Na
podlagi 119. člena v povezavi z drugo alinejo četrte točke 289. člena
Zakona o
urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE,
199/21 – ZUreP-3) in 16. člena Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 83/11, 24/14, 66/16) ter v povezavi z drugim
odstavkom 338. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list
RS, št. 199/21) je Občinski svet Občine Črnomelj na svoji 27. redni seji
dne 7. 4. 2022 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja
prostora DRE_2 v Drenovcu |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah
Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Črnomelj (Uradni list RS,
št. 69/18, v nadaljnjem besedilu: OPN Črnomelj) sprejme Občinski
podrobni prostorski načrt za del enote urejanja prostora DRE_2 v
Drenovcu (v nadaljnjem besedilu: OPPN). |
(2)
OPPN je izdelan na podlagi prve alineje tretjega odstavka 2. člena
Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega
prostorskega načrta (Ur. l. RS, št. 99/07). |
(3)
Predmet OPPN je določitev pogojev za gradnjo objektov za potrebe razvoja
dejavnosti na območju naselja. |
(4)
OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 2335, izdelalo ga je podjetje
SAPO, d.o.o., pod št. 2/2020 – OPPN, v marcu 2022. |
|
2. člen |
|
(vsebina in oblika OPPN) |
|
(1)
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki sta izdelana v digitalni in
analogni obliki. |
(2)
Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij: |
– opis prostorske ureditve, |
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor, |
– splošna določila, |
– podrobna določila, |
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave, |
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– načrt parcelacije, |
– faznost izvedbe prostorske ureditve, |
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN, |
– odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, |
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta, |
– končne določbe. |
(3)
Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte: |
1.
Izsek iz OPN |
2.
Pregledna situacija |
3.
Situacija na DOF |
4.
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
5.
Ureditvena situacija OPPN |
6.
Ureditvena situacija in prerezi terena s prikazom pozidave |
7.
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro |
8.
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
9.
Načrt parcelacije |
10.
Prikaz elementov za zakoličenje. |
|
3. člen |
|
(spremljajoče gradivo OPPN) |
|
Spremljajoče gradivo OPPN: |
1. Izvleček iz občinskega prostorskega načrta občine Črnomelj |
2. Prikaz stanja prostora |
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta |
4. Izhodišča, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
5. Obrazložitev in utemeljitev akta |
6. Povzetek za javnost |
7. Okoljsko poročilo – odločba glede celovite presoje vplivov na okolje |
8. Elaborat ekonomike. |
|
4. člen |
|
(pomen kratic) |
|
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
– EO: enostavni objekt, |
– FI: faktor izrabe gradbene parcele, |
– FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele, |
– GJI: gospodarska javna infrastruktura, |
– NO: nezahtevni objekt, |
– OPN Črnomelj: Občinski prostorski načrt občine Črnomelj, |
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt. |
|
5. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1)
V tem OPPN so uporabljeni izrazi, kot jih določa OPN Črnomelj. |
(2)
V tem OPPN so uporabljeni še drugi izrazi, in sicer: |
območje za razvoj objekta(ov): |
predstavlja zemljišče, ki je omejeno s parcelnimi mejami, gradbeno mejo,
gradbeno linijo ipd., na katerem je možna gradnja enega ali več
objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Na površini za razvoj
objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst s tem odlokom dovoljenih
objektov ter zunanjih ureditev, |
osnovni objekt
(kubus): |
je
stavba (kubus), ki s svojim položajem in volumnom opredeljuje oziroma
omejuje prostor; objekt je enotnega kubusa, če stranice niso zalomljene
ipd., lahko je sestavljen iz več kubusov; |
pomožni objekt: |
je
objekt, ki dopolnjuje funkcijo osnovnega objekta in ga po njegovem
namenu in velikosti ne presega. Oblikovanje pomožnih objektov se podredi
oblikovanju osnovnega objekta; |
sekundarni kubus: |
je
prizidek k obstoječemu objektu ali posamezen del objekta, ki s svojo
