f) RA
20 - območje stanovanjske gradnje - SS: |
(1) Na
območju EUP RA 20 je predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo z
enostanovanjskimi individualnimi hišami, lahko tudi dvojčki, z oznako
PNRP SS s spremljajočimi objekti. Upoštevati je potrebno
avtohtono tipologijo objektov starega dela naselja oz. oblikovanje
objektov naj bo podobno, kot je predpisano za EUP RA 15. |
g) BO 6
- Območje športno, rekreacijskih in turističnih dejavnosti – BC (O, PC): |
(1) Območje
EUP BO 6 je namenjeno športno rekreacijskim, društvenim in
turističnim dejavnostim z oznako PNRP BC. Do izdelave OPPN-ja se
lahko v EUP BO 6 obstoječe stavbe in ureditve in njihovi infrastrukturni
objekti dograjujejo, rekonstruirajo, rušijo, vzdržujejo. |
h) BO 7
- območje centralnih dejavnosti - CU: |
(1) V EUP
BO 7, je območje namenjeno izvajanju centralnih dejavnosti in
bivanju, z oznako PNRP CU. Samostojni stanovanjski objekti so
prepovedani. Etažnost objektov je največ do K+P+1 ali do K+P+M. |
i) ŠR
6 - območje centralnih dejavnosti - CU (PC): |
(1) V EUP
ŠR 6 je območje namenjeno izvajanju centralnih dejavnosti z oznako
PNRP CU. Etažnost objektov je P z možnostjo medetaže. Maksimalna
višina objektov je 8,0 m. Glavna fasada objekta mora biti orientirana na
Radgonsko cesto. V OPPN se naj predvidi zasaditev zelenih barier v
okolici in ob objektih. Za
predvideno
ureditev
poslovne
trgovske
cone
pri naselju
Šratovci
je potrebno
izdelati
načrt
krajinske
arhitekture. Pred
izdajo
pozitivnih
mnenj
in soglasij nosilci urejanja prostora
preverijo
upoštevanje
ukrepa
v okviru
OPPN
in projektu. |
j) KV
9 – območje podeželskih naselij – SK: |
Na območju
EUP KV 9 z oznako PNRP SK je območje predvideno za gradnjo
enostanovanjskih objektov s spremljajočimi dejavnostmi. Povsem ravne ali
enokapne strehe na enostanovanjskih objektih so prepovedane. Pri
oblikovanju je potrebno upoštevati tipologijo tradicionalne gradnje
naselja. |
k) RA
24 – območje zelenih površin – ZS: |
(1) Območje
EUP RA 24 se do izdelave OPPN-ja ureja kot zelena površina, kjer se nivo
terena ne spreminja. Vse ureditve zelenih površin, dejavnosti na njem
ter možni posegi iz četrtega odstavka tega člena, ki so navedeni pred
točko a) se do izdelave OPPN-ja izvajajo pod pogoji in soglasju
pristojnih NUP-ov. V primeru spremembe PNRP za intenzivnejšo dejavnost
od določene (če to dovoljuje takratni predpis o prostorskem načrtovanju)
ali ureditve kompleksnih površin, na PNRP z oznako ZS, za oddih in
rekreacijo, ki so skladne z namembnostjo (npr. golf igrišče, parkovna
ureditev, rekreacijsko območje z igrišči, ipd.), se izdela OPPN.
|
|
|
|
85. člen |
(oblikovanje parcele in parcelacija) |
(1) Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Obliko parcele objekta na
stavbnih zemljiščih je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno
umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene
razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu
objektu. |
(2) Gradbena
parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je predviden objekt
in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma
je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. |
(3) Gradbeno
parcelo je treba na novo formirati tako, da bo omogočala pravilno
umestitev objekta v prostor in zagotavljala primerne ureditve površin,
ki bodo služile temu objektu. Pri določanju velikosti parcel objektov je
potrebno upoštevati: |
·
namembnost in velikost objekta na parceli, zmogljivosti načrtovanih
objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave, |
·
pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti, |
·
poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, |
·
urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči
promet, zelene površine, ipd.), |
·
sanitarno-tehnične in požarno-varstvene zahteve. |
(4) Parcele
v uličnem nizu ob cestah so praviloma pravokotne na cesto oziroma
vzporedne z obstoječo parcelacijo in z daljšo stranico ob cesti. V
primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče večje od maksimalne
velikosti posameznega stavbnega zemljišča za tovrstno stavbno
tipologijo, mora lastnik tega zemljišča naročiti ustrezno parcelacijo
celotnega stavbnega zemljišča z upoštevanjem navedenih pogojev in meril
ter cestno navezavo na javno cesto. |
(5) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti
dostop in dovoz z javne ceste, ki je lahko speljan preko internega
dovoza ali poti pod pogoji iz predpisa, ki ureja občinske ceste.
Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi
o javnih cestah. |
(6) Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in
požarne odmike med objekti. Velikost parcel mora zagotavljati tudi
možnost priključka na javno gospodarsko infrastrukturo na predmetni
parceli, razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču in
s tem soglaša lastnik oz. upravljavec drugega zemljišča.
|
(7) Velikost
parcele za stanovanjsko prostostoječo hišo v naselju Radenci je od 450
do 2000 m2. |
|
|
|
86. člen |
(splošno)
|
(1) V
nadaljevanju so navedeni skupni PIP za vsa območja stavbnih zemljišč in
območja, kje so posegi dovoljeni, na območju celotne Občine Radenci
oziroma za vse EUP glede lege objektov, odmikov, velikosti objektov,
oblikovanja objektov, če ni za posamezno namensko rabo ali v posamezni
EUP v členih tega odloka določeno drugače. |
|
87. člen |
(lega
objektov) |
(1) Pri
umeščanju novih objektov in dozidavah se upošteva tipologija zazidave v
posameznem naselju ali delu naselja. Stanovanjske, gostinske, poslovne
in upravne, trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti in družbene
objekte se locira vzdolž cestne gradbene meje, v gradbeno linijo
obstoječih objektov. Stavbam za promet in stavbam za izvajanje
komunikacij ter obredne stavbe se prostorska umestitev tudi prilagodi
funkciji. Gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe
ter stavbe za storitvene dejavnosti se lahko umestijo tudi v notranjost
parcele, če se v prvi liniji nahaja druge vrste objekt ali ni drugih
prostorskih možnosti zaradi nagiba, lege parcele, dostopa, režima
(poplav, erozije, plazljivost, varovanj, ipd.) ali tako narekuje
tipologija zazidave. Lega objektov iz prejšnjega stavka se utemelji in
prikaže v projektni dokumentaciji. |
(2) V
kolikor obstoječa zazidava ne zagotavlja prometne varnosti se novi
objekti lahko locirajo v gradbeno linijo obstoječih objektov zamaknjenih
v notranjost parcele, ki ni večja od 10 m. V primeru, da gradbena linija
v notranjosti še ni vzpostavljena ali je globja od 10 m se novogradnje
umešča v 10 m odmiku od ceste in temu vzorcu sledijo vse naslednje
novogradnje. Vsa navedena odstopanja morajo biti utemeljena v projektni
dokumentaciji, iz katere je razvidna tudi lega obstoječih objektov.
|
(3)
Kmetijske, obrtne, proizvodne objekte in skladišča ter njihove
nezahtevne in enostavne objekte se locira v notranjosti parcele, razen
na območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov
drugačna, kar mora biti prav tako prikazano in utemeljeno v projektni
dokumentaciji oz. v zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja za
nezahtevni objekt. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski
objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti
parcele. V primeru gradnje samostojnih kmetijskih objektov, ki ni v
sklopu domačije/kmetije, se ti lahko gradijo, če so umeščeni v 20 m
odmiku od ceste. |
(4) V
obcestnih naseljih z ulično gradbeno linijo se upošteva zaporedni odmik
od bližnje parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le
na eni strani parcel, ki so pravokotne na cesto oz. sledijo obstoječem
vzorcu pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe
pozidave. Določilo zaporednosti pozidave ne velja v primeru že
izgrajenega objekta ali če prostorske možnosti ne dovoljujejo zahtevane
rešitve (teren, obstoječ vzorec gradnje, naravne razmere (poplave,
plazljivost, erozija, ipd) ali izhaja iz varstvenih zahtev zaradi
varovanja narave, kulturne dediščine, ipd.). |
(5) V
zaselkih in območjih razpršene poselitve, kjer gradbena linija ni
izrazita, se objekte locira prosto v prostor z upoštevanjem terenskih
razmer, obstoječih objektov, osončenosti obstoječih, odmikov in novih
objektov ter dostopa. |
(6)
Notranjost parcele se šteje vse dele parcel, ki se nahajajo za notranjo
linijo osnovnega objekta. |
(7)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa
in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina
reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti
2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
|
88. člen |
(odmiki) |
(1)
Najmanjši odmik od najbolj izpostavljenega dela objekta od sosednje
parcelne meje je 2,0 m, od javne občinske ceste ali poti 5,0 m, od
zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 1. reda v naselju 15,0
m in 40,0 m izven naselja, od ostalih vodnih površin in manjših
vodotokov 5,0 m, od gozdnih površin ob naselju za eno drevesno višino
ali bližje s soglasjem Zavoda za gozdove. Obstoječi objekti, ki so
zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, se lahko
rekonstruirajo, dogradijo in nadzidajo v obstoječih odmikih, pri čemer
ni potrebno soglasje soseda in če je zagotovljena prometna, požarna,
sanitarna varnost ter pogoji glede varovanja zdravja in je v soglasju z
upravljavci GJI in nosilci urejanja prostora. |
(2) Odmik od
sosednje parcele je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega
zemljišča, vendar ne manjši od 1,0 m. Izvedba brez odmika ali z manjšim
odmikom od 1,0 m je možna, če tako narekuje obstoječi sistem zazidave,
teren in s tem soglaša sosed in če niso v nasprotju s požarnimi,
sanitarnimi in drugimi predpisi. Slednja ureditev mora biti utemeljena v
projektni dokumentaciji s prikazom sosednjih objektov. |
(3)
Najmanjši odmik proizvodnih, obrtnih in podobnih objektov od sosednje
parcelne meje je 5,0 m. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih in
kmetijskih objektih ne smejo biti orientirana sosednjim bivalnim
prostorom ali sosednjemu dvorišču, razen v soglasju s sosedom. |
(4) Odmiki
med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da
omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne
tehnične, požarno – varstvene in obrambne predpise, da zagotavljajo
osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta in da ne delujejo škodljivo
na sosednje objekte. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno
osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo
zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne
infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje
sosednjih parcel. |
(5) Vsi
nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od najbolj izpostavljenega
dela objekta od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 1,5 m oz. s
soglasjem soseda do meje. Podzemni pomožni infrastrukturni objekti
morajo biti od parcelne meje oddaljeni 0,5 m oz. manj ali na parcelno
mejo, če s tem soglaša sosed. |
(6)
Odmik objektov od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena
linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s
tem soglaša upravljavec ceste in pod pogojem, da je na parceli
zagotovljeno parkiranje vozil v predpisanem številu. |
(7) Ograje,
škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni 0,5 m od parcelne meje
ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Od zunanjega roba
cestnega sveta pa morajo biti oddaljene vsaj 1,5 metra (izjemoma več, če
to narekuje prometna varnost) – manjša oddaljenost od cestnega sveta je
možna, v kolikor s tem soglaša upravljavec ceste. V primeru, da ograja
služi kot vrata na cestnem priključku-uvozu mora znašati njen odmik od
zunanjega roba cestnega sveta praviloma minimalno 5,0 m ali več, tako da
je pred ograjo lahko parkiran osebni avtomobil brez da bi oviral
odvijanje prometa na cesti/pločniku. V kolikor je s cestne strani uvoz v
objekt in je prostor pred objektom namenjen parkiranju ali je objekt
namenjen parkiranju daljših vozil ali prostor pred objektom namenjen
parkiranju daljših vozil, mora biti oddaljenost objekta od cestnega
sveta najmanj 5,0 m ali več. |
(8) Vrata
ograje se morajo odpirati v notranjost parcele in ne proti cesti, lahko
so tudi drsna. |
(9)
Ograjevanje kmetijskih in gozdnih površin ni dopustno, razen v primerih,
če gre za ograje, ki so v skladu z določili iz odloka, ki se nanašajo
na kmetijska in gozdna zemljišča ali če gre za zaščito zaščitenega
območja (NV, KD, vodni vir, vrelci, ipd.), zaščita mladja ali za
varovanje varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (plazovi,
erozija,...) ter varovanje zdravja (ograje okrog transformatorskih
postaj, baznih postaj, prečrpališča, čistilnih naprav, plinskih omaric,
ipd.). |
(10)
Objekti, ki nimajo višine (dovozi, dvorišča, parkirišča), se lahko
gradijo do parcelne meje v soglasju s sosedom. |
|
89. člen |
(velikost
objektov) |
(1) Velikost
objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in
glede na obvezne odmike. Pri določanju velikosti objektov se upošteva
faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano
površino in celotno površino gradbene parcele). Ta znaša v stanovanjskih
območjih 0,4, v kmečkih naseljih (razen na območju razpršene poselitve z
oznako A) 0,2 do 0,4, na območjih družbenih objektov 0,6, na območjih
urbanih središč 0,9 in v gospodarskih conah in industrijskih območjih
0,8. |
(2) Velikost
obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča velikost parcele,
faktor zazidanosti in odmiki od meja in sosednjih objektov. Objekti so
lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se upošteva višina talne vode,
kjer je višina vhoda v pritličje objekta najmanj 0,55 od raščenega
terena. Višina stanovanjske etaže pomeni višino etaže, ki ni višja od
3,0 m. |
(3) Višina
objektov z ravno in enokapno streho ne sme presegati višinskih gabaritov
obstoječih objektov. |
(4) Višina
ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine 1,20 m, v
notranjosti parcele (za objekti) je lahko visoka do 1,80 m. Zelena
ograja ne sme presegati višine 2,0 m. Žične ograje okrog območij
namenjenih varovanju (črpališča, ČN,…) ali omejitvi gibanja (proizvodna
cona, rekreacijska cona, otroška igrišča, šole, vrtci,…) so lahko višine
2,2 m. Ob rekreacijskih površinah se lahko postavljajo tudi zaščitne
mreže, ki se z višino prilagodijo namenu. |
(5) Žične
ograje morajo biti intenzivno ozelenjene. Varovalne ograje (okrog ČN,
ipd.) morajo biti intenzivno ozelenjene. Oporni zid (škarpa) je
dovoljena v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin. |
(6) Na
območjih razpršene poselitve postavitev ograj na ulično stran ni
priporočljiva. |
(7) Okolica
trgovskih, obrtnih, servisnih in proizvodnih objektov se ogradi z zidno
ali panelno ograjo višine najmanj 1,8 m, ki se lahko obsadi z zeleno
avtohtono živico. |
(8) Ograje
ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se
postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni
cesti. Zidna ali panelna ograja je lahko v primeru varovanja
prebivalstva pred hrupom. Pri zasaditvi žive meje se uporabi rastline,
ki jih je možno oblikovati in vzdrževati s striženjem. |
|
90. člen |
(oblikovanje objektov) |
(1) Poleg
oblikovanja, ki je predpisano za posamezno EUP se pri oblikovanju
objektov, upoštevajo tudi določila tega člena, če ni za posamezno EUP
določeno drugače. Pri umeščanju novih stavb v prostor in drugih
prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati morfološke značilnosti
posameznega območja. Posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno
oblikovno enovitost v posamezni EUP in se prilagoditi okoliškim objektom
in ureditvam predvsem: glede na lego objektov v naselju in na parceli,
orientacijo objektov, odmike od sosednjih objektov, gradbene mase,
višino, naklon strešin, kritino in smeri slemen. |
(2) Objekti
oz. stavbe morajo biti oblikovane v skladu z arhitekturno tipiko
območja. Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem
in materiali osnovnega objekta. |
(3) K ali ob
objektih se lahko priključijo pomožni objekti (enostavni in nezahtevni
iz Priloge 1) ter pomožne stavbe, prizidki, ki so oblikovno skladni z
osnovnim objektom (barva fasade) oz. so lahko leseni. |
(4) Na
strehah objektov, kjer odlok to dopušča, so na prostoru pod streho
dopustna strešna okna, na mansardah pa tudi frčade, pultna okna. Strešne
frčade ter pultna okna so lahko z dvokapno, enokapno ali ravno
strešico in zidcem ob straneh, brez čopov. Na območju podeželskih
naselij oz. tradicionalne tipologije gradnje, se oblikujejo takšne
frčade in pultna okna, ki so značilne za avtohtono tradicionalno
arhitekturo. Na strehah objektov so dopustni zatrepi, čopi in sončni
sprejemniki ali druge naprave namenjene zbiranju obnovljivih virov
energije ali naprave za soproizvodnjo električne energije. Frčade,
pultna okna in sončni sprejemniki ali druge naprave namenjene zbiranju
obnovljivih virov energije ne smejo presegati slemena streh ter slednji
sledijo naklonu strehe. Podaljšani in prirobljeni čopi oziroma
kombinirane dvokapnice niso dovoljene. Prepovedane so strehe z
nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni. Kritine ne smejo biti
svetleče oziroma trajno bleščeče. Ravne strehe so lahko ozelenjene,
gramozirane, popločene, lesene ali pa izvedene v osnovni kritini.
Enokapne strehe so lahko sive, opečne ali rjave barve ter ozelenjene.
Sončnih sprejemnikov ni dovoljeno umeščati neposredno na tla. Prav tako
so prepovedane samostojne konstrukcije (objekti, ki služijo kot ogrodje)
za namestitev sončnih sprejemnikov. V kolikor geomehansko poročilo
dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z
zeleno streho in spojeni z okoliškim reliefom (razen na območju obcestne
gradnje in v primeru zapolnitve vrzeli (kar ne velja za zemljanke,
samostojne kleti, ipd. kot pomožnih objektov (ti se umeščajo v skladu z
določili odloka). |
(5) Frčade
in pultna okna se izvede največ do 1/2 višine strešine in do 2/3 dolžine
strešine. Kolenčni zid v mansardi je lahko maksimalne višine 1,5 m. |
(6) Na
območjih, kjer so dovoljene dvokapne strehe, ki se kombinirajo z
ravnimi, se upošteva naslednje določilo: ob dvokapnem, pretežnemu delu
objekta (ca 2/3), so lahko deli stavbe z ravno ali enokapno streho, ki
so višine največ do spodnjega roba zatrepa. Stavbna masa dvokapnega dela
objekta mora vizualno prevladovati in upoštevati določilo iz prvega
odstavka tega člena. Ravni ali enokapni deli so lahko tudi kot manjši
izzidki z odmikom od slemena za najmanj 1/3 dolžine strešine in od
stranskih robov za 1/3 dolžine dvokapne strehe. |
(7) Fasade
so svetlih, in naravnih barv. Močne intenzivne barve so prepovedane. Ni
dopustna obdelava s keramiko, bleščečimi materiali in plastičnimi
oblogami. Fasade se lahko kombinirajo z lesom, naravnim kamnom in
fasadne plošče, katerih delež ne sme presegati 1/3 celotne površine
fasade. V ta delež ni vštet talni zidec. |
|
|
(10) Uporaba
plastičnih ali odpadnih materialov ni dopustna. Prepovedane so bele
plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske
ograje. Vse ograje in mikrourbana oprema mora biti iz naravnih
materialov. |
(11)
Odstopanja pri izboru materialov in barv so možna, če gre za kakovostno
arhitekturno oblikovanje, vendar pa morajo biti utemeljena in definirana
v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(12) Montažni kioski in stojnice morajo biti
enotno kakovostno oblikovane. V celotni občini morajo biti kioski in
stojnice enotne izvedbe in enake barve razen, če gre
za
kratkotrajno
začasno
postavitev v primeru trajanja prireditve. Tipski kontejnerji ali
plastični kioski so prepovedani. |
(13) Pri
oblikovanju obeležij,
verskih znamenj, spomenikov, reklamnih
objektov,
neprometnih znakov in drugih
objektov
ulične
opreme je potrebno upoštevati
velikostna in
oblikovalska
merila določenega
območja.
Napisi in reklame ne smejo presegati velikosti fasad ali fasadnih
elementov. Našteti
objekti
morajo biti
oblikovani
enotno. |
(14)
Postavitev urbane opreme je možno na celotni občini. Za oblikovanje
urbane opreme, izveskov, reklamnih tabel, neprometnih znakov, ipd. se
lahko sprejme poseben občinski predpis, ki bo določal obliko, velikosti,
materiale, barve, ipd. tovrstnih objektov. |
(15) Pri
umeščanju višjih objektov so lahko izjeme kadar gre za dominantne
objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele,
cerkve,…). Sakralni objekti in zvoniki ob gasilskih domovih so lahko
višji oz. se oblikovno prilagodijo namenu. |
(16)
Enostavni, nezahtevni in začasni objekti imajo lahko ravne in enokapne
strehe, kakor tudi strehe z nižjimi nakloni. Vrtne ute, paviljoni imajo
lahko šotorasto ali stožčasto streho s poljubnim naklonom. Nadstreški za
avto imajo lahko tudi usločeno obliko. |
|
|
|
91. člen
|
(skupni
prostorsko izvedbeni pogoji za gradnjo nezahtevnih, enostavnih objektov
ter začasnih objektov) |
a)
Splošno |
(1) Gradnje
nezahtevnih in enostavnih objektov je možna po predpisih o vrsti
objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanj: uredba). Vrsta objektov, ki
se lahko gradi na posamezni PNRP je določena v Prilogi 1: Nezahtevni,
enostavni objekti in začasni objekti, če izpolnjujejo pogoje za gradnjo
nezahtevnih in enostavnih objektov iz uredbe, pod pogoji iz odloka in
pod pogoji v Prilogi 1. |
(2)
Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov in uporaba materialov na
njih mora biti skladna s primarnim ali obstoječim objektom na območju
gradnje. |
(3)
Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo ločeno od primarnega
objekta ali kot prizidek (prislonjen) k primarnemu objektu, pod pogojem,
da ni presežen faktor zazidanosti. Objekti, ki se lahko gradijo na
nestavbnih zemljiščih, pod pogoji iz 3., 4., in 5. točke iz Priloge 1
tega odloka. |
(4)
Nezahtevni in enostavni objekti lahko imajo samostojne priključke.
|
(5)
Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavljajo tudi kot samostojni
objekti na stavbnih zemljiščih in na zemljiščih, kjer je postavitev teh
objektov dovoljena. |
b)
Stavbe manjših dimenzij in stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave |
(1) Stavbe
manjših dimenzij in stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave so
oblikovane skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. |
(2)
Nadstreški, terase, garaže in vetrolovi se lahko gradijo ob in pred
objektom pod pogojem, da upoštevajo prometno varnost in je v soglasju z
upravljavcem ceste. |
(3)
Steklenjak za gojenje rastlin, skladišče, savna, fitnes, letna kuhinja,
lopa, drvarnica se prednostno umeščajo v notranjost parcele oz. za
stanovanjski objekt, razen v primerih, če ni drugih prostorskih možnosti
ali umestitev objekta izhaja iz sistema zazidave ter se ne nahaja izven
gradbene linije, če je le ta izrazita. |
(4) Majhna
stavba ali majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave se lahko
izvede v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena bivanju. |
c)
Pomožni objekt v javni rabi in objekt za oglaševanje |
(1)
Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve
površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo
njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti
omogočeno samostojno gibanje. |
(2)
Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega
omrežja. |
(3)
Objekti na območju urejanja morajo biti enotno in kakovostno oblikovani.
V celotni občini morajo biti kioski in stojnice enotne izvedbe in enake
barve. Tipski kontejnerji (razen kakovostno oblikovani) ali plastični
kioski so prepovedani. |
(4) Objekt
za oglaševanje: reklamni stolp, svetlobne vitrine, svetlobni stolpi,
plakatni stolpi, reklamni pano, veliki pano, plakatna tabla, tabla,
obešanka, zastava. Ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nad
vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5 m visoko nad pohodno
površino. |
(5) Odmiki
urbane opreme od parcelne meje so lahko ob strinjanju soseda manjši kot
je to določeno za novogradnje nezahtevnih in enostavnih objektov. |
(6)
Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne ovirajo funkcionalno
ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Priporočena je postavitev na začetku ali koncu naselja ali na javnih
površinah. |
d)
Ograje in podporni zidovi |
(1) Ograje
in podporni zidovi se urejajo skladno z določili iz 88 in 89. člena tega
odloka. |
(2) Sem niso
uvrščene protihrupne ograje, ki so del cestnega ali železniškega sveta
(Zakon o cestah in Zakon o varnosti v železniškem prometu). |
(3) Oporni zid je
konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs)
zemljine. Pri računanju višine podpornega zidu z ograjo se upošteva le
merilo za podporni zid. |
(4)
Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju varovanih pogledov
na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na
silhuete naselij morajo biti transparentne. Če je ograja transparentna,
mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic. |
e) Mala
komunalna čistilna naprava in greznica |
(1) Mala
komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode
v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z
biološko razgradnjo skladno s skupino standardov SIST EN 12255 in
skupino standardov SIST EN 12566 ali z naravnim prezračevanjem s pomočjo
rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom. |
(2)
Nepretočna greznica je vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz
katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na
komunalno čistilno napravo. |
(3)
Postavitev čistilnih naprav in greznic iz uredbe je možna pod pogojem,
da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v
soglasju z izvajalcem javne službe. |
f)
Rezervoar |
(1)
Rezervoar za vodo ne sme biti vidno izpostavljen. Lociran ne sme biti
pred hišo oz. postavljen na stran glavne ceste razen, če je vkopan.
|
g)
Priključek na objekte GJI in daljinsko ogrevanje |
(1)
Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako,
da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne
zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno
samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi
cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne
smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so
namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in
komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen
dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb. |
(2) Objekt
javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene
cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane
varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze,
itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj
funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob
vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje oz.
na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba
postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih
površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in
nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in
omaric za javno razsvetljavo. |
(3)
Transformatorska postaja – pri postavitvi je treba upoštevati
morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave. |
(4) Pri
gradnji tovrstnih objektov se pridobi projektne pogoje in soglasje
upravljavca posamezne infrastrukture. |
(5) Pri
postavitvi baznih postaj se upošteva določila iz 106. člena odloka.
|
h)
Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot |
(1) Sem ne
spada kolesarska pot ali pešpot, ki je del cestnega sveta. |
i)
Pomol |
(1) Grajen
pomol, namenjen privezu posameznega plovila ali ribolovu. |
(2) Grajen
pomol na tekočih in stoječih celinskih vodah, s privezi, kamor ne spada
plavajoči pomol – ponton, ki ni objekt. |
j)
Športno igrišče na prostem |
(1) Športno
igrišče na prostem je grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v
obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun, sem ne spada
travnata površina za igre na prostem (ni objekt). |
k)
Objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, objekti za
kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost |
(1) Objekt
za rejo živali je enoetažen objekt, namenjen reji živali. Sem ne spada
premični čebelnjak. |
(2) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt so
objekti, namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim
opravilom in vrtnarjenju, ki niso namenjena prebivanju.
Sem ne spada pomožna kmetijsko-gozdarska oprema, ki ni objekt oziroma ni
grajena (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za
mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo
živine, ograja ter opora za trajne nasade), negrajena gozdna prometnica,
poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža. |
(3) Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost so
objekti, ki niso namenjeni prebivanju.
|
(4)
Oblike in nakloni streh so predpisani za vsako EUP posebej in veljajo
tudi na pomožnih kmetijskih/gozdarskih enostavnih in nezahtevnih
objektih. Velikost in višina se upošteva iz predpisa o vrstah objektov
glede na zahtevnost. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva
značilnosti arhitekturne tipike območja. |
(5)
Obstoječi čebelnjaki se lahko ohranijo. |
(6) Za
objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, kot
funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišče veljajo PIP-i iz
EUP v kateri se nahaja kmetija/vinska klet. V kolikor gre za ureditev
kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo PIP- i, ki so predpisani
za razpršeno poselitev z oznako podrobne namenske rabe A. |
l)
Pomožni komunalni objekt |
(1) Ekološki
otoki so postavljeni lahko le ob javni cesti, kjer je možno
zaustavljanje osebnih in tovornih vozil. |
(2) Sem
ne spada bazen za gašenje požara, pomožni objekt na plinovodu,
vročevodu, parovodu in toplovodu. |
m)
Začasni objekti |
(1) Odprti
sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del
gostinskega obrata, če je tlorisna površina zemljišča največ 50 m² in
višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta. |
(2) Pokriti
prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, če je njegova
tlorisna površina do 500 m², višina najvišje točke 6 m, merjeno od
najnižje točke objekta; tlorisna površina je lahko večja, če ima šotor
ustrezen certifikat oziroma izjavo proizvajalca, da je izdelan v skladu
s standardom o začasnih objektih DSIST EN 13782, oziroma, dokler ta
standard še ni izdan kot evropski, privzeti standard PSIST prEN
13782:2001 – Naprave in konstrukcije za začasne objekte in zabaviščne
parke. |
(3) Oder z
nadstreškom, če je njegova tlorisna površina do 50 m², višina najvišje
točke do 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, razpon nosilnih delov
pa do 3 m, in če ta razpon presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz
montažnih elementov. |
(4) Pokriti
prireditveni prostor, kamor sodi tudi športno igrišče, z napihljivo
konstrukcijo ali v montažnem šotoru, vključno s sanitarnimi prostori, če
je njegova tlorisna površina do 500 m² oziroma več, če ima šotor
certifikat. |
(5) Cirkus,
to je prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za
gledalce) in ograjeno zunanjo površino, namenjeno potujočemu zabavišču,
v kolikor so šotor in drugi objekti montažni. |
(6) Začasna
tribuna za gledalce na prostem, če je njena tlorisna površina največ
1000 m² in višina najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje
povprečne točke terena. |
(7) Objekti,
namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi, če bruto površina teh
objektov ne presega 15 m² in je višina najvišje točke največ 4 m,
merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad
prostorom. |
(8)
Čebelnjak, pod pogojem, da se umesti v okviru ali neposredni bližini
območja, na katerem že stoji kmetijski objekt, v oddaljenosti 25,0 m od
roba stavbnega zemljišča vendar ne v bližini območij, kjer se zadržuje
večje število ljudi (kot so: šole, vrtci, igrišča, hoteli, trgovine,
kopališče, gostilna, ipd.). |
(9) Za
potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne
kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim
bližje kraju prireditve in čim bolj koncentrirane. |
(10) Začasni
objekti namenjeni skladiščenju ne smejo biti postavljeni na ulično stran
objekta. |
(11) Začasni
objekti se obravnavajo po postopku, ki je predpisan za enostavne
objekte, pod pogojem, da ima investitor pridobljeno soglasje občine in
soglasje lastnika ali upravljavca zemljišča. Začasni objekt je treba
odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen (npr. čas
prireditve, dejavnosti sezonskega značaja, ipd.), najpozneje pa v šestih
mesecih od začetka gradnje (razen čebelnjaka). Po odstranitvi je treba
vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen. |
|
92. člen
|
(vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave ) |
(1) Za
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki
pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. Ohranijo se lahko
obstoječi manjši nakloni dvokapnih streh. Za vzdrževalna dela se štejejo
dela, ki so navedena v predpisu o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje. |
(2) Dozidave
in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in
morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta. |
(3) Pri
rekonstrukcijah, vzdrževanju, sprememi namembnosti objektov so odmiki od
parcelnih mej lahko manjši, kot jih določa ta akt za novogradnje oz. kot
je določeno v členu o odmikih ter sledi odmiku obstoječih objektov v
soglasju s sosedom. |
|
93.
člen |
(PIP za
obstoječe objekte) |
(1) Na
območju občine se lahko pridobi gradbeno dovoljenje za obstoječi objekt,
ki je bil zgrajen pred sprejetjem tega prostorskega načrta (razen za
zahtevne in manj zahtevne objekte na območju razpršene gradnje), zgrajen
ali rekonstruiran brez ustreznih dovoljenj s področja graditve objektov,
skladno z določbami tega prostorskega načrta. |
(2) V
primeru pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt, pri katerem gre za
neskladnost izvedene gradnje z določbami tega prostorskega načrta,
morajo v projektni dokumentaciji biti za izvedeno gradnjo navedene vse
neskladnosti, ki niso skladne z določbami tega odloka, navesti stopnjo
odstopanja ter navesti utemeljitve v projektni dokumentaciji, vključno s
podrobnimi strokovnimi utemeljitvami. |
(3) Za
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave objektov veljajo
enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje, če gre za poseg
v konstrukcijske elemente ali menjavo strehe, fasade, ipd. oz. dela, ki
lahko upoštevajo določila tega odloka. |
(4) Pri
obstoječih objektih ter tudi pri objektih, kjer gre za pridobitev
gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt zgrajenih do sprejetja
predmetnega OPN, so dopustna odstopanja do 30% v naklonih dvokapnih
streh in obstoječe kritine, če gre za razlike med slemenom osnovne
stavbe in slemeni prizidkov in nadstreškov, odmikih in tlorisnem
gabaritu, višinah, legi objekta faktorju zazidanosti, če so zagotovljene
minimalne tehnične zahteve za gradnjo določene vrste objektov ter
bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter varstva
pred požarom in bistveno ne odstopajo od pogojev v prostorskem načrtu
ter če objekt ne predstavlja degradacijo v prostoru. |
(5) V
primeru večjega neskladja izvedene gradnje od dovoljenega odstopanja, se
lahko zanje pridobi gradbeno dovoljenje, če se s sanacijskimi ukrepi
zagotovi integracija stavbe v obstoječo grajeno strukturo, kar mora biti
utemeljeno v projektni dokumentaciji, vključno s podrobnimi strokovnimi
utemeljitvami. |
(6)
Obstoječe dejavnosti, ki s tem aktom niso dovoljene v posamezni EUP, se
lahko rekonstruira, vzdržuje, odstrani in se lahko na istem mestu
zgradijo na novo. Rekonstrukcija je možna v obstoječih gabaritih in pod
pogojem, da ni presežen faktor zazidanosti ter dejavnost ne povečujejo
negativnih vplivov na okolje. Dejavnosti, za katere bi bilo potrebno
izdelati presojo vplivov na okolje so v tem primeru prepovedane. |
|
94.
člen |
(splošna
pravila za ureditev okolice objektov) |
(1) Za
urejanje zunanjih površin se morajo uporabljati naravni materiali.