postavitvijo in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo
osnovnega objekta (kubusa); |
gradbena linija
osnovnega objekta: |
je
gradbena linija, ki jo določa daljša stranica osnovnega objekta, v
primeru, da je postavljena ob javni prostor naselja, ki ga opredeljuje
regionalna cesta. |
|
II. TEKSTUALNI DEL OPPN |
|
1. Opis prostorske ureditve |
|
6. člen |
|
(prostorske ureditve) |
|
S
tem OPPN se na območju dela naselja Drenovec načrtuje ureditev: |
– območja za gradnjo poslovno-proizvodno-stanovanjskega objekta, |
– urbane opreme, |
– zelenih površin, |
– pripadajočih zunanjih površin in površin za parkiranje ter |
– gospodarske javne infrastrukture. |
|
2. Umestitev načrtovanih ureditev v
prostor |
|
7. člen |
|
(območje urejanja) |
|
(1)
Območje OPPN je locirano ob vstopu v naselje Drenovec iz zahodne strani,
ob regionalni cesti I. reda s št. R1-218, na odseku 1214
Kanižarica–Vinica (v nadaljevanju: regionalna cesta). |
(2)
Območje OPPN meri cca. 3.400 m² in obsega zemljišča s parc. št. 890,
889/13 (del), 889/14 (del) in 889/6, vse k.o. Vinica. Gre za območje
stavbnih zemljišč s podrobnejšo namensko rabo SKs – površine
podeželskega naselja s kmetijami in stanovanjskimi hišami. Območje je
del enote urejanja prostora DRE_2, na jugu pa meji na območje DRE_10. |
(3)
Ureditve priključkov na javno gospodarsko in okoljsko infrastrukturo
lahko segajo tudi izven območja OPPN. |
|
8. člen |
|
(vplivi in povezave prostorske ureditve
s sosednjimi območji) |
|
(1)
Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj
in v neposredni okolici OPPN ter na zemljišča, potrebna za gradnjo
morebitnih priključkov na GJI. Nove ureditve bodo zaradi oblikovne
sanacije pozitivno vplivale na prostorski razvoj naselja. |
(2)
Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na
gradbenotehnično stanje obstoječih objektov izven območja urejanja,
morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati. |
(3)
Na južni meji OPPN se zaradi stika z območjem namenjenem bivanju, kjer
bo mogoče in ne bo oviralo dejavnosti, izvede zeleno bariero (avtohtone
grmovnice). |
|
9. člen |
|
(koncept prostorske ureditve) |
|
(1)
Na območju OPPN se predvidi širitev dejavnosti oz. prizidavo
poslovno-proizvodno-stanovanjskega objekta v zaledju parcel tako, da bo
ustrezal tehnologiji dejavnosti (trgovina, mesnica s predelavo mesa) in
se prilagodil prostoru. Proizvodna dejavnost (predelovalna dejavnost) je
v objektu že prisotna. Območje OPPN se ureja kot območje, v katerega je
mogoče umeščati dejavnost trgovine in obrti, ki ne poslabšajo kakovosti
bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni izrabi površin naselja.
V objektu lahko posamezna dejavnost tudi prevladuje pred bivanjem (več
površine za dejavnosti), dozidani deli so lahko tudi v celoti namenjeni
dejavnosti. |
(2)
Poslovni objekti in objekti za dejavnost ter proizvodnjo naselju dajejo
urbano podobo. Gre tudi za objekte, ki so postavljeni v okviru območja
obravnave, v nizu ob regionalni cesti Črnomelj–Vinica in se zanje
predvidi dozidavo ter poenotenje oblikovanja z možnostjo uporabe
sodobnejših oblik streh (ravna streha in blaga enokapnica) in
vertikalnimi členitvami (barve fasade). |
(3)
V območju OPPN so objekti in naprave za priključitev na energetsko in
komunalno infrastrukturo, dostop na območje in površine za mirujoči
promet že izvedeni, v kolikor se izkaže potreba, pa se dogradijo. |
|
3. Splošna določila |
|
10. člen |
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
|
Na
območju OPPN so skladno s predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti
dopustne naslednje dejavnosti: |
C
PREDELOVALNE DEJAVNOSTI: 10.1 Proizvodnja mesa in mesnih izdelkov, |
G
TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL: 47.220 Trgovina na
drobno v specializiranih prodajalnah z mesom in mesnimi izdelki, |
I
GOSTINSTVO in |
– bivanje. |
|
11. člen |
|
(vrste dopustnih objektov) |
|
(1)
V območju OPPN so skladno s predpisi o razvrščanju objektov dopustne
gradnje naslednjih vrst objektov: |
– 11100 – enostanovanjske stavbe, |
– 11210 – dvostanovanjske stavbe, |
– 12301 – trgovske stavbe, |
– 12420 – garažne stavbe, |
– 12510 – industrijske stavbe, |
– 12520 – rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe. |
(2)
Na območju OPPN so dopustne tudi gradnje gradbenih inženirskih objektov