Ohišnice na območju podeželskih naselij naj sestavljajo pretežno visoko
debelne sadne rastline. Priporočljiva je uporaba avtohtonega zelenja za
razmejitve med parcelami. |
(2) Drevesna
vegetacija in živice se ohranjajo v največji možni meri. Pri urejanju
okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med
gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in
urediti okolico. Če obstoječih dreves ni mogoče ohranjati se jih
nadomesti z novimi. |
(3) Za večje
javne površine, večje zelene površine, gospodarske cone, območja javnega
značaja in za vsa območja, ki se urejajo z občinskim podrobnim
prostorskim načrtom (razen enostanovanjska območja) se izdela krajinski
načrt. |
(4) Možno je
delno nasutje terena ter preoblikovanje terena ob pogoju, da se z
nadvišavo ali izkopom terena na katerikoli način ne ogroža sosednjega
zemljišča in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer
se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. |
|
|
|
95. člen
|
(splošno) |
(1) Gradnja
stavb na vseh EUP se lahko izvaja le na opremljenih zemljiščih z
zgrajeno komunalno opremo oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja
infrastrukture predvidena, vendar se mora območje komunalno opremiti in
infrastrukturo oddati v upravljanje pred izdajo uporabnega dovoljenja
oz. pred vselitvijo za objekte, za katere uporabnega dovoljenja ni treba
pridobiti. Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo na
neopremljenih zemljiščih. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima
zagotovljen dovoz na javno cesto in priključke za kanalizacijo, vodovod
in elektriko. |
(2) Pogoje
za izgradnjo, priključitev podajo upravljavci naprav in omrežij. |
(3) Poteki
komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. |
(4) Nova in nadomestna komunalna in energetska
omrežja in omrežja zvez se v EUP in drugih stavbnih zemljiščih
prednostno izvede podzemno (zračno le če ni drugih prostorskih
možnosti), na območju krajine pa tudi zračno. Vso predvideno gospodarsko
javno infrastrukturo se izvaja v skupnih koridorjih, če to dopuščajo
odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi. |
(5) Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč se
gospodarska javna infrastruktura načrtuje izven sklenjenih kmetijskih
površin in v skupnih koridorjih. Ohranja se proizvodni potencial
kmetijskih zemljišč, po izvedeni gradnji pa se kmetijska in gozdna
zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Linijske infrastrukturne objekte
se čim bolj umešča vzporedno z obstoječimi strukturami v prostoru
(ceste, poti, potoki, rob naselja). Namenska raba zemljišč pod ali nad
koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati
delovanja vodov. Prav tako infrastrukturni vodi ne smejo ovirati
amenske rabe zemljišč pod (ali nad) katerimi potekajo. |
(6)
Gospodarsko javno infrastrukturo v krajini se načrtuje ob obstoječih
koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno
vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira. |
(7) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture
se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov. |
|
96. člen |
(prometna
infrastruktura) |
a)
Ceste |
(1) Ob
državnih cestah in občinskih cestah je varovalni pas, v katerem je raba
prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter drugi
posegi v prostor znotraj varovalnih pasov javnih državnih in občinskih
cest je dovoljena le s soglasjem pristojnega upravnega organa.
|
(2)
Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran
državne ceste širok: |
·
pri avtocesti 40 m, |
·
pri glavni cesti 25 m, |
·
pri regionalni cesti 15 m, |
§
- pri državni kolesarski poti 5 m. |
(3) Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran
občinske ceste širok: |
·
pri lokalni cesti 4 m, |
·
pri javni poti 3 m, |
·
pri glavni mestni cesti 6 m, |
·
pri zbirni mestni ali krajevni cesti 5 m, |
·
pri mestni ali krajevni cesti 4 m, |
·
pri javni poti za kolesarje 2 m. |
(4) V varovalnem pasu državne ceste, je gradnja ali
postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije RS za
ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni
pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki: |
·
globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča, |
·
višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0
m nad cestiščem ob največjem povesu, |
·
odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini,
če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. |
(5) Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih
cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju upravljavca cestne
infrastrukture. Pogoje o gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest
določa občinski odlok o občinskih cestah. |
(6) Prometno-tehnični
elementi priključkov morajo ustrezati prometnim zahtevam glede na
namembnost objekta. Na območju priključka je treba upoštevati pregledni
trikotnik, ki se določi glede na kategorijo ceste. |
(7) Prometno-tehnični
elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati
preglednost v krivinah in križiščih ter morajo ustrezati prometnim
zahtevam glede strukture prometa. |
(8) Do
vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s
ceste ali javne poti, ki je skladen z pogoji upravljavca in ima
pridobljeno soglasje upravljavca. Priključek na javno cesto mora biti
varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Izjemoma so
dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob predložitvi
dokaza o služnostni pravici do obstoječih objektov. Dovoz in dostop
preko zasebnih zemljišč v primeru novogradnje, ki nimajo direktnega
dostopa z javne ceste, mora biti odmerjen. |
(9) Pri načrtovanju
in posegih v prostor na območju občine se upošteva obstoječo avtocesto,
vse spremljajoče prometnice in objekte ter komunalno, telekomunikacijsko
in energetsko infrastrukturo. |
(10) Posegi v
varovalni pas avtoceste, ki je širok 40,0 m, ne smejo biti v nasprotju
z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in
prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnega razvoja prometa ter
varovanja njenega videza. Pri načrtovanju je upoštevati širitev
avtoceste za en vozni pas, to je minimalno 7,0 m od roba cestnega sveta
obojestransko. Vse posege v varovalnem pasu avtoceste je možno izvajati
le po predhodnem soglasju DARS d.d. oz. upravljavca avtoceste. |
(11) V varovalnem
pasu avtoceste je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo
negativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu naj se ne načrtuje
objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč, pri
tem izrecno opozarjamo na obremenitve s hrupom zaradi prometa. |
(12) Nove posege je
potrebno načrtovati ob vedenju in poznavanju obstoječih in predvidenih
obremenjenosti okolja, da ne prihaja do nasprotja med rabami v prostoru.
To pomeni, da je potrebno ob obstoječi avtocesti načrtovati rabo
prostora na način, da bodo upoštevane načrtovane obremenitve okolja
zaradi predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem obdobju. |
(13) Upravljavec
avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova
poselitvena območja oz. za območja spremenjene rabe prostora, kot tudi
ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica
obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe
zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Pri načrtovanju ureditev ob
avtocesti je potrebno upoštevati veljavne predpise in načrtovati
ustrezno zaščito pred hrupom ob upoštevanju predvidenega povečanja
obremenitev v 20-letnem planskem obdobju. Izvedba vseh ukrepov za
zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe
prostora je obveznost lokalne skupnosti oz. investitorjev novih posegov. |
(14) Razsvetljava ob
avtocesti mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in
svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi. |
(15) Meteorna in
druga odpadna voda z objektov in pripadajočih ureditev ne sme biti
speljana v naprave za odvodnjavanje avtoceste in njenega cestnega sveta.
Izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema
odvodnjavanja državne ceste. |
(16) V varovalnem
pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih
objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje oz.
ti posegi morajo biti skladni s predpisi, ki urejajo področje javnih
cest. |
(17) Veljavni
predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse
javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso
kategorizirane kot javne (dovozne ceste, pristopi do objektov in
zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in
postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti). |
(18) Dimenzije
prometnega in prostega profila glavnih povezovalnih cest lokalnih
središč, vzdolžnih obcestnih naseljih in gručastih naseljih so odvisne
od strukture prometa in morajo zagotavljati varno srečevanje vozil. Na
ostalih prometnicah se, v primeru premajhnih profilov, zagotovijo
izogibališča na primernih preglednih razdaljah. |
(19) Za zagotovitev
varnega odvijanja prometa skozi naselje in urejanje prometnega režima v
naselju je ob vozišču možno graditi dodatne vozne pasove, izključevalne
in vključevalne pasove, krožišča, parkirne pasove, kolesarske pasove in
pasove za pešce, pločnike, kolesarske steze. Za tovrstne gradnje je
treba pridobiti soglasje pristojnega organa. |
(20) Za
izboljšanje prometne varnosti je možno sprejemati ukrepe za varstvo
otrok, pešcev in kolesarjev. Znotraj naselja je možno urejati območja z
umirjenim prometom in izvesti ukrepe umirjanja prometa. |
(21) Na
prometnih površinah zunaj vozišča je možno skladno z veljavnimi predpisi
in soglasjem pristojnega organa graditi objekte spremljajočih dejavnosti
kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, bencinski servisi, objekti
za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega prometa in podobno.
Pri gradnji naštetih objektov je treba upoštevati veljavne predpise o
prometnem in prostem profilu ceste ter predpise o prometni in neprometni
signalizaciji. |
(22) Do vseh
javnih objektov je potrebno zagotoviti interventne dovoze, po potrebi pa
tudi dostavo. |
(23)
Kakršnikoli objekti s celostnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in
notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča
državne ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m. Zaradi dokončne prometne
ureditve državne ceste novo predvideni objekti s svojimi gabariti in
zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne
varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih
priključkih in križiščih. |
(24) Pri načrtovanju,
rekonstrukciji in vzdrževalnih delih se mora zagotoviti: |
·
varno
odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest
z drugimi posegi v prostor in z okoljem skozi katerega državne ceste
potekajo, |
·
opremljenost s
prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na
spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, |
·
usklajeno
načrtovanje z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve
ceste ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti
njihove graditve, |
·
s predlaganim
posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi
varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi
prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno
redno vzdrževanje državne ceste. |
(25)
Avtobusno postajališče – v ureditvenih območjih naselij in v ureditvenih
območjih za turizem in rekreacijo je treba z lociranjem avtobusnega
postajališča zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radijem
dostopnosti. Lociranje in oblikovanje avtobusnih postajališč mora biti
skladno z veljavno zakonodajo o tehničnih normativih in minimalnih
pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in
regionalnih cestah. V kolikor obstajajo možnosti se do postajališč
zagotovi varen dostop, kot so hodniki za pešce, prehodi za pešce, ipd. |
b)
Železnica |
(1)
Varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh proge, širok 200
metrov, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge. V varovalnem
progovnem pasu je treba pri posegih v prostor upoštevati veljavni
pravilnik o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov v
varovalnem progovnem pasu. |
(2) Progovni
pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran
od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja,
merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge. V progovnem pasu se
smejo graditi le objekti, napeljave in naprave javne železniške
infrastrukture. |
(3) Ne glede
na prejšnji odstavek se smejo ob predhodnem soglasju upravljavca v
progovnem pasu graditi objekti in naprave uporabnikov prevoznih storitev
v železniškem prometu, povezane z nakladanjem in razkladanjem blaga, kot
tudi napeljevati cevovodi, vodovodi, električne, telefonske in
telegrafske zračne linije in podzemni kabli ter druge podobne naprave v
javnem interesu. |
(4) V
varovalnem progovnem pasu na območju, ki poteka od meje progovnega pasu,
se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in
postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih
pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste
in namena ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa. |
(5) Kadar je
zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih
razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani
oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti
objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v
varovalnem progovnem pasu na območju, ki poteka od meje progovnega pasu,
na oddaljenosti manjši od predpisane, če to ne vpliva na varnost
železniškega prometa. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti
posebej utemeljeno in zanj pridobljeno izjemno soglasje ministra. |
|
97. člen |
(gradnja
ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč) |
(1) V
primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le te treba asfaltirati in
izgraditi s prometno tehničnimi elementi določenimi glede na funkcijo
ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa. Kadar zaradi
prostorskih možnosti ni moč zagotoviti zadostne širine cest so te lahko
na krajših odsekih tudi ožje. Na daljših in ozkih odsekih cest, kjer ni
zagotovljeno varno in nemoteno srečanje dveh merodajnih vozil ali enega
merodajnega vozila z običajnim vozilom, je treba na primernih preglednih
razdaljah urediti izogibališča (razširitev vozišča). Izogibališča je
treba urediti za vozila, ki vozijo navzdol, izjemoma za tiste, ki vozijo
navzgor. V primeru slepega zaključka ceste in kjer na primerni
oddaljenosti ni možnosti za obračanje vozil je treba na koncu cest
urediti obračališča. |
(2)
Prometno-tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo
zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti)
ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba
prostora na območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti
vertikalnih ovir (objekti, ograje, zasaditve ipd.) višjih od 30 cm oz.
se zagotovi druga preglednost in varnost prometnih površin (npr.
ogledalo, ipd.). Ceste se naj križajo čim bolj pravokotno. |
(3) Gozdne
prometnice morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane skladno z
veljavnim pravilnikom o gozdnih prometnicah. |
(4) Vse
ceste je treba ustrezno odvodnjavati in redno vzdrževati, vse
kategorizirane ceste pa tudi praviloma asfaltirati. Priporočljivo je
izvajanje geološko geotehničnih raziskav pri novogradnjah in
rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za
stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne ceste in za potrebe
dimenzioniranja pri obnovah voziščnih konstrukcij. |
(5) Za vsako
stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste. Dovozne
ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani
na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje
kategorije. |
(6) Gradnja
na praznih parcelah ne sme onemogočati možno izgradnjo dovozov do
gradbenih parcel predvidenih za gradnjo in ne sme onemogočiti dovozov do
kmetijskih zemljišč in lesno-pridelovalnega gozda. Prostor med hišami ob
cestah mora omogočati uvoze na parcele. Pri vrstni izgradnji je treba
zagotoviti dostop do vrtov. |
(7) Veljavni
predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse
javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso
kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in
zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in
postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti. |
|
98.
člen |
(intervencija, dostava in prodaja izven prodajaln) |
(1) Do vseh
stavb mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, ob stavbah
pa zagotovljena možnost za postavitvene in delovne površine za gasilsko
službo. Intervencijske poti so lahko tudi po peš površinah. Do stavb, v
katerih so locirane nestanovanjske dejavnosti, mora biti zagotovljen
dovoz za dostavna vozila, po potrebi tudi za kmetijska vozila ter
dostavne in manipulativne površine. Vse intervencijske poti, dostavne
poti in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene in
dimenzionirane ter urejene brez ovir. |
(2) Prodaja
izven prodajaln je dovoljena na vseh javnih površinah (razen na tistih,
na katerih zakon ne dovoljuje) ob predhodni pridobitvi soglasja občinske
uprave. |
|
99. člen |
(mirujoči promet) |
(1) Vsaka
parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede
na funkcijo in kapaciteto objektov in sicer: |
|
Enodružinske
hiše |
3 PM /
stanovanjsko enoto |
Večstanovanjske stavbe |
2 PM /
stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce |
Vikendi in
počitniške hiše |
2 PM /
stanovanjsko enoto |
Pisarniški in
upravni prostori |
1 PM / 30m2
neto površine |
Trgovine in
trgovske hiše z majhnim obiskom |
1 PM / 50m2
prodajne površine, min. 2 PM |
Stavbe za
kulturo in razvedrilo (kino, šolske dvorane, predavalnice) |
1 PM / 5-10
sedežev |
Cerkve |
1 PM / 10-20
sedežev
1PM/20 m2 |
Športni
objekti brez gledalcev
Športna
igrišča in naprave (le za vadbo) |
1 PM / 250m2
površine
|
Športne
dvorane brez gledalcev |
1 PM / 50m2
dvoranske površine |
Tenis igrišča |
4 PM/1igrišče
+ 1 PM / 10 gledalcev |
Kegljišča |
4 PM/1stezo |
Gostilne,
restavracije, točilnice, bari |
1 PM / 8 – 12
sedežev |
Pomembnejša
gostišča |
1 PM/4- 8
sedežev +1PM/2,5 zaposlenih |
Hoteli,
penzioni in drugi objekti s prenočišči |
1PM/2- 6
postelj + 75% parkirnih mest namenjenih restavraciji in
obiskovalcem (če ponudba vključuje obiskovalce) |
Zdravstveni
domovi in ambulante
|
1 PM / 2
zaposlena + 1 PM / 30m2 neto površine, min. 3 PM |
Osnovne šole |
1 PM / 30
učencev, od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev
1PM/učilnico
od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev |
Otroški vrtci |
1 PM / 20- 30
otrok, min. 2 PM |
Obrtni in
industrijski obrati |
1 PM / 50- 70
m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene ali 8,3 m2 /zaposlenega |
Skladišča,
depoji, trgovina na debelo, razstavni in prodajni prostori |
1 PM / 80-100
m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
Delavnice za
servis motornih vozil |
6 PM / 1
popravljalno mesto |
Avtopralnice |
3 -5 PM / 1
pralno napravo |
Mala
pokopališča |
1 PM / 500 m2
površine, min. 10 PM
1 PM 2000m2 |
|
|
(2) Najmanj
1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem
objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje
vozil invalidnih oseb. Na podlagi geološke presoje je možno umestiti
eventualno manjkajoča parkirišča pod objekt. |
(3) Potrebno
število parkirnih mest se zagotovi na lastni parceli, razen za javne
objekte, pa v kolikor ni prostorskih možnosti ob objektu urejanja, se
lahko uporablja javna parkirišča v neposredni bližini (v radiju 200
m). |
(4) Zahteva
se ozelenitev parkirišča in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM ali
eno srednje veliko drevo na 3 PM. |
(5) Parkirne
površine za tovorna vozila je moč urediti le na površinah, ki so
opredeljene kot prometne površine, površine za proizvodnjo in
skladiščenje ter na že v skladu z zakonodajo urejenimi površinami, ki
pa ne smejo imeti negativnih vplivov na okolico. Znotraj strnjenih
ostalih stavbnih površin se parkirišča za tovorna vozila ne umeščajo. |
|
100. člen
|
(kolesarski in peš promet) |
(1)
Kolesarji se lahko vodijo v sklopu motornega ali peš prometa, ob cestah
z višjimi prometnimi obremenitvami jih je treba ločiti od motornega
prometa. Urediti je treba kolesarske steze ali skupne prometne površine
za pešce in kolesarje kot obvoziščne površine cest oziroma speljati
kolesarje po vzporednih manj obremenjenih občinskih cestah. V
razpršenih, razloženih naseljih in zaselkih se lahko zaradi majhnih
prometnih obremenitev tudi pešci vodijo v sklopu motornega prometa. Če
cesta ne omogoča varnega srečevanja vozil, kolesarjev in pešcev jo je
treba razširiti ali pa utrditi izogibališča na primernih preglednih
razdaljah. |
(2) Odstavna
mesta za kolesa je treba urediti ob vseh objektih centralnih dejavnosti
in na vstopih na športne in rekreacijske površine. Njihovo število se
določi glede na vrsto in obseg dejavnosti. |
(3) Vse
površine namenjene pešcem morajo biti urejene brez arhitektonskih ovir.
|
|
(4) Vse
rekreacijske kolesarske povezave in pohodniške poti morajo biti označene
s prometno signalizacijo. Njihov potek ne sme biti prekinjen, površine
pa brez fizičnih ovir. |
(5) Vsa
stanovanjska območja je treba določiti kot območja omejene hitrosti. Na
cestah ob kateri potekajo šolske poti in na območju šol, bo treba
izvesti ukrepe umirjanja prometa. |
|
101. člen
|
(javni
potniški promet) |
(1)
Avtobusna postajališča so lahko urejena na vozišču, razen ob glavni
cesti, kjer morajo biti urejena v zalivu izven vozišča. Zagotoviti je
treba varno ustavljanje avtobusov ter varno vstopanje in izstopanje
potnikov ter varen dostop do postajališč. Vsa postajališča je treba
opremiti s talno in vertikalno signalizacijo. |
|
102. člen |
(oskrba s
pitno vodo) |
(1) Za
reševanje problema vodooskrbe je potrebno na območjih, kjer je že
zgrajeno javno vodovodno omrežje (v naseljih in pri objektih razpršene
poselitve), priključiti objekte pod pogoji upravljavca vodovodnega
omrežja. Do takrat se stanje obstoječih porabnikov ne menja, novi
objekti pa se lahko gradijo le, v kolikor upravljavec obstoječih
vodovodnih sistemov lahko zagotovi potrebne količine neoporečne vode. |
(2) Pri
celotni obravnavi urejanja območja, je potrebno ob novogradnjah
vodovodnih cevovodov, ter za področja nove pozidave predvideti tudi
rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja v naseljih oz. izven njih
(odprti prostor) tam, kjer je to potrebno. Natančnejši pogoji
upravljavcev za izvedbo rekonstrukcij in novogradenj vodovodnih
cevovodov bodo podani v soglasjih k posameznemu posegu v prostor. |
(3) Obnoviti
in dopolniti je treba obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno
zaščito in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov. |
(4) Gradnja
objektov, v katerih se predvideva večja poraba vode, je možna po
predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. |
(5) Vse
obstoječe vodne vire, iz katerih se oskrbujejo naselja in zaselki je
potrebno ustrezno sanirati ter zagotoviti stalen zdravstveni nadzor. |
(6) V območjih urejanja namenjeni poselitvi je
potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz
obstoječih vodnjakov, oz. vodnih površin. |
(7) Izkoristiti je treba možnosti uporabe padavinske
vode za sanitarne potrebe, zalivanje, čiščenje utrjenih površin ipd.
Spodbuja naj se ureditev sistemov za recikliranje vode, zlasti na
področju (zdraviliškega) turizma in proizvodih dejavnosti. Spodbujata
naj se varčna in smotrna raba pitne vode. |
|
103. člen |
(zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda) |
(1)
Dograditi je treba manjkajočo kanalizacijo oz. dopolniti omrežje tako,
da bo nudilo izenačevanje komunalnega standarda za vse prebivalce v
naselju in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov. |
(2) Celotno
omrežje javne kanalizacije v naseljih naj se konča z iztokom oz.
čiščenjem v čistilni napravi. |
(3) Nove
soseske in objekte se mora priključiti na kanalizacijsko omrežje pod
pogoji in soglasju upravljavca. |
(4) Na
območjih, kjer še ni zgrajenega sistema javne kanalizacije, se objekte
lahko priključi na individualne čistilne naprave za enega ali več
objektov skupaj ali na nepretočne greznice pod pogoji in soglasju
upravljavca. |
(5) V
nobenem primeru ni dovoljeno odvajati komunalne odpadne vode ter odpadne
vode iz proizvodnje, neprečiščene, v vodotoke. |
(6) Objekti
z agresivnimi odpadnimi vodami in termalne vode iz kopališč morajo imeti
svoj sistem čiščenja. |
(7) Tam,
kjer je možno, je treba načrtovati ločen sistem kanalizacijskega
omrežja, ter ga v skladu s predpisi zasnovati v vodotesni izvedbi.
Komunalne odpadne vode v naseljih se priključijo na javno kanalizacijo
oz. čistilno napravo. |
(8)
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba
načrtovati na tak način, da bo v čim manjši možni meri zmanjšan hipni
odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi
zadrževalniki ...). Zadrževalni objekti morajo biti dimenzionirani na
sposobnost zadrževanja padavinskih odpadnih vod na dopusten iztok v
komunalno ali skupno čistilno napravo oziroma v vodotok. |
(9) Meteorne
vode iz manipulativnih in parkirnih površin treba po ustreznem
predčiščenju ponikati oziroma, kjer to ni možno, voditi v vodotoke.
|
(10)
Padavinsko vodo, ki odteka s strehe stavbe je po mehanskem čiščenju v
usedalniku (peskolov), treba odvajati neposredno v vode ali posredno v
podzemne vode (ponikovalnice), kadar je to izvedljivo. Če ponikanje ni
možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode
speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem
ureditev odvodnje mora biti načrtovana tako, da se padavinske vode
speljejo izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru
odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti ogroženi brežini je treba
predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah. |
(11)
Padavinska odpadna voda, ki odteka iz površin, na katerih so parkirana
ali skladiščena motorna vozila, zaradi izvajanja dejavnosti trgovine
rabljenih motornih vozil, vzdrževanja in popravil motornih vozil ali
razgradnje motornih vozil, se mora zajeti in obdelati v standardiziranem
lovilcu olj ali očistiti v čistilni napravi padavinske odpadne vode,
pred izpustom v vode ali v javno kanalizacijo. |
(12) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih
odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame
in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v
nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se
odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla,
prednostno pa na zemljišča izven območij varstva narave ali varovalnih
pasov pitne/mineralne vode. |
|
104. člen
|
(zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov) |
(1)
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih
predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Na območju
celotne občine je zagotovljeno ločeno zbiranje odpadkov. V večjih
strnjenih naseljih so v skladu z zakonodajo urejeni ekološki otoki, kjer
se začasno zbirajo ločeni odpadki. |
(2) Pri
novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno
izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih
odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na
način, kot ga predpisuje zakonodaja. Obvezno je upoštevati veljavne
občinske pravilnike o ravnanju s komunalnimi odpadki. |
(3) Za
potrebe občanov se za zbiranje večjih kosovnih odpadkov uredi zbirni
center za kratkotrajno hranjenje. Ko so kontejnerji polni, se odpadki
odpeljejo v nadaljnjo predelavo. Odvoz izvrši za to pooblaščeno
podjetje. |
(4) Posebnih
odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.
|
|
105. člen
|
(energetska infrastruktura) |
(1) Objekte
se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec
v svojem soglasju. Pri lociranju objektov in naprav je potrebno
upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter
predpisane odmike in pogoje upravljavca. |
(2)
Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in
pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) bo odvisno od povečanja
obremenitev, ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri
odjemalcih priključenih na obstoječe elektroenergetske vode. TP je
potrebno locirati v težišče potrošnje. Iz predvidenih TP je treba do
posameznih odjemalcev položiti ustrezno nizkonapetostno omrežje. |
(3) Nove
transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v
sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je
potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.
|
(4) Na
območju občine se predvidi kabliranje obstoječih daljnovodov. |
(5) Za
potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oz. industrijskih objektov,
za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno pri upravljavcu
električne energije posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z
električno energijo. |
(6) Omrežje
javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je
praviloma ob cesti. |
(7) Pri
lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z
elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja
preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi. |
(8) Za vsako novo priključitev ali povečanje
priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih
naprav. Ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno
pa v novih prostorskih enotah se uredi javna razsvetljava, ki se izvede
z enotno opremo za celotno sosesko ali območje urejanja. Pri tem se
upošteva omejitve glede osvetljenosti posameznih objektov ali območij.
Prednostno se uporabljajo svetlobna tipala. |
(9) V
naseljih se nove in nadomestne električne vode in priključke gradi v
kabelski izvedbi (zračno le če ni drugih prostorskih možnosti), v
odprtem prostoru pa lahko tudi v nadzemni izvedbi. Pri vseh posegih v
bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva
njihov koridor (širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja
poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje
razdelilne ali transformatorske postaje), ki znaša: |
·
za 400 in 220 kV
daljnovode in razdelilne transformatorske postaje 40 m na vsako stran, |
·
za 400 in 220 kV
kablovode 10 m na vsako stran, |
·
za 220 kV daljnovode
in razdelilne transformatorske postaje 40 m na vsako stran, |
·
za 110 kV in 35 kV
daljnovode in razdelilne transformatorske postaje 15 m na vsako stran, |
·
za 110 kV in 35 kV
kablovode 3 m na vsako stran, |
·
za 1 do vključno 20
kV daljnovode 10 m na vsako stran, |
·
za 1 do vključno 20
kV kablovode 1 m na vsako stran, |
·
za do 1 kV daljnovode
1,5 m, |
·
za razdelilno postajo
srednje napetosti in transformatorsko postajo srednje napetosti 2 m. |
(10) V
navedenih koridorjih iz desetega odstavka tega člena veljajo pogoji
omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v
koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje. |
(11) Za vse objekte, se skladno s prilogo tabele 1
in 2, upošteva pogoje in omejitve Pravilnika o pogojih in omejitvah
gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti na območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, označene z »-« prepovedana
gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov.
Dovoljena PNRP znotraj 80 m širokega pasu je: območje brez stanovanj,
brez športnih, zdravstvenih, izobraževalnih, ipd. objektov, namenjeno le
industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti,
transportni, skladiščni, ipd. dejavnosti, kar je potrebno in se mora
upoštevati pri prostorskem načrtovanju občine. |
|
|
|
|
|
(2)
Telekomunikacijske antene in oddajnike ter bazne postaje se lahko locira
v vseh enotah urejanja. Lahko se jih namesti na vse objekte, razen na
stanovanjske objekte. Na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in
na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov je namestitev možna le ob
soglasju varstvene službe. V stanovanjskih območjih se preveri vplive
sevanja, na izpostavljenih območjih pa se preveri tudi ustreznost
prostorske umestitve in vizualno izpostavljenost. |
(3) Objektov
in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na zavarovana
območja, naravne vrednote, varovana območja narave, v varovalne gozdove
in v gozdove s posebnim namenom ter na območju in objekte, ki so
zavarovani na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
Izjemoma je takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti
primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti,
zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru
dopusten le na podlagi soglasja organov, pristojnih za ohranjanje
narave, varstvo kulturne dediščine oziroma organa pristojnega za
gozdove. |
(4)
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežja v
naselju morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je
potrebno predvideti cevne propuste. Investitorji morajo zaprositi za
izvedbo priključkov pri upravljavcu. |
(5) Na
območju obdelave je potrebno v pločnikih oz. ob robu ulic cestišč do
posameznih objektov predvideti nadaljnjo izgradnjo kabelskega/optičnega
omrežja s cevno kabelsko oz. primerno kanalizacijo, v katero se predvidi
uvlačenje kablov. |
|
107. člen |
(plin) |
(1) Na
območjih, kjer je zgrajeno plinovodno omrežje se spodbuja priključevanje
objektov na plinovodno omrežje. |
(2) Za
območja predvidenih zazidav se lahko predvidi priključke na plinovodno
omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje,
priključke in plinske inštalacije je potrebno projektno obdelati v
skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali
posebnih strokovnih podlag v skladu s potrebami. |
(3) Za poseganje v
varnostni pas prenosnega plinovoda z delovnim tlakom do vključno 16
barov se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje
in vzdrževanje plinovodov s tem tlakom. |
(4)
Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki
v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema,
merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od ograje merilno -
regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen
kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina
je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. |
(5)
Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina je zemljiški
pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od
njegove osi. |
(6) V
varovalnem pasu sistema zemeljskega plina se smejo načrtovati in graditi
drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko
vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob določenih pogojih in na
določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov tega omrežja glede na
njihovo vrsto in namen. |
(7)
Varnostni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki
v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema,
merjeno od njegove osi. |
(8) V varnostnem pasu
prenosnega sistema zemeljskega plina se ne smejo načrtovati in graditi
drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, razen če je to
nujno potrebno za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali
vzdrževanje infrastrukture oz. gospodarske javne infrastrukture po
predpisih o graditvi objektov, če investitor oz. izvajalec del pridobi
soglasje operaterja tega prenosnega sistema pred začetkom izvajanja del.
|
(9) Za vse
posege na območje varovalnih pasov sistemov zemeljskega plina se mora
izdelati ustrezna dokumentacija ter pridobiti soglasje pristojne službe. |
(10) Splošni
projektni pogoji za poseganje v varovalne pasove plinovoda so: |
·
pred
projektiranjem se z lokatorjem ali sondažnim izkopom preveri položaj in
globino plinovoda ter ostalih delov prenosnega sistema (npr. elementi
katodne zaščite, signalni kabli, električni napajalni kabli, ipd.).
Zakoličenje za potrebe projektiranja izvede le pooblaščenec oz.
upravljavec plinovodnega omrežja. |
·
najmanjši
prosti odmik pri križanju komunalnih vodov s plinovodom znaša 0,5 m. Pri
lociranju jaškov komunalne infrastrukture in pri približevanju oz.
vzporednemu poteku se upošteva najmanj 5 m odmika od plinovoda. V
slučaju poteka pod plinovodom se v projektu obdela zaščita plinovoda
(posedanje materiala, zaščita izolacije plinovoda pred poškodbo,
opiranje sten izkopa). Pri prečkanju kanalizacije nad plinovodom se med
revizijskima jaškoma predvidi plinotesna izvedba kanalizacije (npr.
obbetonirane plastične cevi s tesnili) in perforirani pokrovi obeh
jaškov. Pri vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati požarno
varnostne predpise in ukrepe. Pri križanju s plinovodom se komunalne
vode kot so javna razsvetljava, elektro in ptt kabli položi v zaščitno
cev dolžine najmanj 3 m na vsako stran plinovoda. V primeru prečkanja
plinovoda, ki je katodno zaščiten, z instalacijo v kovinski izvedbi
(npr. električni kabli s kovinskim opletom itd.) se predvidi zaščitni
ukrep (npr. merilno mesto za merjenje napetostne interference in izvedba
meritev po končanih delih) oz. se navede, zakaj le ta ni potreben.
Morebitni ozemljitveni sistem mora biti oddaljen najmanj 3 m od
plinovoda. Za del plinovoda pod morebitnimi novim povoznimi površinami
je potrebno izdelati statični izračun prenosa obremenitev v smeti proti
plinovodu glede na prometne obremenitve in obremenitve v fazi izvedbe
glede na geološko sestavo terena v sodelovanju z geološkim
strokovnjakom. Če izračun pokaže obremenitev plinovoda, se obdela
ustrezno dimenzionirana zaščita plinovoda, pri čemer nižanje terena nad
plinovodom in s tem zmanjševanje globine vkopa plinovoda ni dovoljeno. |
·
predvidijo se
posebni pogoji dela pri izvajanju del v 2 x 5 m pasu plinovoda
(zakoličenje in zaščita plinovoda, ročno izvajanje zemeljskih del,
statično utrjevanje nasipanega materiala nad plinovodom brez vibracij,
nadzor pristojne službe oz. upravljavca). |
·
pri
hortikularni obdelavi (drevoredu ali drevju podobna zasaditev),
postavitvi ograje in njenih stebričkov, drogov, logotipov in podobno se
upošteva najmanj 2,5 m odmik od plinovoda. |
·
pas z omejitvijo
kmetijske dejavnosti sega 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem
pasu je prepovedano: saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1
m globoko, |
·
obdelovati zemljišče
globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi,-
postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
|
108. člen |
(ogrevanje) |
(1)
Ogrevanje objektov v naseljih in pri razpršeni poselitvi se lahko vrši
individualno z ekološko sprejemljivimi gorivi (ekstra-lahko kurilno
olje, utekočinjen naftni plin, biomasa, sončna energija, toplotne
črpalke in drugimi sistemi sodobne tehnologije (razen vetrnih elektrarn
oz. vetrnic)), s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje.