za potrebe dejavnosti v območju, in sicer: |
– 2112 – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste, |
– 24205 – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, |
– 22
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– 3111 – trajno reliefno preoblikovanje terena, |
– 32
– gradbeni posegi za opremo odprtih površin, |
– 3311 – drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje. |
|
12. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj in del) |
|
Na
območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in del: |
– gradnje novih objektov (dozidava ipd.), |
– rekonstrukcije objektov, |
– sprememba namembnosti delov ali celotnih objektov v skladu z določili
tega odloka, |
– vzdrževanje objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v
javno korist), |
– odstranitve objektov oz. njihovih delov, |
– dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost. |
|
13. člen |
|
(dopustna izraba prostora) |
|
Na
območju OPPN je dopusten faktor zazidanosti največ 0,5 in faktor izrabe
največ 1,5. |
|
14. člen |
|
(odmiki od mej sosednjih zemljišč) |
|
(1)
Odmiki najbolj izpostavljenih delov objektov od parcelnih mej sosednjih
zemljišč so: |
– najmanj 1,5 m ob meji OPPN na jugu, na parceli 889/13 in 889/14, obe
k.o. Vinica, |
– najmanj 4,0 m – za vse zahtevne in manj zahtevne objekte, |
– najmanj 1,5 m – za enostavne in nezahtevne objekte, ki predstavljajo
dopolnitev obstoječe pozidave, |
– 0,5 m – za ograjo, podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na
objekte GJI, samostojno parkirišče, kolesarsko pot, pešpot, in podobno,
vodno zajetje, pomožne komunalne objekte in pomožne objekte, namenjene
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožne objekte za
spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
(2)
Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik iz prejšnjega
odstavka tega člena tudi manjši, pri čemer morajo biti zagotovljeni
požarni odmiki. Nezahtevni in enostavni objekti so ob soglasju lastnika
lahko postavljeni do parcelne meje. |
|
4. Podrobna določila |
|
15. člen |
|
(urbanistično – arhitekturni pogoji) |
|
(1)
V območju so dopustni obstoječi objekti: |
– dva poslovno-proizvodno-stanovanjska objekta v nizu, zgrajena
vzporedno med seboj in z gradbeno linijo, ki jo določa regionalna cesta.
Objekta tvorita podolgovat tloris, gabarita cca 17.6 (12,3) x 24,2, m
višinskega gabarita P + 1 + M. Višina slemena objektov ni poenotena, pač
pa v zamiku. Streha nad objekti je dvokapnica s čopi na straneh, na
delih objekta v zaledju zahodnega objekta žagasta dvokapnica, na delu
enokapnica. |
– pripadajoči sekundarni kubusi in pomožni objekti, in sicer: |
– objekt za skladiščenje, gabarit : cca 5,4 x 12,3 m, višina P, večkapna
streha, |
– nadstrešek za avtomobile z drvarnico, gabarit cca 5,3 x 14,3 m, ravna
streha, |
– nadstrešek, gabarit cca 3,6 x 5,7 m, višina P, ravna streha, |
– vetrolov s shrambo, gabarit cca 2,4 (2,0) x 4,2 m, višina P, ravna
streha, |
so
zgrajeni pravokotno na gradbeno linijo, pred oz. ob osnovnih objektih; |
– manipulacijske in parkirne površine. |
(2)
V območju OPPN se za gradbeno linijo obeh objektov dopusti odvzemanje in
dodajanje sekundarnih volumnov na osnovni tloris (gradnja prizidkov k
objektu). Sekundarni kubusi so sodobne tipologije, z ravno streho ali
blago enokapnico bodisi skrito za vencem ali vidno. Dovoljena je
enostavna horizontalna in vertikalna členitev fasade. Dopušča se uporaba
lesa, betona, kovine, platnenih materialov (brisoleji, senčila ipd.) in
stekla. |
(3)
Osnovni objekt in sekundarni kubusi, ki tvorijo večjo stavbno maso v
območju, se pri rekonstrukciji, dozidavi oz. spremembi namembnosti
osnovnega objekta (poslovno-proizvodno-stanovanjskega objekta) oblikovno
čim bolj poenotijo, vsaj v smislu obdelave fasad in materialov ter
oblikovanja strehe, pri čemer se odstrani žagasta streha prizidanih
delov objekta na zahodnem delu in večkapna streha shrambe objekta na
vzhodnem delu. Dopušča se izvedbo blage enokapnice po potrebi skrite za
vencem ali ravne strehe. Z barvo fasade se poudari vertikalna členitev
objekta, uporabi se svetle barve, nežne odtenke bele, sive in rjave
barve. |
(4)
Dovoljena je gradnja pomožnih objektov (tudi EO, NO), ki dopolnjujejo
funkcijo območja in so praviloma postavljeni kot samostojni objekti.
Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju osnovnega objekta. |
|
16. člen |
|
(zunanje ureditve) |
|
(1)
Zelene površine se uredijo tako, da predstavljajo zeleno bariero med
odprtim prostorom in območjem OPPN. Dopustna je zasaditev z avtohtonimi
listnatimi drevesnimi vrstami in sadnim drevjem (lipa, javor in druge).
Ne dopušča se uporaba strupenih in alergenih rastlin ter neavtohtonega
drevja in grmovnic. Zasaditev mora upoštevati naslednje pogoje: |
– zasaditev drevnin ob cesti se predvidi zaradi protierozijske zaščite
rušljivih in porušenih brežin, zaradi dušenja hrupa, zmanjšanja vpliva
vetra in snega oziroma nadomestitve vegetacije naravnega okolja zaradi
gradnje, uporabe in vzdrževanja ceste, |
– drevored ob državni cesti se načrtuje tako, da krošnje in koreninski
sistem ob največji zarasti ne posega v profil ceste, |
– v
območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev
in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m, drugod
lahko tudi višje, |
– odmik žive meje od cestišča je najmanj 1 m, od pločnika 0,5 m,
zasajena je lahko le tako, da ne ovira preglednosti, vzorec zasaditve
površin je treba prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti
ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme, |
– zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni
dovoljena. |
Dopustna je postavitev urbane opreme, ki mora biti oblikovano poenotena
ter igral na območju zelenih površin, dopustna je izvedba manjšega
počivališča (klopi in mize, koši, luči itd.) Površine se lahko delno
tlakujejo, uporaba barvno agresivnih ali drsečih materialov ni
dovoljena. |
(2)
Povozne površine se asfaltirajo, lahko so AB (npr. metličen) beton,
tlakovane z betonskimi ploščami ali v utrjenem makadamu (protiprašne
prevleke). Odvajanje onesnaženih padavinskih voda s teh površin mora
biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilnikov olj. |
|
5. Zasnova projektnih rešitev in pogojev
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
|
17. člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1)
Predvidena ureditev se veže na obstoječe in predvideno infrastrukturno
omrežje. Pri načrtovanju se upošteva resorno zakonodajo. |
(2)
Na mestih križanja načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni
tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri
nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki
načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo
ustrezne tehnične rešitve. |
(3)
V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni
obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede
v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega
infrastrukturnega voda. |
(4)
Pred izvedbo morebitnih novih ureditev se obstoječi vodi, naprave in
objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na
mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje
upravljavca oziroma lastnika določene GJI. |
(5)
V času gradnje se zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje
GJI. |
(6)
Za projektiranje in gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture
ter priključevanje nanje, za katere prostorski izvedbeni pogoji s tem
odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo splošni
prostorski izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN, če ti niso v nasprotju z
določili tega odloka. |
|
18. člen |
|
(podrobne določbe glede prometnih
ureditev) |
|
Pri
načrtovanju se zagotovi: |
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu, |
– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu
pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, |
– upoštevanje obstoječih komunalnih vodov. |
|
19. člen |
|
(prometne ureditve) |
|
(1)
Prometna ureditev obravnavanega območja se prilagaja obstoječemu režimu
v območju. Vse povozne in parkirne ter manipulacijske površine se izvede
z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda. |
(2)
Območje OPPN se nahaja ob regionalni cesti I. reda s št. R1-218, na
odseku 1214 Kanižarica–Vinica, od km 14,455 do km 14,529 na desni strani
v smeri stacionaže državne ceste. Cesta poteka po zemljišču s parc.