Ogrevanje se lahko vrši tudi iz toplarne ali drugih sistemov preko
daljinskega omrežja. |
(2) Na
območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v
primeru sočasne gradnje, je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice. |
(3) V
slučaju ogrevanja s tekočim naftnim plinom, naj bodo rezervoarji
locirani na vizualno neizpostavljenih mestih ter skladiščeni v skladu z
veljavno zakonodajo, ki določa, kako morajo biti zgrajena in opremljena
skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi. |
(4)
Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno. |
|
|
|
109. člen |
(celostno
ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) V občini so območja in objekti kulturne
dediščine, ki so varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina
in vplivna območja dediščine. Kulturni spomeniki so razglašeni z Odlokom
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena Občine Radenci
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/07, 26/07 (popravek), 11/08),
ter evidentirana v registru kulturne dediščina na območju Občine
Radenci. |
(2) Objekti
in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki
je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je njegova obvezna priloga
in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o
razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij
dediščine). |
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na
objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
·
gradnja novega
objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se
bistveno spremeni zunanji izgled objekta in |
·
rekonstrukcija
objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja
kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco,
ki so nosilci teh vrednot. |
(5)
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne
dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V
primeru neskladja ostalih določb tega odloka s PIP glede celostnega
ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja
kulturne dediščine. |
(7) Objekte
in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem
ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne
dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti
premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna,
energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih
opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega
spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo PIP, določeni z varstvenim
režimom v aktu o razglasitvi. |
(9) Za
varstvena območja dediščine veljajo PIP kot jih opredeljuje varstveni
režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja
dediščine, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi
varstvenih območij dediščine. |
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo PIP, določeni v
tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še PIP,
kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine: |
Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
·
tlorisna in
višinska zasnova (gabariti), |
·
gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
·
oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin,
kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
·
funkcionalna
zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, |
·
sestavine in
pritikline, |
·
stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
·
komunikacijska
in infrastrukturna navezava na okolico, |
·
pojavnost in
vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah,
gradovih, znamenjih itd.), |
·
celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine), |
·
zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za registrirano
naselbinsko dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
·
naselbinska
zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih
prostorov), |
·
odnosi med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
|
·
gostota
objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene
linije, |
·
značilne
funkcionalne celote), |
·
prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
|
·
prepoznavna
lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti
itd.), |
·
naravne in
druge meje rasti ter robovi naselja, - podoba naselja v prostoru
(stavbne mase, |
·
gabariti,
oblike strešin, kritina), |
·
odnosi med
naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
|
·
stavbno tkivo
(prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
|
·
oprema in
uporaba javnih odprtih prostorov, |
·
zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za registrirano
kulturno krajino in zgodovinsko krajino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
·
krajinska
zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali
oblikovane |
·
sestavine),
|
·
značilna
obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve
(živice, vodotoki |
·
z obrežno
vegetacijo, osamela drevesa), |
·
tradicionalna
raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
|
·
tipologija
krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja,
zidanice), |
·
odnos med
krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
|
·
avtentičnost
lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
·
preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter |
·
likovni
elementi in |
·
zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za registrirano
vrtnoarhitekturno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
·
zasnova
(oblika, struktura, velikost, poteze), |
·
grajene ali
oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni
elementi), |
·
naravne
sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
·
podoba v
širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
·
rastišče z
ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj
rastlin, in |
·
vsebinska,
funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami
prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za
delovanje celote. |
Za registrirano
arheološko najdišče
velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne
poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s
kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred
posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali
spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je
predvsem: |
·
odkopavati in
zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska
zemljišča, graditi gozdne vlake, |
·
poglabljati
morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
·
ribariti z
globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
·
gospodarsko
izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
·
postavljati
ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti
nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. |
Izjemoma so
dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča
znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi
naslednjih pogojev: |
·
če ni možno
najti drugih rešitev in |
·
če se na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
V primeru,
da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v
smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti
praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
Obseg in čas
potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje
varstva kulturne dediščine. |
Za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
·
avtentičnost
lokacije, |
·
materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, |
·
vsebinski in
prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
Za drugo registrirano
dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
·
materialna
substanca, ki je še ohranjena, |
·
lokacija in
prostorska pojavnost, |
·
vsebinski in
prostorski odnos med dediščino in okolico. |
·
(11) V vplivnih
območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določen. |
(12) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Radenci, je treba pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po
predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
(13) Za
poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka ali drugih predpisov. |
(14) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
(15) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
(16) Ob vseh
posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni
režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo
del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na
mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
(17) Zaradi
varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
(18) Do
sprejetja OPPN so na območjih, predvidenih OPPN, dopustna vzdrževalna
dela in rekonstrukcije obstoječih objektov ter novogradnje v najmanjšem
možnem obsegu, ki ne posegajo v varovane vrednote kulturne dediščine ter
so v skladu z varstvenim režimom za kater se pridobi kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo
kulturne dediščine. |
|
110. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
območju Občine Radenci je več območij varstva narave in sicer: območja
naravnih vrednot - NV, posebna varstvena območja - NATURA 2000 in
ekološko pomembna območja - EPO. Vsa območja varstva narave, razen
območij habitatnih tipov, so razvidna iz javnih evidenc in iz grafične
priloge k občinskemu prostorskemu načrtu Prikazu stanja prostora in
sicer v Prikazu varstvenih režimov. |
(2) Z
naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov
obstoj. |
(3)
Vodnogospodarska dela se izvaja sonaravno, tako da se v največji možni
meri ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. |
(4) Obrežno
vegetacijo se posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem, zasajanjem
tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. |
(5) Prod,
pesek, mivka se z obrežja, prodišč, dna struge odvzema v količini in na
način, da se ne spremenijo ali bistveno spremenijo fizikalne lastnosti
obrežja. |
(6)
Rekreacijske in športne aktivnosti se izvaja tako, da se naravne
vrednote ne poškoduje in da se ne spremeni njenih lastnosti. Na jezerih
se za rekreacijske namene ne uporablja čolnov z motorji z notranjim
izgorevanjem. |
(7) V vseh
namenskih površinah na območjih varstva narave, razen če v posamezni
enoti ni določeno drugače, je ob upoštevanju varstvenih pogojev dopustna
ureditev turističnih, rekreacijskih in učnih poti ter kolesarskih stez,
opazovalnice za naravovarstvene vsebine ter mostov, galerij, razgledišč,
počivališč, postavitev ograj, tabel z informacijami, opozorili in
podobno, vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti naravne vrednote ter
da je vidna podoba naravne vrednote čim manj spremenjena ter so vsi
posegi v skladu z naravovarstvenimi pogoji in dovoljenji. |
(8) Na
ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti
prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko
bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi
katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa
se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. |
(9) Kot
splošne varstvene usmeritve za posege in dejavnosti na posebnih
varstvenih območjih se upoštevajo varstvene usmeritve navedene v Uredbi
o posebnih varstvenih območjih (območjih Nature 2000). |
(10) V
primeru najdb mineralov in fosilov je treba ravnati v skladu z veljavno
zakonodajo s področja ohranjanja narave. |
(11) O
morebitni geološki posebnosti ali najdbi je treba obvesti MOP oz. Zavod
RS za varstvo narave, OE Maribor. |
(12) Pri
velikih posegih, ki so povezani z obsežnimi zemeljskimi deli, je treba
predhodno obvesti Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor in s tem
omogoči občasno naravovarstveno spremljavo pri zemeljskih delih. |
(13) Pri načrtovanju
posegov v prostor se poleg navedenih pogojev upošteva še usmeritve,
izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(14) Na
območju EUP RA 1, TU 1, EU 11, EU 11/1, EU 12, EU 13, EU 13/1, HM 1,
HM 3, RA 1, RA 7, RA 25, RA 27, TU 1 in TU 4 je potrebno
razsvetljavo načrtovati tako, da se uporabijo žarnice, ki sevajo čim
nižji delež UV svetlobe in taka konstrukcija svetilk, ki omogočajo
osvetljevanje talne površine, ne osvetljujejo pa neba in širše okolice;
javna razsvetljava naj bo minimalna, objektov naj se ne osvetljuje,
osvetlitev naj se načrtuje v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07),
razsvetljava naj bo načrtovana s tipali, ki omogočajo osvetljevanje po
potrebi. |
(15) Na
območju EUP RA 1, EU 12, EU 13, EU 13/1, RA 1 in RA 27, ki mejijo na
habitatni tip Obrečna vrbovja, jelševja (Alnus glutinosa) in
jesenovja (Fraxinus excelsior) (mehkolesna loka) (Alno-Padion,
Alnion incanae, Salicion albae), se naj ustrezno vzpostavi gozdni
rob, objekte pa se umesti v prostor tako, da se ohranja habitatni tip iz
tega odstavka. |
(16)
Na območju EUP RA 1, TU 1, EU 11, EU 11/1, EU 12, EU 13, EU 13/1, HM 1,
HM 3, RA 1, RA 7, RA 25, RA 27 in TU 4 je potrebno prilagoditi čas
izvajanja del z gradbeno mehanizacijo biološkem ciklu kvalifikacijskih
vrst. Večjih gradbenih del (izkopi gradbenih jam) naj se ne izvajajo v
času gnezdenja ptic med 15. aprilom in 30. julijem. |
(17) Na
območju pEUP EU 11/1, EU 13/1, EU 13/2, EU 13/3, EU 13/4 in EU 13/5, ki
se nahajajo znotraj območij varstva narave, so dovoljene komasacije pod
spodaj navedenimi pogoji oz. dodatnimi omilitvenimi ukrepi, ki so
prikazani na kartah Prikaza stanja prostora, št. 4. Prikaz varstvenih
režimov, 4.1. Prikaz območij komasacij, podenot urejanja prostora in
dodatnih omilitvenih ukrepov. Dovoljene so tudi nezahtevne
agromelioracije iz (19) odstavka tega člena. |
(18) Na vseh
območjih komasacij, ki se nahajajo na varovanem območju narave je
potrebno pri izdelavi mreže poljskih poti v čim večji meri upoštevati
obstoječe poti in ceste. Na vseh območjih komasacij, ki se nahajajo na
varovanem območju narave se ureditev dodatnih novih poti naj izvede
izven površin visokovrednih habitatnih tipov, možna je le izvedba t.i.
»zelenih poljskih poti« (odmera zelenih poljskih poti ne vključuje
fizične spremembe terena in je namenjena zgolj za dostop do obdelovalnih
površin). |
(19) Na
območju komasacij v pEUP EU 11/1, EU 13/1, EU 13/2, EU 13/3, EU 13/4 in
EU 13/5, je dovoljeno izvajanje sledečih nezahtevnih agromelioracij: |
a)
izravnava
mikrodepresij na njivskih površinah, |
b)
nasipavanje rodovitne
zemlje na njivskih površinah, |
c)
ureditev obstoječih
poljskih poti z možnostjo gramoziranja do 20 cm, v okviru ureditve
dodatnih novih poti je možna le izvedba t.i. »zelenih poljskih poti«, |
d)
apnenje na njivskih
površinah, |
e)
založno gnojenje na
njivskih površinah. |
(20) Na
območju kvalifikacijskih habitatnih tipov, na območju habitatnih tipov,
ki se v skladu z Uredbo o habitatnih tipih (Ur.l. RS št. 112/2003,
36/2009, 33/2013) prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, na območju
habitatnih tipov, ki imajo na območju kartiranja visoko vrednost s
stališča varstva narave (mokrišča, močvirna vegetacija) se ohranja raba
območja. Ravno tako se ohranja gozdne sestoje in živice (mejice in
manjše skupine dreves in grmov, osamelci). Digitalni podatki dodatnih
omilitvenih ukrepov - območja ohranjanje rabe, se nahajajo v mapi: |
03_priloge\32_sta_pro\06_1_prikaz_obm_komasacij_in_OU\03_vektor_shp\dodatni_OMILITVENI_UKREPI.zip: |
·
Komasacijsko_obmocje_Hrastje_Mota1_ukrep_Obmocje_ohranjanja_rabe_korig_na_TU_3.shp, |
·
Komasacijsko_obmocje_Hrastje_Mota2_ukrep_Obmocje_ohranjanja_rabe.shp, |
·
Komasacijsko_obmocje_Hrastje_Mota3_ukrep_Obmocje_ohranjanja_rabe.shp, |
·
Komasacijsko_obmocje_Rihtarovci_ukrep_Obmocje_ohranjanja_rabe.shp, |
·
Komasacijsko_obmocje_Sratovci_ukrep_Obmocje_ohranjanja_rabe.shp. |
(21)
Na območjih v zaraščanju znotraj območja SCI Mura SI3000215, naj se
ponovno vzpostavi prejšnja raba, kot kompenzacija za manjše
naravovarstveno pomembne površine, ki niso zajete na območjih
ohranjanja. Digitalni podatki dodatnih omilitvenih ukrepov - območja v
zaraščanju, se nahajajo v mapi: |
03_priloge\32_sta_pro\06_1_prikaz_obm_komasacij_in_OU\03_vektor_shp\dodatni_OMILITVENI_UKREPI.zip: |
·
Komasacijsko_obmocje_Hrastje_Mota3_ukrep_Obmocje_v_zarascanju.shp, |
·
Komasacijsko_obmocje_Rihtarovci_ukrep_Obmocje_v_zarascanju.shp. |
(22)
Znotraj območja SCI Mura SI3000215 naj se na intenziviranih vlažnih
nižinskih travniških sestojih z lisičjim repom ter strašnico, ki so še
nedavno predstavljali visokovredni ekstenzivni habitat, uvede
ekstenzivna raba: do vzpostavitve ekstenzivnega travnika naj bo režim
košnje 2-3 krat letno, površine naj se dognojujejo bodisi zelo zmerno s
hlevskim gnojem ali ne dognojujejo. Po vzpostavitvi ekstenzivnega
travnika pa naj se košnja izvaja 1-2x letno, površine naj se dognojujejo
bodisi zelo zmerno s hlevskim gnojem ali ne dognojujejo. Digitalni
podatki dodatnih omilitvenih ukrepov - območja ekstenziviranja, se
nahajajo v mapi: |
03_priloge\32_sta_pro\06_1_prikaz_obm_komasacij_in_OU\03_vektor_shp\dodatni_OMILITVENI_UKREPI.zip: |
·
Komasacijsko_obmocje_Hrastje_Mota1_ukrep_Obmocje_ekstenziviranja_rabe.shp, |
·
Komasacijsko_obmocje_Hrastje_Mota3_ukrep_Obmocje_ekstenziviranja_rabe.shp, |
·
Komasacijsko_obmocje_Rihtarovci_ukrep_Obmocje_ekstenziviranja_rabe.shp. |
(23)
Zagotovi se enotna parcela znotraj komasacijskega območja 5 m na vsako
stran vodotoka, ki omogoča izpolnjevanje pogojev in omejitev v skladu z
Zakonom o vodah; znotraj opredeljenega območja odmika od vodotoka ni
dovoljeno intenzivirati obstoječo rabo, ni dovoljeno uporabljati
agrokemičnih sredstev in gnojil, ni dovoljeno zasipavanje terena.
Digitalni podatki dodatnih omilitvenih ukrepov - območja odmika od
vodotoka, se nahajajo v mapi: |
03_priloge\32_sta_pro\06_1_prikaz_obm_komasacij_in_OU\03_vektor_shp\dodatni_OMILITVENI_UKREPI.zip: |
·
Komasacijsko_obmocje_Hrastje_Mota2_ukrep_Obmocje_odmika_od_vodotoka.shp, |
·
Komasacijsko_obmocje_Hrastje_Mota3_ukrep_Obmocje_odmika_od_vodotoka.shp, |
·
Komasacijsko_obmocje_Rihtarovci_ukrep_Obmocje_odmika_od_vodotoka.shp, |
·
Komasacijsko_obmocje_Sratovci_ukrep_Obmocje_odmika_od_vodotoka.shp. |
(24) Pred izvedbo komasacij na komasacijskih območjih Šratovci,
Rihtarovci in Hrastje Mota na območjih varstva narave (Natura 2000, EPO
Mura) je potrebno izdelati komasacijske načrte za vsako območje posebej
in zanj pred izvedbo pridobiti naravovarstveno soglasje. V komasacijskih
načrtih naj se upošteva omilitvene ukrepe iz tega člena. |
(25)
Ob izvedbi komasacij na komasacijskih območjih Šratovci, Rihtarovci in
Hrastje Mota na območjih varstva narave občina v sodelovanju z
izvajalcem komasacij zagotovi strokovni nadzor nad izvedbo. |
(26)
Na območju I. nivoja varovanja vodnih virov v Turjancih se njivske
površine (HT 82.11) v k.o Rihtarovci, spremenijo v habitatni tip
nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis,
Sanguisorba officinalis) (HT 38.222). Za njihovo vzpostavitev naj se
uporabijo avtohtone travne mešanice. Po njihovi vzpostavitvi jih je
potrebno vzdrževati kot habitatni tip nižinski ekstenzivno gojeni
travniki in se ohranjajo kot obstoječi ekstenzivno gojeni travniki. Na
območjih ekstenzivno gojenih travišč naj se košnja izvaja 1-2x letno,
površine naj se dognojujejo bodisi zelo zmerno s hlevskim gnojem ali ne
dognojujejo (območja ekstenziviranja). V kolikor so na teh območjih
travniki z zdravilno strašnico, hranilno rastlino zavarovanih vrst
metuljev, je uporaba gnojil prepovedana, košnja in paša pa nista
dovoljeni med 15.junijem in 15.septembrom. Spremembe habitatnih tipov iz
HT 82.11 v HT 38.222 so prikazane na karti Prikaza stanja prostora, št.
4. Prikaz varstvenih režimov, 4.2. Prikaz omilitvenih ukrepov na območju
I. nivoja varovanja vodnih virov Turjanci. Digitalni podatek
omilitvenega ukrepa 13 – sprememba HT 82.11 v HT 38.222, se nahaja v
mapi: |
03_priloge\32_sta_pro\06_2_prikaz_OU_na_obm_I_nivoja_VVO_v_Turjancih\03_vektor_shp\OMILITVENI_
UKREPI.zip\UKREP_13_sprememba_HT_82_11_v_HT_38_222.shp. |
(27)
Na območju I. nivoja varovanja vodnih virov v Turjancih je potrebno
ohraniti habitatni tip nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus
pratensis, Sanguisorba officinalis) (HT 38.222) v k.o
Rihtarovci na površinah, ki so prikazane na karti Prikaza stanja
prostora, št. 4. Prikaz varstvenih režimov, 4.2. Prikaz omilitvenih
ukrepov na območju I. nivoja varovanja vodnih virov Turjanci. Na
območjih ekstenzivno gojenih travišč naj se košnja izvaja 1-2x letno,
površine naj se dognojujejo bodisi zelo zmerno s hlevskim gnojem ali ne
dognojujejo (območja ekstenziviranja). V kolikor so na teh območjih
travniki z zdravilno strašnico, hranilno rastlino zavarovanih vrst
metuljev, je uporaba gnojil prepovedana, košnja in paša pa nista
dovoljeni med 15.junijem in 15.septembrom. Digitalni podatek
omilitvenega ukrepa 14 – ohranjanje HT 38.222, se nahaja v mapi: |
03_priloge\32_sta_pro\06_2_prikaz_OU_na_obm_I_nivoja_VVO_v_Turjancih\03_vektor_shp\OMILITVENI_
UKREPI.zip\
UKREP_14_ohranjanje_HT_38_222.shp. |
(28)
Na območju I. nivoja varovanja vodnih virov v Turjancih je potrebno
ohraniti habitatni tip Obrečna vrbovja, jelševja (Alnus glutinosa) (HT
44.91) in jesenovja (Fraxinus excelsior) (mehkolesna loka) (Alno-Padion,
Alnion incanae, Salicion albae) (HT 44.13) v k.o Rihtarovci in v k.o.
Hrastje Mota na površinah, ki so prikazani na karti Prikaza stanja
prostora, št. 4. Prikaz varstvenih režimov, 4.2. Prikaz omilitvenih
ukrepov na območju I. nivoja varovanja vodnih virov Turjanci. V okviru
OPN naj se območja iz UKREPA 15 ohranjanja HT 44. 91, 44.12 in 84.3
opredelijo kot gozdna zemljišča, na katerih se trajno ohranjajo
obstoječi habitatni tipi vrbovja, jelševja in jesenovja. Na območju
določenih parcelnih številk, se trajno ohranjajo in vzdržujejo v
kmetijski rabi, kot obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja. Habitatni
tip naj se nikoli ne odstranjuje. Ohranja naj se ga z občasnim
redčenjem, najpogosteje vsako drugo leto do maksimalne količine 10 %
vseh dreves in obnavljanjem z nadomestno sadnja avtohtonih grmovnic in
dreves (vrbe, jelše, jeseni, topoli). Za obnavljanje je prepovedano
uporabljati tujerodne vrste (robinija..). Med travniškimi površinami naj
se na določenih parcelnih številkah ohranjajo tudi posamezni gozdni
otoki (HT 84.3) oziroma posamezna drevesa (vrbe, jelše, jeseni).
Digitalni podatek omilitvenega ukrepa 15 – ohranjanje HT 44.91, HT 44.12
in HT 84.3, se nahaja v mapi: |
03_priloge\32_sta_pro\06_2_prikaz_OU_na_obm_I_nivoja_VVO_v_Turjancih\03_vektor_shp\OMILITVENI_
UKREPI.zip\UKREP_15_ohranjanje_HT_44_91_in_44_12_in_84_3.shp. |
(29) V
okviru stavbnih zemljišč, ki se nahajajo na območju pSCI, SCI Mura in
SPA Mura, se naj ohranjajo strukturni elementi krajine (ekstenzivno
gojeni travniki, mejice, omejki, posamezna drevesa, gozdni otoki). V
primeru uničenja zgoraj opisanih elementov, naj se ti nadomestijo in
vzpostavijo ob izvedbi zaključnih zemeljskih del ob objektih. Za njihovo
vzpostavitev in krajinsko ureditev naj se uporabijo avtohtone drevesne
vrste listavcev in grmovnic. |
(30) Za
posege na območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali
določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave in se
varujejo v skladu z določbami teh predpisov, je potrebno pridobiti
pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave. |
|
111. člen
|
(varstvo gozdov) |
(1) V
prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju
naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v
največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s
primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(2)
Sprememba namenske rabe in krčitev gozda na območju varovalnih gozdov ni
dovoljena. |
(3) Gozdnih
kompleksov ni dovoljeno krčiti. Linijski objekti se naj načrtujejo ob že
obstoječih infrastrukturnih objektih. V gozdnih kompleksih je prav tako
prepovedana neorganizirana turistična in rekreativna dejavnost. |
(4) V
večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje,
se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje
ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje,
pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje
socialno funkcijo skladno z rabo gozda. |
(5) Krčitev
gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega akta je
možna le, če površina krčitve ne presega 0,50 ha. Za krčitev gozda za
kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje ZGS. |
(6) Gradnja
manj zahtevnih stavb v gozdu je možna le na zemljiščih, ki so v OPN
opredeljena kot stavbno zemljišče. Drevje se lahko poseka šele po
pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. |
(7) Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1 na območju gozdov je
možna le ob predhodnem soglasju Zavoda za gozdove. |
(8) Za
posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere
divjadi, izda soglasje ZGS, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca
lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom. |
(9) Pri
gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za
divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni
prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v
sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi
ustanovami in lovskimi organizacijami. Gozdnih površin ni dopustno
ograjevati, razen v času zaščite mladja in če je to dovoljeno v soglasju
ZGS-ja. |
(10) Za
krčitev gozda v velikosti 5 ali več ha je potrebna presoja vplivov na
okolje. |
(11) Na
kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena kot gozd, kar
pomeni, da niso vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske
enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino
brez predhodnega dovoljenja za krčitev gozda. |
(12)
Prednostna območja, za nadomestna kmetijska zemljišča za izgubo
najboljših kmetijskih zemljišč, so zemljišča v zaraščanju. |
(13)
Ohraniti vse obstoječe gozdne prometnice ter priključke teh cest na
ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se
na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi
kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom.
|
(14)
Zagotoviti ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami.
Ograje, zaokroževanje njivskih površin in preurejanje vinogradov
marsikje prekinejo dolgoletne poti, ki so lastnikom omogočale dostop do
gozda. |
(15) Za
postavitev obore za rejo divjadi je potrebno pridobiti ustrezno gradbeno
dovoljenje. |
(16) Pri
novogradnjah naj znaša odmik novo zgrajenih objektov od meje gozdnega
roba najmanj eno drevesno višino. V kolikor to ni možno, investitor nosi
vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru pada drevesa
oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte. |
(17) Za
divja odlagališča odpadkov v gozdu, v kolikor ni možno ugotoviti
povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, odgovarja lastnik
zemljišča, na katerem se odlagališče nahaja. |
(18)
Prepovedano je sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej,
grmišč po pašnikih, poljih, in travnikih ter zarast ob vodnih bregovih,
v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, to je med 1. marcem in 1.
avgustom. |
(19) Suha
drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puščanjem ostalih
dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne
vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav
tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste. |
(20)
Ohranjati gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov
pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov.
Z gozdovi ob potokih gospodarimo posamično ali skupinsko prebiralno ter
zagotavljamo naravno pestrost. |
(21) Skupine
gozdnega drevja izven naselij, grmovno, vegetacijo in obvodno
vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je potrebno še v letu
krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna
zarast. |
(22) Posegi
v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in
grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim
krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave,
da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje.
odstranitev skupin dreves,
posamičnih dreves, obmejkov, biokoridorjev in živih meja, ki imajo
varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. |
(23) Gozdove v Občini
Radenci se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse
posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za
gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske
razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča. |
|
112. člen |
(varstvo kmetijskih zemljišč) |
(1)
Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na
najboljših kmetijskih zemljiščih se izvede tako, da: |
·
ne bodo dodatno
obremenjevala okolja, |
·
ne bodo ovirali
kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in dostopa do
njih, |
·
ne bodo uničili ali
poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture kot so
melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske prometnice, ipd., |
·
uporabniki teh
ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih kulturah. |
(2) V EUP,
kjer so izvedene hidromelioracije, se pomožne infrastrukturne objekte,
ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste tako, da se ne poškoduje
drenažnih sistemov. |
(3) Na kmetijskih zemljiščih se naj
spodbuja zmanjševanje vnosov onesnaževal v okolje iz kmetijstva. Zlasti
na območjih z naravovarstvenim statusom in na območjih varstva vodnih
virov se naj spodbujata ekološko kmetovanje in integriran način
kmetijske dejavnosti. |
|
113. člen |
(varstvo
okolja in naravnih dobrin) |
(1) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali
prekomerne obremenitve okolja se v skladu s predpisi o varstvu okolja,
izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje. |
(2) Vsi
dovoljeni posegi so možni pod pogojem, da ne povzročajo motenj v okolju
oziroma ne presegajo z veljavnimi predpisi dopustnih meja. Pri vseh
posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede posegov v
prostor. |
(3) Ohraniti je treba
vse naravne prvine v prostoru in se prilagajati s posegi reliefnim in
urbanim značilnostim prostora. Kmetijski prostor, ki je degradiran z
osnovno in detajlno odvodnjo (melioracije), pa sonaravno urediti.
|
(4) Pri
izdaji gradbenega dovoljenja ne glede na vrsto posega se preveri
obveznost pridobitve okojevarstvenega soglasja oz. preveri, če je
potrebna izdelava presoje vplivov na okolje. |
|
114. člen |
(varstvo
voda) |
(1) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri potokih
1. reda sega 15,0 m od meje vodnega zemljišča, zunaj območij naselij pa
sega 40,0 m od meje vodnega zemljišča. Pri ostalih potokih pa 5,0 m. Na
vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni, ki jih določajo
predpisi o vodah. |
(2) V Občini
Radenci sta vodotoka 1. reda le Mura in Ščavnica. Vsi ostali vodotoki so
vodotoki 2. reda. |
(3) V vodnem
in priobalnem zemljišču so dopustni posegi vodnogospodarskih ureditev za
vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za
izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se
območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.
|
(4) V vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano
pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati,
odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali
pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter
odlaganje odpadkov. |
(5) Pri
urejanju vodnega režima je treba upoštevati principe sonaravnega
urejanja vodotokov. Upoštevati je treba naravno dinamiko in ohranjati
naravno retencijsko sposobnost prostora. Rabo, ki lahko vpliva na
spremembe vodnega režima, je treba usmerjati izven območja retencijskega
prostora. |
(6) Posegi
na vodovarstvenih in vrelčnih območjih in območjih pomembne podtalnice
(tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, raziskovanje in
izkoriščanje mineralnih surovin ipd.) se lahko izvedejo samo na podlagi
vodnega soglasja. Dosledno se upošteva ukrepe o gnojenju na
vodovarstvenih pasovih v skladu z Odlokom o zavarovanju vodnih virov
Črnske meje, Krog in Fazanerija in Pravilnikom gospodarjenja na
kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju
Črnske meje, Krog in Fazanerija in Odlokom o določitvi varstvenih pasov
vseh javnih vodovodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v Občini
Gornja Radgona. |
(7) Na
poplavnih območjih ni dovoljeno zasipavanje depresij in dvig obstoječe
nivelete raščenega terena. |
(8)
Obstoječe gramoznice na priobalnih zemljiščih (npr. inundacija Mure),
poplavnih in vodovarstvenih območjih se lahko urejajo le kot naravni
biotopi z vodno površino, v katerih krmljenje in umetno vnašanje rib in
ribjega zaroda ni dovoljeno. |
(9)
Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni
dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali
peska izven količin, ki so dovoljene z načrtom sanacij oziroma
revitalizacije teh območij. |
(10)
Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode ter odvajanje
odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne
zbiralnike, gramoznice in opuščene gramozne jame ali peskokope, ki so v
stiku s podzemno vodo, je prepovedano. Prav tako je prepovedana takšna
raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
|
(11) Pri
gradnji večjih utrjenih (asfaltnih ali tlakovanih) površin in strešin v
urbanih območjih, je treba predvideti ukrepe za zmanjšanje hitrosti
odtoka padavinskih voda. |
(12) Za
varstvo in izboljšanje stanja površinskih in podzemnih voda je v občini
načrtovano sistematsko odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. V
naseljih, kjer kanalizacija ne bo zgrajena, se odpadne vode odvaja v
skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalnih voda. Občina bo
izboljšala tudi sistem zbiranja odpadkov (ločeno zbiranje, zmanjšanje
odloženih odpadkov, itd). Dosledno se mora upoštevati ukrepe o uporabi
grezničnih usedlin za gnojenje v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo
biološko razgradljivih odpadkov. |
(13) Za vsak poseg, ki bi
lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je
potrebno pridobiti vodno soglasje pristojne službe. |
|
115.
člen |
(mineralne vode) |
(1) V občini
so območja mineralnih vrelcev zavarovana z Odlokom o določitvi
varstvenih pasov vseh javnih vodnih virov in ukrepih za njihovo
zavarovanje v Občini Gornja Radgona (Uradne objave, št. 27/84).
|
(2)
Mineralne vode radenskega vrelčnega območja so zavarovana s tremi
varstvenimi pasovi: |
·
prvi zaščitni pas:
neposredna okolica – območje z najstrožjim režimom zavarovanja
podtalnice, |
·
drugi zaščitni pas:
kritična območja s strogim režimom zavarovanja okolja in podtalnice, |
·
tretji zaščitni pas:
manj kritična območja s sanitarnim režimom zavarovanja. |
(3) Prvi
zaščitni pas: V tem pasu je prepovedana vsaka aktivnost. Pas je namenjen
predvsem eksploataciji mineralne vode in aktivnostim z njo. |
(4) Drugi
zaščitni pas: Kritična območja s strogim režimom zavarovanja vrelcev
mineralne vode je prepovedano, ali pa samo v omenjenem obsegu dovoljeno
opravljati posamezne dejavnosti in sicer - če je poseg skladen z
občinskim aktom občine je dopustno: |
·
gradnja novih
stanovanjskih in gospodarskih stavb, |
·
adaptacija in
nadomestna gradnja stanovanjskih in gospodarskih stavb, ki izboljšujejo
obstoječe higienske razmere, |
·
gradnja
objektov, ki so splošnega pomena, kot so šole, vrtci, trgovine in to
znotraj zazidljivih površin, |
·
ni dovoljena
gradnja za nečisto obrt ter industrijo, |
·
gozdarstvo,
kmetijstvo in športno-rekreacijske aktivnosti so dejavnosti dopustne za
to območje, če se opravljajo brez uporabe nevarnih snovi za
onesnaževanje pitne podtalnice (gradnja novih hlevov v naselju Radenci
ni dovoljena), |
·
gradnja
ponikovalnic za odpadno vodo ni dovoljena, |
·
prekomerna
uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena ter drugih
podtalnici škodljivih snovi ni dovoljena, |
·
gradnja
naftovodov ni dovoljena, |
·
gradnja
plinovodov je dovoljena pod posebnimi pogoji s pridobitvijo ustreznega
soglasja, |
·
izkop gramoza
ni dovoljen, |
·
odlaganje
odpadkov ni dovoljeno. |
(5) Tretji
zaščitni pas – manj kritična območja s sanitarnim režimom zavarovanja
(velja tudi za Ščavniško vrelčno območje): |
·
prevoz nafte
in tekočih naftnih derivatov je dovoljen z avtomobilskimi cisternami,
hitrost tranzitnega prometa z nafto je omejen na 50 km/h, |
·
prevoz
nevarnih snovi preko vrelčnega območja je omejen na 50 km/h, |
·
upoštevajo naj
se pravilniki glede skladiščenja nafte in naftnih derivatov na vrelčnem
območju. |
|
116. člen |
(raziskovalni prostor za geotermični energetski vir, pridobivalni
prostor za izkoriščanje ogljikovodikov) |
(1)
Celotno območje občine je opredeljeno kot raziskovalni prostor za nafto
in zemeljski plin, mineralno vodo in geotermalno vodo. Na celotnem
območju se omogoči raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v
skladu z zakonodajo. |
(2) Na
območju celotne Občine Radenci je možna ureditev in postavitev objektov
in naprav za raziskovanje, črpanje in distribuiranje geotermalne vode.
Po opustitvi raziskovanja se območje sanira v prvotno stanje. Oblika in
velikost objektov se prilagodi namenu. Območja se lahko ogradijo. |
(3) Na
območju občine trenutno ni raziskovalnega ali pridobivalnega prostora,
za katerega bi bila podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali
gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin ali geotermičnega
energetskega vira. Perspektivna nahajališča mineralnih surovin se
nahajajo ob reki Muri, nahajališča geotermalnih virov pa na območju
Radenskega polja in Ščavniške doline. V primeru izkazanega interesa za
izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina izdelala
predhodne preveritve in utemeljitve ali je smotrno določeno območje s
PNRP prostora opredeliti kot območja mineralnih surovin. Za namen
izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno izdelati in sprejeti OPPN.
Na območju občine se pojavljajo tudi posamični manjši nelegalni kopi
(zapuščene gramoznice), ki se z ustreznimi sanacijskimi ukrepi sanirajo
v športno - rekreacijska območja ali ohranijo na podlagi
naravovarstvenih smernic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja
mineralnih surovin. Sanacija nelegalnih kopov (zapuščene gramoznice) se
izvaja v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
117. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Kot
območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena
območja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika naravnih ali antropogenih
procesov in jim je potrebno zagotoviti ustrezno varstvo oz. varovanje.
Na območju občine taka območja predstavljajo poplavno, erozijsko,
plazljivo, požarno in potresno ogrožena območja. Kot posebna območja
varstva so na območju občine opredeljena tudi vodovarstvena območja. Pri
predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito
pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi
nesrečami. Za zagotavljanje zaklanjanja ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva predpise s
področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) Pri vseh posegih se
upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij
in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov,
uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter
preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih
objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi in
živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem in
letalskem prometu. Za vsako dejavnost se na podlagi predpisov o požarni
varnosti preveri požarna ogroženost. |
(3) V Občini
Radenci ni posebnih požarno ogroženih območij. V vseh naseljih delujejo
gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih
požarov. Pri gradnji objektov se upošteva ukrepe varstva pred požarom,
ki jih določajo predpisi o varstvu pred požarom. |
(4) Za zaščito pred
požarom se zagotovi: |
·
pogoje za varen umik ljudi
in premoženja, |
·
požarno varnostne odmike
med objekti oz. ustrezno požarno ločitev objektov, |
·
dovozne poti za gasilska
vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne
površine za gasilska vozila v skladu s zahtevami standarda SIST DIN
14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne
da uskladiti v skladu s standardom SIST DIN 14090, |
·
vire za zadostno oskrbo z
vodo za gašenje. |
(5) V skladu s predpisom s
področja izdelave študije oz. zasnove požarne varnosti se za gradnjo
požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za
gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za
nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so
požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne
izdelujeta. |
(6) Poleg
tehničnih ukrepov se morajo zagotoviti tudi zadostne količine požarne
vode iz hidrantnega omrežja. Na območjih, kjer ni hidrantnega omrežja
ter na območjih, kjer ni možno zagotoviti ustreznih pretokov požarne
vode v hidrantnem omrežju, se požarna voda lahko zagotavlja iz požarnih
vodnjakov oz. požarnih bazenov. |
(7) Na
območju Občine Radenci se v naselju Radenci nahaja zaklonišče. |
(8) Potrebe
po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim
delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje. V
objektih, ki so določeni s predpisi v katerih se morajo zagotoviti
zaklonišča, je v vseh novih objektih potrebna ojačitev prve plošče. |
(9) Objekti
morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti
in projektnim pospeškom tal. |
(10) Razredi poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so prikazani v
obvezni prilogi prostorskega načrta, Prikazu stanja prostora, na kartah
št. 4. Prikaz varstvenih režimov in območja, kjer razredi poplavne
nevarnosti še niso določeni, je sestavni del Prikaza stanja prostora,
kart št. 4. Prikaz varstvenih režimov, opozorilna karta poplav, ki jo
vodi Agencija Republike Slovenije za okolje. |
(11) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. Ohranjati je potrebno obstoječe retenzijske
površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo
poslabšala. |
(12) Na
poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo
poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. Za
vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi
ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na
poplavnih območjih. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali
povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Za vsak tovrsten poseg
na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. Na
nezazidanih stavbnih zemljiščih, ki segajo na poplavno območje Mure in
Ščavnice, gradnja novih objektov ni dopustna. Dopustni so le posegi v
prostor, ki jih na poplavnih območjih dovoljuje Zakon o vodah. Za
posamezno hidrografsko območje se lahko v okviru izdelave OPPN, izdelajo
dodatne strokovne podlage z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti
območja. |
(13) Splošni
omilitveni ukrepi na poplavnem območju Ščavnice so: |
·
posebni omilitveni
ukrepi glede zaščite pred visokimi vodami niso potrebni, |
·
potrebno je redno
vzdrževanje in čiščenje rečnih profilov v okolici mostov in na območjih
z zelo zaraščenimi brežinami. |
(14) Na poplavnih
območjih, območjih visoke podtalnice, zemeljskih plazov, erozij je treba
zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov
in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostosti
naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje in njegove
materialne dobrine. |
(15) V
občini so erozijska območja s srednjo stopnjo ogroženosti. Na teh
območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo
in izvajajo z upoštevanjem zahtevnejših zaščitnih ukrepov. Če se tem
območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih
presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov.
Plazljiva območja so razvidna iz tekstualnega dela prikaza stanja
prostora, ki je priloga tega akta. |
(16) Na
erozijskih in plazljivih območjih so prepovedani posegi, ki pospešujejo
erozijo in oblikovanje hudournikov in posegi, ki bi lahko povzročili
dodatno zamakanje zemljišč, dodatno obremenjevanje ali razbremenjevanje
zemljišč. Prepovedano je ogoljevanje in krčenje površin, zadrževanje
vode, omejevanje pretoka hudourniških voda, zasipavanje izvirov in
podobne dejavnosti, ki ogrožajo stabilnost erozijskih in plazljivih
območij. |
(17) Na gričevnatem delu
občine se na plazljivih in erozijskih območjih ne načrtuje ureditve, ki
lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Uredi se
odvodnjavanje vseh objektov in okolice ter podtalnih in zalednih vod.
|
(18) Vsak poseg v prostor,
ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodi režim ali stanje voda,
med ostalim tudi za posege na varstvena (vodovarstvena, območja kopalnih
vod, varstvena območja površinskih voda) in ogrožena območja (poplavna,
erozijska in plazljiva ) se lahko izvede samo na podlagi vodnega
soglasja, ki odloči tudi o tem ali je za poseg ne glede na zahtevnost
potrebno geološko geomehansko poročilo. |
|
118. člen |
(obramba) |
(1) Na
območju Občine Radenci ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato
posebni pogoji za obrambo niso definirani. |
|
|
|
119. člen
|
(osončenost
in svetlobno onesnaženje) |
(1) Svetlobno
onesnaževanje okolja je emisija svetlobe iz umetnih virov svetlobe.
Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo
osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu
zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu
moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali,
ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali
amatersko astronomsko opazovanje ali s sevanjem proti nebu po
nepotrebnem porablja električno energijo. |
(2) Omeji se svetlobno
onesnaženje v bivalnih območjih v naseljih. Na podlagi Uredbe o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,
108/09) se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke,
katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%, razen za
razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer
se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva
navzgor, ne presega 5%, če je električna moč posamezne svetilke manjša
od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje
razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina
ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in
počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam
se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave
(najkasneje do 31. decembra 2016). |
(3) Letna
poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine
vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin,
ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh,
največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z
manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in
razsvetljavo javnih površin pa je enaka 44,5 MWh. Izpolnjevanje teh
zahtev se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje
programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na
letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali
razsvetljave javnih površin. |
(4) Pri
omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne
vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih
varovanih prostorov: |
|
Okoljsko območje
|
Osvetljenost
od sončnega zahoda do 24. ure
|
Osvetljenost
od 24. ure do sončnega vzhoda
|
območje, ki je s predpisom
določeno kot naravna
vrednota
|
2 lx |
0 lx
1 lx (samo za osvetljenost
zaradi razsvetljave javne
površine)
|
naselje, ki ni mesto
|
5 lx
|
1 lx
|
mesto
|
10 lx
|
2 lx
|
|
(5) Mejne vrednosti za osvetljenost na oknih varovanih prostorov so določene glede na položaj okna, ki je najbolj
izpostavljeno zaradi razsvetljave. Osvetljenost na oknih varovanih prostorov se ugotavlja na sredini svetle
okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna. Oddaljenost okna od osvetljene
površine se izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom osvetljene nepokrite površine, izmerjena v
vodoravni smeri.
|
(6) Objekti
morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v
katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna
osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih
materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z
orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v
stanovanjski enoti. |
|
120. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Pri vseh posegih v
prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi
dejavnostmi, ki povzročajo emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki
urejajo varstvo zraka. Objekte oziroma dejavnosti, ki so lahko pomemben
vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo na območja, namenjena
proizvodnim dejavnostim (z oznako PNRP IG, IP in IK), kjer ni dovoljeno
umeščati objektov z varovanimi prostori. Dejavnosti, ki onesnažujejo
zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske ali industrijske cone, kjer
so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak in po potrebi
izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. |
(2) Pri gradnji novih
objektov in pri rekonstrukciji obstoječih objektov, kjer se zamenjuje
sistem oskrbe z energijo, se spodbuja okolju prijazne in učinkovite rabe
energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Istočasno je za
navedene posege potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo, pri čemer se upošteva tehnična,
funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost teh sistemov.
|
(3) Študija izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za stavbe določene v
predpisih s področja energetike in učinkovite rabe energije.
|
(4) Spodbujajo se
inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo, ko so npr. daljinski
sistemi za ogrevanje, sistemi za soproizvodnjo toplotne in električne
energije, itd. |
(5)
Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki virov neprijetnih vonjav (npr.
večji hlevi, proizvodni objekti, |
ipd.) od
stanovanjskih območij in objektov z varovanimi prostori. Neprijetne
vonjave ne smejo motiti bivanja, dela in počitka v stanovanjskih
območjih in objektih z varovanimi prostori. |
(6) Gradnja
na območju lahko predstavlja vir onesnaženja zraka, zato je med njo
potrebno upoštevati omilitvene ukrepe. Ti so predvsem uporaba gradbene
mehanizacije in naprav, ki ustrezajo normam kakovosti, ustrezno
nalaganje in čiščenje prevoznih sredstev, ko zapuščajo gradbišče in se
vključujejo v promet, čiščenje javnih prometnih površin, prekrivanje
deponij, prekrivanje transportnih sredstev v času prevozov sipkega
materiala. |
|
121. člen
|
(varstvo
pred hrupom) |
(1) Glede na
občutljivost za škodljive učinke hrupa so za posamezne površine PNRP v
Občini Radenci v skladu s prepisom, ki določa mejne vrednosti kazalcev
hrupa v okolju, določene stopnje varstva pred hrupom: |
(a) IV.
stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih
površinah PNRP, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj
moteč zaradi povzročanja hrupa: |
·
na območjih
proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG), industrijske cone (IP) in
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), |
·
na območjih prometnih
površin (P): vse površine, |
·
na območjih
energetske infrastrukture (E): vse površine, |
·
na območjih okoljske
infrastrukture (O): vse površine, |
·
na območjih
mineralnih surovin (L): vse površine, |
·
na območju kmetijskih
zemljišč (K): vse površine, |
·
na območju gozdov
(G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse
površine gozda kot zemljišča. |
(b) III.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine PNRP, na katerih so
dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje: |
·
na območju
stanovanjskih površin: stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju z
ali brez spremljajočih dejavnosti (SSm), površine podeželskega naselja
(SK), |
·
na območju površin
razpršene poselitve (A), |
·
območja centralnih
dejavnosti: na drugih območjih centralnih dejavnosti (CD) in na
osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU), |
·
na posebnih območjih:
športni centri (BC), |
·
turistična območja
(BTm), |
·
na posebnih območjih:
površine drugih območij (BD), |
·
na območju zelenih
površin: površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), pokopališča (ZK)
in druge zelene površine (ZD), parki (ZP), |
·
na območjih vodnih
zemljišč (V): vse površine. |
c) Za
območja voda (V) se za vse površine razen za površin vodne
infrastrukture in površine na mirnem območju na prostem določi III.
stopnja varstva pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture (VI), za
območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N) in za
ostala območja (OO) se določi IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(d) II.
stopnja varstva pred hrupom se določa na območjih stavbnih zemljišč, ki
za to izpolnjujejo pogoje v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju za naslednje PNRP; stanovanjske površine, ki so
namenjene bivanju z ali brez spremljajočih dejavnosti (SS), površine za
turizem (BT) in stanovanjske površine za posebne namene (SB). |
(e) Območja
z II. stopnjo varstva pred hrupom občina določi ločeno in pošlje v
potrditev na ministrstvo, pristojno za okolje. Vlogi se priloži
dokumentacija, iz katere je razvidno, da so na predlaganih območjih
izpolnjene zahteve za II. stopnjo varstva pred hrupom. |
(2) Na
območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba vse obstoječe
stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo
varstva pred hrupom. |
(3)
Obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni,
določenih s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Novogradnje, rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav ne smejo
povzročiti čezmerne obremenitve okolja s hrupom oz. ne smejo povzročiti
povečanja obremenitve s hrupom na območjih, v katerih je obremenitev s
hrupom že čezmerna. |
(4) Za nove
vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi za zmanjšanje obremenjenosti
okolja kot posledice njihove uporabe ali obratovanja. Pri izbiri ukrepov
varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa na
viru pred ukrepi za preprečevanje širjenja hrupa v okolje. |
(5)
Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi
obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za obratovanje vira hrupa,
če tako zahteva predpis ter pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. |
(6) Pri
pripravi OPPN je glede na stanje okolja, z OPPN predvidene posege in
glede na občutljivost območja za hrup treba v posebnih strokovnih
podlagah ali v postopku celovite presoje vplivov na okolje določiti
obremenitev okolja s hrupom ter skladno s tem zagotoviti ustrezne
protihrupne ukrepe. |
(7) Pri
novogradnjah objektov in rekonstrukcijah obstoječih objektov v
varovalnih pasovih javnih cest je vse posege treba načrtovati tako, da
ne bo treba izvesti dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa.
Stanovanjska gradnja na s hrupom preobremenjenih območjih ni dovoljena.
Postavitev protihrupnih ograj je dopustna na podlagi prostorskih
preveritev in utemeljitev. |
(8)
Zagotavljanje varstva pred hrupom v času trajanja javnih prireditev,
javnih shodov ali drugih dogodkov na prostem, na katerih se uporabljajo
zvočne ali druge naprave, ki povzročajo hrup se izvaja v skladu s
področnim predpisom. |
(9) Določbe
tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnostih zaščite,
reševanja in pomoči. |
(10) Na meji
med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV.
območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. območje
varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem
veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom.
Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih
ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih
razlogov na I. oz. II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne
vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje. Meje posamezne stopnje
varstva pred hrupom na območju poselitve v prostorskem načrtu niso
posebej prikazane, saj sovpadajo z mejami EUP znotraj katerih je
opredeljena PNRP, za katere je določena posamezna stopnja varstva pred
hrupom. |
(11) Ne glede na določila prejšnjega
odstavka se na območjih med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter
na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom se lahko s
tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi varstva pred hrupom zagotovi, da
vrednosti kazalcev hrupa na objektih z varovanimi prostori oz. območjih
s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom ne bodo presežene.
|
(12)
Obratovalni čas in pogostost obratovanja gostinskih lokalov naj bosta
prilagojena namenski rabi prostora v kateri se nahajajo, in sicer na
način, da bo zagotovljena pravica in želja lokalnega prebivalstva in
obiskovalcev po miru in počitku. Kjer potrebno in smiselno naj občina
pristopi k omejitvi obratovanja gostinskih lokalov, ter omejitvi
pogostosti obratovanja v tednu ali mesecu. |
(13) Občina naj pristopi k
projektu informiranja in osveščanja tako povzročiteljev hrupa kot tistih,
ki si želijo živeti v manj hrupnem okolju. Vzpostavi naj se
transparenten, javnosti dostopen in učinkovit sistem sprejemanja pritožb
prebivalcev glede prekomernega hrupa zaradi izvajanja gostinske in
drugih dejavnosti, kršitev dovoljenega obratovalnega časa in pogostosti
obratovanja gostinskih lokalov ipd., ter njihovega obravnavanja. |
|
122. člen
|
(varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1) V
občini je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko in
visoko frekvenčne vire EMS, kjer se v primeru gradnje novih
elektroenergetskih objektov upošteva naslednje stopnje varstva pred
sevanjem: |
·
I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje
povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov
vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih
in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je
hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim
dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja,
namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v
nadaljnjem besedilu: I. območje). |
·
II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena
kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na
površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali
železniškemu prometu. |
·
V obstoječih
objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost
stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim
sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v
objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem
pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem. |
(2) V
vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeščati
objektov z varovanimi prostori. Vplivna območja virov elektromagnetnega
sevanja za varovanje zdravja ljudi segajo od središčne osi daljnovoda na
višini 1 metra od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in geometrij
(tipa) daljnovoda oz. drugega vira elektromagnetnega sevanja, in sicer
za nadzemni daljnovod nazivne napetosti 400 kV tip
ipsilon 46 m na vsako stran osi in tip sod 42 m na vsako stran osi, za
nadzemni daljnovod nazivne napetosti 200 kV tip jelka 24 m na vsako
stran osi in tip sod 18 m na vsako stran osi, za nadzemni daljnovod
nazivne napetosti 110 kV tip jelka, portal in donau 14 m na vsako stran
osi in tip sod 11 m na vsako stran osi ter za zunanjo ograjo razdelilne
transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV 15 m. |
|
|
|
123. člen
|
(tehnični pogoji
gradnje objektov) |
(1) Pri
gradnji in prenovi objektov in naprav ter pri razmestitvi objektov na
posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S
smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne
gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko
sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati
izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije
(zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode,
izraba geotermičnih energetskih virov, skupni energetsko varčni
sistemi,…). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene. |
(2) Pri
rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega
1000 m2 se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela
študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot
alternativni viri se štejejo: |
·
decentralizirani
sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, |
·
soproizvodnja, |
·
daljinsko ali
skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, |
·
toplotne črpalke in |
·
drugi viri
alternativen energije, določeni v Energetskem zakonu.
|
(3) Gradnja
objektov mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno ali neposredno
ne ogroža sosednje parcele oz. sosednje nepremičnine. |
(4) Na vseh
objektih in napravah so možna investicijska vzdrževalna dela in redna
vzdrževalna dela. |
|
124. člen |
(neoviran dostop
funkcionalno oviranim osebam) |
(1) Vhodi v
javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati
dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah
projektiranja brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje in
ustrezno število parkirnih mest. |
(2) Novi
posegi v prostor za javne namene ali na javnih površinah in prenove
javnih objektov ali javnih površin morajo biti načrtovani brez
arhitektonskih ovir. |
|
125. člen |
(tolerance pri izvajanju prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) Ne glede
na določila odloka za posamezna območja, so v vseh območjih do
realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi PIP dopustni naslednji
posegi: |
·
nujni komunalni
posegi, |
·
nujni posegi
namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
·
nujni posegi za
varovanje zdravja, |
·
nujni sanacijski
posegi. |
|
|
|
126. člen |
(spremljanje stanja prostora) |
(1) Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja
okolja, ki ga izvaja država oziroma njene pooblaščene službe, občina naj
zagotovi monitoring za tiste kazalce, pri katerih ni na voljo podatkov
iz državnega monitoringa. Vse podatke, tako tiste iz državnega
monitoringa kot tiste, za katere bo občina sama zagotovila spremljanje,
naj občina zbere in predstavi javnosti na vsakih 5 let v obliki
poročila: |
·
izvedena sanacija
deponije komunalnih in nenevarnih odpadkov v Hrastju Moti, |
·
število obnovljenih
gnojnih jam in urejenih pretočnih greznic, |
·
letna količina odplak
pripeljanih iz nepretočnih greznic na komunalno čistilno napravo, |
·
dolžina, urejenost
kanalizacije, |
·
število porabnikov
vode priključenih na kanalizacijski sistem z ustreznim čiščenjem odpadne
komunalne vode, |
·
pokritost naselij z
urejeno kanalizacijo, ki se konča s ČN, |
·
kapaciteta ČN, |
·
izboljšanje poplavne
varnosti objektov na poplavnem območju, |
·
površina stavbnih
zemljišč na območju poplav, |
·
površina stavbnih
zemljišč na erozijskih območjih, |
·
število in stanje
evidentiranih zemeljskih plazov in drugih erozijskih pojavov, |
·
način zbiranja in
odvajanja padavinskih odpadnih voda, |
·
št. objektov
priključenih na plinovod, |
·
število s hrupom
preobremenjenih objektov v vplivnem pasu železniške proge, |
·
število prebivalcev,
ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega VS, |
·
število vodnih virov
izven vodovarstvenih območij, |
·
površina
vodovarstvenih območij z določeno podrobno namensko rabo prostora, |
·
količina porabljene
pitne vode in vodne izgube, |
·
način zbiranja,
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter število greznic in
malih komunalnih čistilnih naprav, |
·
število nelegalnih
odlagališč odpadkov in njihova sanacija, |
·
kakovost pitne vode, |
·
delež ustreznih
svetilk javne razsvetljave, |
·
letna poraba
elektrike vseh svetilk, ki so na območju OPN vgrajene v razsvetljavo
občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja,
izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v Občini
Radenci, |
·
površine PNRP na
območju I. In II. stopnje varstva pred sevanjem, |
·
število objektov z
varovanimi prostori v vplivnem pasu elektromagnetnih vodov napetosti 110
kv in več, |
·
število zbiralnic
ločenih frakcij odpadkov in zbirnih centrov, |
·
število rekreacijskih
in športnih objektov. |
|
|
|
127. člen |
(vpogled v občinski
prostorski načrt) |
(1) Občinski
prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki. V primeru
neskladnosti se uporablja analogna oblika. V primeru neskladnosti
tekstualnega in grafičnega dela se uporablja tekstualni del.
|
(2) Občinski
prostorski načrt je shranjen in na vpogled na Občini Radenci, področni
upravni enoti in Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu
za prostor. |
|
128. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
(1) Z uveljavitvijo tega
odloka prenehajo veljati: |
·
Dolgoročni
plan Občine Gornja Radgona za obdobje 1986-2000 (Uradne objave pomurskih
občin, št. 5/86, 1/90 in 16/91), Srednjeročni družbeni plan Občine
Gornja Radgona za obdobje 1986-1990 (Uradne objave pomurskih občin, št.
10/88, 3/90 in 16/91), Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Gornja Radgona v
letu 1994 (Ur. list RS št. 7/95), samo za območje Občine Radenci Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine
Gornja Radgona za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega
družbenega plana Občine Gornja Radgona za obdobje 1986-1990 za območje
Občine Radenci (Uradne objave Občine Radenci št. 10/00), Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine
Gornja Radgona za obdobje 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letu 1994,
in srednjeročnega družbenega plana Občine Gornja Radgona za obdobje od
leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letu 1994 za območje Občine
Radenci (Uradne objave Občine Radenci št. 17/01 v časopisu Prepih in
popravek 18/2001) in
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in
srednjeročnega družbenega plana Občine Gornja Radgona za obdobje
1986-1990 za območje Občine Radenci v letu 2007 (poslovno trgovski
center v k. o. Šratovci) (Uradno glasilo slovenskih občin št. 10/10), |
·
Odlok o prostorskih
ureditvenih pogojih za občino Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin
št. 6/05, 23/06, 19/07 in 26/10, 32/14 in 50/14), |
·
Del Odloka o
sprejetju novelacije zazidalnega načrta Boračeva' (Ur. objave
Pomurskih občin, št. 34/83 in Uradno glasilo slovenskih občin št.
30/10) - preklican za del, ki v OPN ni zajet v EUP BO 4,
|
·
Ureditveni načrt
'Zdraviliški kompleks Radenci (Ur. obj., št. 33/87, Ur.l. RS, št. 37/96)
-preklican za del, ki se ureja z OPN, |
·
Del Odloka o
sprejetju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Radenci - jug (velja
za EUP RA 13/2) (Ur. objave Občine Radenci, št. 6/99) (preklican za del,
ki se ureja z OPN oz. predvidenim OPPN), |
·
Ureditveni načrt
'Radenci – Zdraviliški center – Avtokamp' (Ur. obj., št. 9/85), |
·
Lokacijski načrt za
rekonstrukcijo regionalne ceste RI-230 na odseku Radenci (Ur. obj., št.
9/2000), |
·
Sklep o dopustni
manjši širitvi območja stavbnih zemljišč na delu parcele št. 157/8 k.o.