št. 2372/16, k.o. Vinica. Za dostop v območje se predvidi obstoječ
cestni priključek v km 14,531 na desni strani regionalne ceste. Za
oblikovanje obcestnega sveta se upošteva določila 16. člena tega odloka. |
(3)
Gradnja se izvaja izven vplivnega območja cestnega telesa državne ceste,
torej na takšni oddaljenosti, da ni negativnega vpliva na stabilnost in
nosilnost cestnega telesa. Pred gradnjo je potrebno pridobiti soglasje
za infrastrukturo pristojnega nosilca urejanja prostora. |
(4)
Mirujoči promet: parkirna mesta se zagotavlja znotraj območja OPPN. |
|
20. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1)
Območje OPPN se naveže na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka
vzporedno z regionalno cesto. V območju OPPN se predvidi vodomerni jašek
na vedno dostopnem mestu. |
(2)
Območje OPPN se oskrbuje s pitno in požarno vodo. Hidrant v nadzemni
izvedbi se izvede na vedno dostopnem mestu. Pri projektiranju se
upošteva umestitev potrebnega števila požarnih hidrantov. |
(3)
Dopušča se zbiranje in uporaba deževnice za potrebe zalivanja zelenih
površin ipd. in zbiranje in uporaba deževnice za sanitarno vodo. |
(4)
Pri projektiranju in izvedbi se upošteva predpis o oskrbi s pitno vodo
na območju občine Črnomelj, tehnična pravila predpisov o oskrbi s pitno
vodo in predpis o zaščiti vodnih virov na območju občine Črnomelj. |
|
21. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1)
Na območju OPPN je izveden ločen sistem kanalizacije – fekalne in
meteorne vode, v delu izven območja OPPN, interne priključke se dogradi
glede na potrebe v OPPN. |
(2)
Za odvod padavinske vode s streh objektov in površin v območju OPPN se
padavinska voda spelje v ponikovalnice znotraj obravnavanega območja oz.
se zadrži ter uporabi za sanitarne ter druge potrebe. |
|
22. člen |
|
(ogrevanje) |
|
Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se ureja individualno v
objektih, dopustno je urejanje skupnega ogrevanja, npr. na lesno
biomaso. |
|
23. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1)
Objekti v območju so priključeni na distributivno omrežje v naselju. Na
območju OPPN sta dve elektro omarici, in sicer na zemljišču s parc.
št. 889/14 in 889/13, obe k.o. Vinica. |
(2)
Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov,
ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture)
je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s
tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi
in standardi. |
(3)
Dopustna je dograditev interne razsvetljave za potrebe OPPN, pri čemer
se upošteva resorno zakonodajo glede vplivov svetlobnega onesnaževanje. |
|
24. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1)
Na območju naselja je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki se ga
dogradi glede na potrebe objektov v območju OPPN. |
(2)
Razvod telekomunikacijskega omrežja na območju OPPN se v delu
predvidenega prizidka, na parceli 889/13, k.o. Vinica, predvidi za
prestavitev, v skladu s pogoji upravljavca. |
(3)
Celotno telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov,
ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne
dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno
tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. |
|
25. člen |
|
(odstranjevanje odpadkov) |
|
(1)
Urejen je odvoz komunalnih odpadkov s prevzemnega mesta, ki je
opremljeno z zabojniki za odpad po navodilih upravljavca. Lokacija
odvzemnega mesta je na območju OPPN. Ostali odpadki (kosovni, nevarni in
drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami odloka, ki v občini
Črnomelj ureja ravnanje s komunalnimi odpadki. |
(2)
V času izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki
ravnati na način, ki je predpisan z uredbo, ki ureja način ravnanja z
odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. |
|
6. Rešitve in ukrepi za celostno
ohranjanje kulturne dediščine |
|
26. člen |
|
(ohranjanje kulturne dediščine) |
|
Na
območju OPPN ni območij ali objektov kulturne dediščine. |
|
7. Rešitve in ukrepi za varovanje
okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
|
27. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Na
območju OPPN ni prisotnih območij ohranjanja narave. |
|
28. člen |
|
(varstvo tal in voda) |
|
(1)
Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki
so tehnično brezhibni ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o
njihovi neškodljivosti za okolje. Upoštevajo se veljavni predpisi za
področje varstva voda. |
(2)
Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu s členom tega odloka, ki
ureja odvajanje odpadnih voda. Odvajanje in ponikanje padavinske odpadne
vode se uredi v skladu z določili veljavnih predpisov. |
|
29. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1)
Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje
mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na
gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega
raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih
tovorov pri transportu itd.). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena
mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno
vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in
delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne. |
(2)
Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba
goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin, biomasa, toplotne
črpalke), zagotovi se energetska učinkovitost novih objektov. |
(3)
Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka, na območju OPPN
niso dovoljeni. |
(4)
Pri ureditvi ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno uredbo,
ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse
dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki zagotavlja dobro
vleko in morajo imeti zgrajen dimnik z ustrezno višino. |
|
30. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1)
Na območju se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju določi III. stopnja varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni
hrupa ne smejo biti presežene. |
(2)
Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena
mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega
s predpisi določenih mejnih vrednosti. |
|
31. člen |
|
(ravnanje s plodnim delom tal) |
|
Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine
tal. Organizacija gradbišča mora obsegati čim manj površin in zagotoviti
kar najmanjše poškodbe tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira
ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin
na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. |
|
32. člen |
|
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki) |
|
Pri
izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri
ločevati že pri samem postopku nastajanja. Na območju OPPN se v času
gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne
odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih
ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov.
Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno
deponijo oz. se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov. |
|
33. člen |
|
(učinkovita raba in obnovljivi viri
energije) |
|
Pri
oskrbi načrtovanih objektov z energijo za ogrevanje prostorov in
sanitarne vode se zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov
energije (npr. lesna biomasa, sončna energija, zemeljski plin, toplotne
črpalke ipd.). |
|
8. Rešitve in ukrepi za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom |
|
34. člen |
|
(ukrepi za obrambo in varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1)
Na območju OPPN ni opredeljenih omejitev, kot so poplavnost in visoka
podtalnica. Prav tako ni opredeljeno erozijsko območje. |
(2)
V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno
ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma
programi. |
|
35. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1)
Požarno varstvo območja OPPN se ureja v skladu z veljavnimi
požarno-varstvenimi predpisi. |
(2)
Vse ureditve in objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni tako,
da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane
protipožarne ločitve. |
(3)
Požarne poti se označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom. V
primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in
živali. Zagotovi se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo
ter delovne površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme
za gasilce. |
(4)
Vode za gašenje požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega omrežja s
hidranti. |
|
36. člen |
|
(potresna varnost) |
|
(1)
Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upošteva
projektni pospešek tal 0,125g in uvrščenost območja v območje VIII.
stopnje MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju
v skladu z določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in
stabilnost objektov. |
(2)
Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva določila
predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila
ostalih predpisov glede varstva pred potresom. |
|
9. Načrt parcelacije |
|
37. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1)
Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in
velikost ter obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je
prikazan v grafičnem delu akta (9: Načrt parcelacije). |
(2)
Gradbena parcela se lahko po potrebi deli, pri čemer se površina za
razvoj objektov smiselno prilagodi novi situaciji. |
(3)
Dopustno je odstopanje od parcelacije, določene v grafičnem delu akta
(prilagajanje parcelacije), v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji
prometne infrastrukture (vkopi, nasipi, obstoječi objekti ipd.). |
|
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje
OPPN |
|
38. člen |
|
(obveznosti investitorjev in
izvajalcev) |
|
(1)
Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih
upravljavcev. |
(2)
Promet med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo
zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa.
Med gradnjo je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja. |
(3)
Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo
sestavo. |
(4)
Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja
urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo. |
(5)
Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe
in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja
(zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.)
zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv
ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju
nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti
takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb. |
|
11. Odstopanja od funkcionalnih,
oblikovalskih in tehničnih rešitev |
|
39. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1)
Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih in
oblikovalskih rešitev, določenih z OPPN, če se poiščejo tehnične
rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, prometno-tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika. |
(2)
Odstopanja od funkcionalnih, oblikovnih in tehničnih rešitev iz
prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na
območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju
z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati
soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja. |
(3)
Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od
podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše
stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata. |
(4)
Pri objektih in trasah prometne, komunalne in energetske infrastrukture
ter telekomunikacij je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras,
lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov,
materialov, zmogljivosti in priključkov na gospodarsko javno
infrastrukturo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva
zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve. |
(5)
Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno
prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve in s soglasjem
upravljavca infrastrukture. |
(6)
Pri gradnji manipulacijskih površin v območju OPPN je dovoljeno
odstopanje od poteka cest v prostoru, prečnega profila in višinskih kot
zaradi terenskih pogojev, vendar se mora dimenzioniranje izvesti na
osnovi veljavne zakonodaje. |
|
12. Usmeritve za določitev meril in
pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta |
|
40. člen |
|
(prenehanje veljavnosti OPPN) |
|
Po
prenehanju veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski svet
občine Črnomelj, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja območje
naselja Drenovec. |
|
III. KONČNE DOLOČBE |
|
41. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN
je na vpogled v analogni in digitalni obliki na sedežu občine Črnomelj.
V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna
oblika. |
|
42. člen |
|
(nadzorstvo) |
|
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
43. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
ID: 2335 |
|
Št. 350-0006/2021 |
Črnomelj, dne 7. aprila
2022 |
|
Župan |
Občine Črnomelj |
Andrej Kavšek |