Okoslavci (Uradno glasilo slovenskih občin, 1/2013). |
|
129. člen |
(dokončanje postopkov) |
(1) Upravne postopke za
pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege v prostor,
ki so se pričeli na podlagi prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana za območje Občine Radenci in na podlagi prostorskih
ureditvenih pogojev za Občino Radenci, ki so navedeni v 128. členu tega
odloka, se konča na podlagi navedenih aktov. |
|
130. člen |
(nadzor) |
(1) Nadzor nad izvajanjem
tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
131. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok prične veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka:
35017-0001/2014-127 |
Datum:
29.6.2016 |
|
|
Občina Radenci |
|
Janez Rihtarič, župan |
|
Priloge:
|
·
Priloga
1:
|
Tabela z
nezahtevnimi, enostavnimi in začasnimi objekti, ki so dopustni za
posamezno območje osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora |
|
Vrsta objekta |
SK |
SS, SSm |
SB |
CD |
CU |
IG |
IK |
BT, BTm |
BD |
BC |
ZS |
ZP |
ZD |
ZK |
P |
E |
O |
A |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
N |
oo |
|
Stavba majhnih dimenzij:
-
nezahtevni: površina do 50 m2
- enostavni: noben |
garaža |
+ |
+ |
+ |
+ |
+1 |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
drvarnica |
+ |
+ |
+ |
|
+1 |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
skladišče za lesna goriva |
+ |
+ |
+ |
+ |
+1 |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
savna |
+ |
+ |
+ |
|
+1 |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
fitnes |
+ |
+ |
+ |
|
+1 |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
zimski vrt |
+ |
+ |
+ |
|
+1 |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+2 |
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
drugi podobni objekti |
+ |
+ |
+ |
+ |
+1 |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+2 |
+2 |
+2 |
+2 |
|
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave:
- nezahtevni: noben
- enostavni: površina do 20 m2 |
lopa |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+
2 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+17 |
+17 |
|
|
|
|
|
|
uta |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+2 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+17 |
+17 |
|
|
|
|
|
|
nadstrešek |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+2,19 |
+2 |
+2 |
+2 |
+29 |
|
|
+ |
+17 |
+17 |
|
|
|
|
|
|
manjša drvarnica |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
+ |
+17 |
+17 |
|
|
|
|
|
|
letna kuhinja |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
+ |
+17 |
+17 |
|
|
|
|
|
|
manjša savna |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
+ |
+17 |
+17 |
|
|
|
|
|
|
manjši zimski vrt |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+2 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+17 |
+17 |
|
|
|
|
|
|
vetrolov |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
+ |
+17 |
+17 |
|
|
|
|
|
|
podobni objekti |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+2 |
+2 |
+2 |
+2 |
|
|
|
+ |
+17 |
+17 |
|
|
|
|
|
|
Pomožni objekt v javni rabi:
- nezahtevni: stavbe: površina od 40 do 60 m2, gr.
inž. obj.: višina od 3,5 do 10 m
- enostavni: stavbe: površina do 40 m2, gr. inž.
obj.: višina do 3,5 m,
- pomožni cestni objekti : vsi |
stavbe |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+18 |
+18 |
+18 |
+ |
+30 |
+30 |
+ |
|
|
|
|
|
gradbeni inženirski objekti |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
|
|
+ |
|
|
grajena urbana oprema |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+18 |
|
|
+ |
|
|
+ |
|
+ |
|
|
|
telefonska govorilnica |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
sanitarna enota |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
objekt za razsvetljavo |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
|
|
|
|
|
drog |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
|
|
|
|
|
grajena oprema v parkih, vrtovih, zelenicah |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
grajena igrala na otroških igriščih |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
grajena oprema na trim stezah, vadbena oprema |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
|
|
+ |
|
|
|
|
|
grajeno spominsko obeležje |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
spomenik |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
kip |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
|
|
+ |
|
|
|
|
|
križ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
|
|
+ |
|
|
|
|
|
kapelica (edikula) |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
grajen gostinski vrt |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
objekt za odvodnjavanje ceste |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+16 |
+16 |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
|
cestni snegolov |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+16 |
+16 |
+ |
|
|
|
+ |
|
objekt javne razsvetljave |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+16 |
+16 |
+ |
|
|
|
+ |
|
cestni silos |
+ |
+ |
|
|
|
+ |
+ |
|
|
|
|
|
+ |
|
+ |
|
+ |
+ |
+16 |
+16 |
|
|
|
|
+ |
|
Ograja:
- nezahtevni: višina od 2 do 3 m
- enostavni: višina do 2 m |
varovalna |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+16 |
+16 |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
|
sosedska |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
+ |
+15 |
+15 |
|
|
|
|
|
|
igriščna |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
protihrupna |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
+16 |
+16 |
|
|
|
|
|
|
Podporni zid:
- nezahtevni: višinska razlika med zemljiščem do 1, 5 m
-
enostavni: višinska razlika med zemljiščem do 0, 5 m |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+13 |
+13 |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
Mala komunalna čistilna naprava:
- nezahtevni: Zmogljivost od 50 do 200 PE
- enostavni: Zmogljivost do 50 PE |
+14 |
+14 |
|
+14 |
+14 |
+14 |
+14 |
+14 |
+14 |
+14 |
+14 |
|
+14 |
+14 |
|
|
+14 |
+14 |
+14 |
+14 |
+14 |
|
|
|
|
|
Nepretočna greznica:
- nezahtevni: prostornina od 30 do
50 m3
- enostavni: prostornina do 30 m3 |
|
+14 |
+14 |
|
+14 |
+14 |
+14 |
+14 |
+14 |
+14 |
+14 |
+14 |
|
+14 |
+14 |
|
|
+14 |
+14 |
+14 |
+14 |
+14 |
|
|
|
|
|
Rezervoar:
- nezahtevni: noben
- enostavni: za vodo prostornine
do 100 m3 |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
Vodnjak, vodomet:
višina nad 5 m, globina nad 30 m |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
Priključek na objekte GJI in dalj. ogrevanje:
- nezahtevni: noben
- enostavni: vsi |
cestni priključek |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
energetska infrastruktura (elektrovod, plinovod, toplovod) |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
oskrba z vodo |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
odvajanje odpadne vode |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska) |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
Samostojno parkirišče:
- nezahtevni: površina do 200 m2
- enostavni: noben |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
|
|
|
|
|
Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot:
- nezahtevni: nobena
- enostavni: vse |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+6 |
+6 |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
Pomol:
- nezahtevni: noben
- enostavni: Površina do 20 m2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
+ |
+ |
+ |
|
|
|
Športno igrišče na prostem (utrjeno, brez tribun):
- nezahtevni: površina od 1000 m2
do 10000 m2
- enostavni: površina do 1000 m2 |
tenis, nogomet, košarka, rokomet, hokej, golf |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
kajakaška proga na divjih vodah |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
grajeno smučišče na vodi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
kotalkališče |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
ragbi in bejzbol |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
odbojka |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
poligon za kolesa in motorje |
|
|
|
|
|
|
|
|
+22 |
+21 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
+21 |
|
|
|
|
|
Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje:
- nezahtevni: prostornina razlivne vode od 250 m3 do
2000 m3, bazen: noben
- enostavni: prostornina razlivne vode do 250 m3 ;
bazen: prostornina do 60 m3; namakalni sistemi: vsi |
grajeno zajetje na tekoči vodi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
zajem pitne in tehnološke vode |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
|
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
grajen namakalni sistem s črpališčem |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
+ |
+ |
+ |
|
+ |
|
|
|
|
vodni zbiralnik |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
bazen za kopanje |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
bazen za gašenje |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
+ |
|
|
+ |
+ |
|
|
|
|
grajen ribnik |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
okrasni bazen |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
Objekt za oglaševanje:
- nezahtevni: oglasna površina od 12 m2 do 40 m2,
višina do 6 m
- enostavni: oglasna površina do 12 m2, višina do 5m |
|
+8 |
+8 |
+8 |
+8 |
+8 |
+8 |
+8 |
+8 |
+8 |
+8 |
+8 |
+8 |
+8 |
|
+8 |
|
+8 |
+8 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Objekt za rejo živali:
- nezahtevni: stavbe: površina do
100 m2; ribogojnice: prostornina do 2000 m3
- enostavni: noben |
hlev |
+ |
|
|
|
|
|
+ |
|
+19 |
|
+23 |
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
svinjak |
+ |
|
|
|
|
|
+ |
|
+19 |
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
perutninska farma |
+ |
|
|
|
|
|
+ |
|
+19 |
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
staja |
+ |
|
|
|
|
|
+ |
|
+19 |
|
+23 |
|
+2 |
|
|
|
|
+ |
|
|
+24 |
|
|
|
|
|
kobilarna |
+ |
|
|
|
|
|
+ |
|
+19 |
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
čebelnjak |
+ |
|
|
|
|
|
+ |
|
+19 |
|
+2,19 |
|
+2 |
|
|
|
|
+ |
+28 |
+28 |
+ |
|
|
|
|
|
ribogojnica |
+ |
|
|
|
|
|
+ |
|
+19 |
|
|
|
+ |
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:
- nezahtevni: stavbe: površina do
150 m2, višina do 6 m, stolpni silos: višina od 5 do
10 m, gradb. inž. obj.: višina od 5 do 10 m, dvojni kozolec:
površina do 150 m2, zbiralnik gnojevke in gnojnice:
do 1000 m3
- enostavni: stavbe: površina do 40 m2, stolpni
silosi: višina do 5 m, gradb. inž. obj.: višina do 5 m, gozdne
prometnice: vse, dvojni kozolec: površina do 40 m2,
zbiralnik gnojevke in gnojnice: noben |
kozolec |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
kmečka lopa |
+ |
+7 |
|
|
|
|
+ |
+10 |
+19 |
|
+2,19 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+3,4,5 |
+3,4,5 |
|
|
|
|
|
|
pastirski stan |
|
|
|
|
|
|
|
|
+19 |
|
+2,19 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
grajeni rastlinjak |
+ |
+7 |
|
|
|
|
+ |
|
+19 |
|
+2,19 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+3,4 |
+3,4 |
|
|
|
|
|
|
silos |
+ |
+7 |
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
+3,4 |
+3,4 |
|
|
|
|
|
|
skedenj |
+ |
+7 |
|
|
|
|
+ |
+10 |
+19 |
|
+2,19 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+3,4 |
+3,4 |
|
|
|
|
|
|
senik |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
kašča |
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
gnojišče |
+ |
+7 |
|
|
|
|
+ |
+ |
+19 |
|
+2,19 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+3,4 |
+3,4 |
|
|
|
|
|
|
koruznjak |
+ |
+7 |
|
|
|
|
+ |
+10 |
+19 |
|
+2,19 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+3 |
+3 |
|
|
|
|
|
|
klet |
+ |
+7 |
|
|
|
|
+ |
+10 |
+19 |
|
+2,19 |
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
vinska klet |
+ |
+7 |
|
|
|
|
+ |
+10 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
pokrito skladišče za lesna goriva |
+ |
+7 |
|
|
|
|
+ |
|
+19 |
|
+2,19 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+3 |
+3 |
|
|
|
|
|
|
zbiralnik gnojnice in gnojevke |
+ |
+7 |
|
|
|
|
+ |
+ |
+19 |
|
+19 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+3,4 |
+3,4 |
|
|
|
|
|
|
napajalno korito |
+ |
+7 |
|
|
|
|
+ |
+10 |
+19 |
|
+19 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+3,4 |
+3,4 |
|
|
|
|
|
|
krmišče |
+ |
+7 |
|
|
|
|
+ |
+10 |
+19 |
|
+2,19 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+3 |
+3 |
+ |
|
|
|
|
|
hlevski izpust |
+ |
|
|
|
|
|
+ |
+10 |
+19 |
|
+19 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+3,4 |
+3,4 |
|
|
|
|
|
|
grajeno molzišče |
+ |
+7 |
|
|
|
|
+ |
+10 |
+19 |
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
+3,4 |
+3,4 |
|
|
|
|
|
|
grajena obora |
+ |
|
|
|
|
|
+ |
+10 |
+19 |
|
+19 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+3,4 |
+3,4 |
+27 |
|
|
|
|
|
grajena ograja za pašo živine |
+ |
|
|
|
|
|
+ |
+10 |
+19 |
|
+19 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+3,4 |
+3,4 |
|
|
|
|
|
|
grajena ograja ter opora za trajne nasade |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
+19 |
|
|
|
|
|
|
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
grajena poljska pot |
+11 |
|
|
|
|
|
|
|
+19 |
|
+ |
|
+ |
|
+ |
+ |
+11 |
+11 |
+ |
+ |
+11 |
|
+ |
|
+ |
|
grajena gozdna prometnica |
+11 |
|
|
|
|
|
|
|
+19 |
|
|
|
|
|
|
|
|
+11 |
|
|
+ |
|
|
|
|
|
Objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost:
- nezahtevni: površina do 80 m2
- enostavni: noben |
zidanica |
+ |
|
|
|
|
|
+ |
+10 |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
sirarna |
+ |
+ |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+10 |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
sušilnica sadja in rib |
+ |
+ |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+10 |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
oljarna |
+ |
+ |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+10 |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
kisarna |
+ |
+ |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+10 |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
mlin |
+ |
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+10 |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
Pomožni komunalni objekt:
- nezahtevni: noben
- enostavni: vsi |
revizijski in drugi jašek |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
|
+ |
|
hidrant |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
|
+ |
|
črpališče |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
|
+ |
|
grajeni oljni lovilnik, lovilnik maščob |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
+ |
|
ponikovalnik |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
+ |
|
prečrpalna postaja |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
+ |
|
merilna in regulacijska postaja |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
+ |
|
ekološki otok |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
+ |
|
|
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
Pomožni letališki, pristaniški objekt in objekt na smučišču:
- nezahtevni: noben
- enostavni: stavbe: površina do 40 m2, gradbeno
inženirski objekti: vsi |
objekt navigacije zračnega prometa, svetlobni navigacijski
objekt,
pomožni objekti za obratovanje letališča, objekti in naprave za
varovanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
+12 |
+12 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
privez, ograja, pristaniška razsvetljava, objekt komunalne
infrastrukture |
+ |
+ |
|
+ |
+ |
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
|
|
|
|
+ |
|
|
+ |
+ |
|
|
|
|
objekt za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja
smučišča, objekt za priročno skladišče, razsvetljava, naprave za
zasneževanje |
+ |
|
|
|
|
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
Pomožni objekti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov:
- nezahtevni: noben
- enostavni: stavbe: površina do 40 m2, gradbeno
Inženirski objekti: vsi |
zaklon, zaklonilnik, vadbeni prostor, plezalni objekt, vadbeni
bunker, vadbišče na prostem, vojaško strelišče |
|
|
|
+20 |
+20 |
|
|
|
|
|
+20 |
|
+20 |
|
|
|
|
+20 |
|
|
+ |
|
|
+ |
|
|
objekti za monitoring kakovosti zraka, površinskih in podzemnih
voda |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
objekt za opazovanje neba |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
+ |
|
objekt za spremljanje seizmičnosti |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
|
Začasni objekti |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
+ |
|
+ |
+ |
|
|
+ |
|
|
|
+ |
|
|
Opombe:
|
·
Vsi - da se v
določeno kategorijo vrst objektov uvrščajo vsi objekti določene vrste
(oznaka »vsi«), to pomeni, da so vsi objekti te vrste brezpogojno
enostavni oziroma nezahtevni, razen če izpolnjujejo pogoje za zahteven
objekt ali če je v besedilu uredbe izrecno določena izjema za določeno
vrsto objektov (npr. prefabricirani proizvodi). |
·
Noben - da se v
določeno kategorijo vrst objektov ne uvršča noben objekt določene vrste
(oznaka »noben«), to pomeni, da noben objekt te vrste ni enostaven ali
nezahteven objekt. |
·
Vsi pod pogojem in
soglasju upravljavca. |
1 - ob
nestanovanjskih in večstanovanjskih, kot skupna ureditev, |
2 - na
zelenih površinah le montažni in pritlični objekti, |
3 - objekt
se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stoji
kmetijski objekt, v največji oddaljenosti 25,0 m od roba stavbnega
zemljišča, pod pogojem, da je območje stavbnega zemljišča pozidano,
|
4 -pod
pogojem, da se objekt (skedenj do 40 m2, kmečka lopa do 80 m2)
funkcionalno navezuje na kmetijsko proizvodnjo, ki ni za lastno
pridelavo, in se nahaja v odprtem prostoru (pašo, gojenje vrtnin,
rastlinjak, nasad sadnega drevja, vinograd - za slednja dva pod
pogojem, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu 3000 m2
vinograda ali 2000 m2 sadovnjaka). Objekti so montažne
izvedbe (les ali mavčne plošče, ki se lahko kombinira z kovinsko
konstrukcijo, kontejnerske izvedbe so prepovedane), ki se po odstranitvi
zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. |
5 - K1, K2
- kmečka lopa ob vinogradu do 50 m2. Objekti so montažne
izvedbe (les ali mavčne, ki se lahko kombinira z kovinsko konstrukcijo,
kontejnerske izvedbe so prepovedane), ki se po odstranitvi objektov
zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. |
6 - dopustna
je rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječih kolesarskih,
pešpoti in gozdnih poti, |
7 - objekti
se lahko postavljajo, če gre za gradnjo k obstoječi kmetiji, |
8 - v skladu
z odlokom o plakatiranju, |
9 - objekt
se funkcionalno navezuje na stavbno zemljišče ali na objekt kmečkega
gospodarstva, |
10 - za
turistične namene, |
11 -če gre
za funkcionalno povezavo poti in priključevanje na javno cesto, |
12 - le v
EUP PA 5, |
13 - le če
gre za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za ukrep pri
izvedbi agromelioracij, |
14 - pod
pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe, |
15 -
dopustna je postavitev ograje na zemljišču, ki je bilo pri izdaji
dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno
kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu, |
16 -
dopustno le ob rekonstrukciji lokalne ceste, |
17 -
objekte, ki se uvrščajo med majhne stavbe, kot dopolnitev obstoječe
pozidave, ter sosedske ograje in podporne zidove je dopustno postaviti
na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijo in
gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče
k objektu, |
18 - pod
pogojem, da je namenjeno dejavnosti na območju, |
19 - za
namene ureditve živalskega vrta, |
20 - samo
zaklon in zaklonik, |
21 - samo
poligon za kolesarje, |
22 - za
motorje le v JV 8, |
23 -
montažni objekti za namene živalskega vrta, |
24 -
montažna (lesena), |
27 - le pod
pogoji predpisov o gozdovih, |
28 - le
premični, |
29 - le na
obstoječem avtobusnem postajališču, |
30 -
dopustna le nadkrita čakalnica na postajališču kot enostavni objekt, in
sicer le ob rekonstrukciji lokalne ceste. |